Torek: Tednikov kopalni dan j Aktualno irski ! Dornava • Zakaj ^SSSSSPI Mezgovčane zaliva z vseh strani m ^jffi®! o Strani 2 in 3 vsto^ Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se nes " ' Politika Ormož • Obetajo se prvi izstopi iz občinskih odborov O Strani 8 in 9 Kronika Majšperk • Nevarnega plazu ne bodo sanirali O Stran 32 Ptuj, petek, 21. novembra 2014 letnik LXVII • št. 90 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - 3 Si.mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer Štajerski Podravje • Še nezgrajeni podvoz zaliva podtalnica Podvoz utopili, še preden so ga zgradili Pri projektu obnove železniške proge Pragersko-Hodoš, za katero bomo zapravili pol milijarde evrov javnega denarja, se poraja nemalo anomalij. Ena izmed teh je gradnja podvoza sredi visoke podtalnice. Več o tej temi na straneh 2 in 3. Politika Podravje • Obdavčitev študentskega dela - ZA in PROTI O Strani 6 in 7 Podravje Maribor • Zakaj je nujna in koliko stane deratizacija O Strani 10 in 11 Šport Martin Milec • »Belgija je bila prava izbira« O Stran 15 b|0|jjiVka o Cerkvi na slovenskem-resnica ali laž? OE , Strani Ar in 5 a j Zaradi sodniških napak za 12 milijonov evrov odškodnin O Strani Vlada želi varčevati na plečih občine in občanov 3 Strani 8 in 9 Zakaj propada nekoč slovita ^ destrniška gostilna Eden izmed nekoč zelo znanih, a danes dotrajanih in že nevarnih objektov v samem centru občine Destrnik, je stara gostilna z gospodarskim poslopjem s hišno številko 11. 6 MK} O Stran 32 2 Štajerski Aktualno petek • 21. novembra 2014 Podravje, Dornava • Podvoz pod železniško progo se gradi v vodi Podvoz utopili, še preden so ga Na železniški progi in ob njej med Pragerskim in Hodošem so številna gradbišča. Na lokalni cesti med občinama Dornava in Markovci (Borovci-Zavod Dornava) se pod progo gradi podvoz. Zaradi visokega vodostaja podtalnice je gradbišče dobesedno potopljeno v vodi. Gradbinci situacijo rešujejo s 24-urnim neprestanim črpanjem vode. tacije so se izdelale geološko-geotehnične ter hidrogeolo-ške raziskave, ki so pomenile osnovo za načrtovanje posameznih izven nivojskih križanj (podvozov in nadvozov). Na podlagi izvedenih preiskav ter pridobljenih podatkov so bile določene predvidene kvote podtalne vode. Prav zaradi pričakovanih visokih nivojev podtalne vode so podvozi v omenjenem območju načrtovani v kesonski izvedbi. Tako torej pojav podtalnice v območju gradbene jame ni nikakršno presenečenje. S projektno dokumentacijo je bilo črpanje podtalne vode v kombinaciji z ukrepi delnega tesnjenja gradbene jame predvideno za celoten čas gradnje. Dejstvo pa je, da je letošnje leto glede na količino padavin za gradnjo Kot znajo povedati domačini, naj bi gradbinci na lokaciji naleteli na glavno žilo podtalnice, kar pomeni, da voda dobesedno vre na površje. Podtalnico iz gradbišča prečrpava-jo v jarek ob železniški progi. Z vodo napolnjen jarek je v naravi videti kot pravi potok, ki teče iz smeri Dornave proti Moškanjcem. Investitor obnove in nadgradnje dobrih sto kilometrov železne ceste od Pragerskega do meje z Madžarsko je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MZIP). Odgovorne na ministrstvu smo povprašali, ali v času priprave projektne dokumentacije niso računali na visoko podtalno vodo, ki je za to območje Ptujskega polja precej značilna. »V okviru izdelave projektne dokumen- Uvodnik Potopljeni in utopljeni Utopljen je denar, potopljeni so ljudje. Ali obratno. Odgovorni na okoljskem ministrstvu in agenciji za okolje že leta in leta zatrjujejo, da denarja za vzdrževanje vodotokov ni. Poplave so vse pogostejše, reke prestopajo bregove, hudourniki odnašajo pobočja, sprožajo se plazovi. Materialna in nematerialna škoda, ki jo povzročajo vodne ujme, je ogromna. Letos je bila na vodi cela Slovenija. Če v prihodnje ne bomo poskrbeli, da bodo vodotoki očiščeni in bo voda imela kam odtekati, se bodo povodnji, tako kot je letos že bilo, vrstile druga za drugo. Računsko sodišče je ugotovilo, da je država na področju vzdrževanja vodotokov in zagotavljanja protipoplavne varnosti neučinkovita. Ta ugotovitev absolutno in nesporno drži. Država ni bila sposobna počrpati niti razpoložljivih evropskih sredstev, ki bi jih lahko vložila v protipoplavno zaščito. Izvajajo se samo trije od sedmih načrtovanih projektov. Eden izmed teh projektov je gradnja protipo-plavnega nasipa v občini Duplek, ki pa je samo delna rešitev za območje na spodnjem toku reke Drave. Ker so v Dupleku zavarovani z nasipom, se je Drava ob zadnjih