IX. skupščina ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dne 4. in 5. vel. srpana v Celju. (Konec.) jiborovanju je prisostoval do konca tudi jeden duhovnik — duhovnik po volji božji — č. g. J. M. Kržišnik, s Teharjev pri Celji. Ta častiti svečenik je pravi apostelj miru. Kp bi tudi kranjska duhovščina tako sodila o učiteljstvu, kako lepa sloga bi lahko vladala raed nami! So vmes castne izjeme, žal, da redke. Ta pošteni mož piše o našem shodu v Celji v ,,Slovencu" med drugim tudi to-le: »Preuveril sem se tedaj, da ni bilo vse tako ,hudo' mišljeno, kakor se je zdelo : ostal sem še dalje in se še udeleževal razpravljanja. In spoznal sem, da se da ž njimi govoriti pametna beseda, da je zlasti nedorazuraenje krivo, da ni vzajemno razmerje tako prijateljsko, kakor bi bilo lahko — pri nas na Štajerskera se prav za prav itak dobro umevamo. Razvidel sem na tern sestanku še bistreje naše odnošaje in utrdil se v naslednjih mislih: I. Slovensko uciteljstvo je v teoriji verno katoliško. Sklenili so tri resolucije v tem oziru: a) da iraajo resno željo, delovati skupno in jedino z duhovniki; b) da stoje odločno na verskem katoliškem stališči; c) da bodi ves uk v šoli prešinen z verskim duhom. Bile so vse tri sprejete soglasno. Ali nesp to prekrasne odloke? Kako vse drugače govore in sklepajo učitelji drugod, n. pr. na Dunaji! V tem oziru smemo biti naših vzgajateljev prav veseli in se truditi in prositi Boga, da ostanejo na tej zdravej podlagi. Toda, je li jim je to resna volja? Ni-li to rnorda samo puhlo slepilo? Ne! Prav nikakeršnega razloga nemam, da bi jira ne verjel, a vse me sili, da verjaraem. Ce tu ali tatn kak šolnik ne izpolnuje v vsem svojih verskih dolžnostij, je to sicer gotovo prav žalostno, a ni še dokazilo zoper njegovo vernost. Ce kdo deluje zoper katoliškega kandidata za svobodnjaškega, je to pač znamenje, da ne doumeva sedanjega časa, njegovih zrnet in potreb, a ne značilo, da ne bi imel vere v srci. Ce kdo zoper kakega duhovnika kaj pozabavlja — ali ne delajo tega tudi drugi verniki? V šoli pa itak nikoli nič ne uče zoper vero; vsaj kolikdr je ineni znano, ne; narobe, vpletajo radi, zlasti boljši gospodje, kaj Božjega in blagodejnega tudi v svoje svetne predmete. In ker že o tem govorim, bodi mi dpvoljeno, izreči jasno in glasno svojo misel, da naši učitelji neso krivi, če je deca nenravnejša kakor je bila kedaj. Res je, da bi ta ali oni mogel storiti včasih nekoliko več — a to moram trditi tudi sara o sebi in kdo ne o sebi? toda ona trditev se mi zdi krivična. Cudno rad imam otroke in otroci se mi močno zaupavajo — poznam njih strasti in napake, poznam tudi njih vzrok. Roditelji — o tem sem trdno uverjen — roditelji so krivi, da ni mladež taka, kakeršna bi imela biti. Zato je pa silno potrebno, to veckrat naglašati in poučevati jih v tem; neizmerno koristno bi tudi bilo, da bi vrla naša družba s v. Mohorja objavila za roditelje pripravno MVzgo jeslp vj e". Ne-bi li se oprijela tega pleraenitega dela kak učitelj in kak duhovnik vkupno, da bi drug drugega dopolnjevala in tem bolj uspela? V teoriji stojimo torej duhovniki in učitelji na istem stališči, držimo se istih glavnih načel. Toda, zakaj se pa po tera takem bolje ne slagamo? Tudi o tem mi je pojme razbistril zadnji shod. Tpda o tem prihodnjič. Ker sem pa zapisal nekatere reči, s katerimi se ne ujema morebiti vsakdo, morda tudi sl. uredništvo ne*), podpisujern se s celim imenom, da bi vsak vedel, kdo je odgovoren za to pisanje. Na Teharjih pri Celji. J. M. Kržišnik. *) Objavimo ta dopis na Vašo izrecno željo, a si pridržimo konedno besedo. Op. ured. ,S1.B Tako sodi štajerska duhovščina o ueiteljstvu. Tako je še pred par leti sodila tudi kranjska duhovšcina v nas. In danes?! Danes nas pa podi od sebe z zabavljanjem na našo versko šolo in na nas verske ueitelje!*) — —• —- Na to se je sešla še jedenkrat delegacija, da voli upravni odbor za dobo jednega leta. Na predog g. Iv. Strelca je bil z navdušenjem voljen zopet stari odbor in sicer: Predsednik: Luka Jelenc, nadučitelj v St. Jurji pri Kranji. Predsednika namestnik I.: Kristislav Bogatec, nadučitelj v Podgradu. Predsednika naraestnik II: Anton Porekar, naduoitelj na Humu pri Ormožu. Blagajnik: Franc Luznar, učitelj v Primskovem. Tajnika: Dragotin Cesnik, nadučitelj v Predosljah, Ivan Šega, učitelj v Dol. Logatcu. Urednik: Miha Nerat, nadučitelj v Mariboru. Odborniki: Anton Gnus, nadučitelj v Dolu, Franc Kocbek, nadučitelj v Gor. gradu in Anton Petriček, učitelj v Žalcu — za Štajersko; — Jak. Dimnik, učitelj v Ljubljani in Jernej Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu — za Kranjsko; — Anton Berginec, nadučitelj v Povirju, Božo Dubrovič, nadučitelj pri Sv. Mateju in Ignacij Križman, učitelj v Gabrijah — za Priraorsko. Ob 2. popoludne smo se zbrali v veliki dvorani ,,Narodnega doma", ki je bila do zadnjega kptieka polna, k skupnemu obedu. Tukaj je najpopred napil g. predsednik presvitlemu cesarju, potem je pozdravil predsednik okraj. slov. odbora g. Srnec vse navzoče. Dr. Vrečko pa je pozdravil učiteljstvo v imenu kraj. in okraj. šol. sveta, ter je izrekel nado, da pride čas, ko se bode učiteljstvo pozdravilo tudi v imenu mestnega šol. sveta. Dr. Dečko in Dragotin Hribar in tudi drugi povdarjali so graotno stran učiteljstva, katera je z ozirom na izomiko, kojo mora imeti naroden učitelj in na težavno delo, koje rau je opravljati, naravnost sramotna. Dragotin Hribar primerjal je tudi »Zavezo" toliko željeni ,,Zedinjeni Sloveniji" in dokazal, kake koristi bi rai in država imeli od nje. G. prof. Bezenšek iz Plovdiva lia Bolgarskem, povdarjal je slov. vzajemnost. Razun teh bilo je še mnogo drugih riapitnic, v kojih se je povdarjala velika važnost dobre narodne odgoje in veliki pomen, katerega iraa posebno temeljito izobraženo narodno učiteljstvo v narodnem življenji. Poročilo končujemo z besedarai »Domovme", ki piše: »Tako veličastno in dostojno se je vršila 9. skupščina ,,Zaveze" v Celji. Zavezniki so lahko ponosni na njo, pa tudi uverjeni smejo biti, da so napravili s tera zborovanjem povsod najboljši utis, kajti pokazali so se kot raože, ki vkljub vsera neugodnostim in težavam vendar natančno izvršujejo pretežaven posel, katerega jim nalaga njihov stan *) Shod v Britofu! Uredn. 22' in poklic, pokazali so, kako njihova srca gore za blagor in srečo domovine, za veljavo in pravo izomiko naroda slovenskega! Takim uciteljem se pač sme brez strahii in skrbi slov. rnladina v pouk in odgojo izročevati! Slava jim!'1