poplavah razlila nekoliko nižje, v Krčevini. Rešimo ene in zalijemo druge. Mar vas to ne spominja na humoreske o Butalcih? O celovitih rešitvah se sploh ne razmišlja, kaj šele, da bi se jih udejanjilo. Denarja za zaščito naselij in za redno vzdrževanje vodotokov je v državni malhi več kot dovolj. V okviru proračuna Ministrstva za okolje in prostor se od leta 2002vodi Sklad za vode. Letno naj bi se v njem zbralo okrog 40 milijonov evrov, lani naj bi bilo tega denarja celo 64 milijonov evrov. Dravske elektrarne Maribor, ki so bile lani na slovenskem drugi največji proizvajalec električne energije, letno v Sklad prispevajo okrog 12 milijonov evrov. Od tega denarja se v porečje Drave, torej območje reke Drave z vsemi njenimi pritoki od avstrijske do hrvaške meje, povrne piškav milijon evrov. Večina v Skladu zbranega denarja se namesto za vzdrževanje vodotokov in zagotavljanje protipoplavne varnosti namenja za gradnjo infrastrukture na spodnji Savi, kjer se gradi veriga hidroelektrarn. Podlaga za takšno kanaliziranje denarja je zapisana v zakonu, ki ga je leta 2010 na predlog SDS-ovega poslanca Andreja Vizjaka sprejel Državni zbor. Tako se na območju spodnje Save s tem denarjem gradi vsa mogoča infrastruktura: ceste, vodovodi, kanalizacija, čistilne naprave in morda še kaj. Vodotoki pa zaraščeni, ljudje v strahu in do kolen ali do vratu v vodi. Kaj takšnega zmore samo Slovenija! Mojca Zemljarič podvozov neugodno, saj so potrebne globine gradbenih jam do sedem metrov pod nivojem tirnic,« so pojasnili na MZIP. Ko bo podvoz v uporabi, težav ne bi smelo biti Glede na to, da se podvoz gradi dobesedno sredi vode, nas je zanimalo, kako se bo ta problematika reševala v prihodnje, ko bo objekt v uporabi. Bodo podtalno vodo iz bližine podvoza črpali 24 ur na dan? »Podvoz je načrtovan v tako imenovani kesonski izvedbi. To pomeni, da bo po končanju gradnje zagotovljeno tesnjenje objekta. Plošče, stene ter delovni stiki celotnega objekta bodo izvedeni na ustrezen način. Iz teh razlogov podtalna voda v pričakovanih razmerah ne bo dotekala v objekt in njeno črpanje ne bo potrebno. Je pa v okviru podvoza, zgolj za potrebe odvodnjavanja meteorne (padavinske) vode, predvidena gradnja črpališča,« dodajajo na infrastrukturnem ministrstvu. Zakaj na vodnatem območju podvoz in ne nadvoz? Poraja se vprašanje, zakaj se investitor na lokaciji železniškega prehoda na cesti med Borovci in Dornavo (ob dejstvu, da je za območje zna- Na Hajdini so podvoz želeli, a so bili preslišani Poraja se tudi vprašanje, zakaj na območju občine Haj-dina MZIP kot investitor ni pristal na gradnjo podvoza (kot je bila želja in zahteva krajanov) in je vztrajal pri gradnji nadvoza. »Če bi se na Hajdini izvajal podvoz, bi bilo treba prestaviti številne komunalne vode, kar bi bistveno povečalo stroške gradnje. Pri gradnji nadvoza pa vseh vodov ni treba prestavljati, saj je nadvoz temeljen točkovno.« čilen visok nivo podtalnice) ni odločil za gradnjo nadvoza. Na ministrstvu odgovarjajo, da variantne študije, ali bi na lokaciji gradili nadvoz ali podvoz, niso izdelovali. »Primerjalna analiza ni bila narejena. Glavni kriteriji za izbiro tipa posameznega izvennivojskega križanja so tehnični pogoji, funkcionalnost, ekonomičnost ter dani prostorski pogoji,« navajajo na MZIP. Zanimivo je tudi naslednje dejstvo. V radiju dveh ali treh kilometrov se na spodnjem Ptujskem polju gradijo tri izvennivojska križanja: nadvoz Mezgovci • O težavah, ki jih povzročajo podtalnica, hidrome Zakaj Mezgovčane zaliva Pred časom je na vrata našega uredništva potrkala Ivanka Paul iz Mezgovcev ob Pesnici. »Zaliva nas, ne upamo spati. Dežuramo cele noči. To, kar nam povzročata podtalnica in ne-vzdrževan hidromelioracijski jarek, je neznosno,« je potarnala Paulova. V Dornavi in Mezgovcih imajo domačini težave z visoko podtalnico že desetletja. Zato je marsikdo na tem območju hišo ali kak drugi objekt zgradil brez kleti. Objekte, ki imajo kleti, pa pogosto zaliva podtalnica. Po kleteh nameščene črpalke, ki so v času najvišjih vodostajev vklopljene tudi po 24 ur na dan, na tem območju niso nič nenavadnega. Prej skoraj del obvezne in nujne opreme v hiši. Poleg že običajnih neprijetnosti s podtalnico pa zadnja leta krajanom Mezgovcev težave povzroča še neočiščen hidromelioracijski jarek neposredno za vasjo. Jarek je nastal v času agromelioracij, namenjen je izcejanju padavinskih voda s kmetijskih zemljišč. Letos, ko na območju celotne Slovenije beležimo iz- V -Foto: MZ Na Skladu kmetijskih zemljišč poudarjajo: »Melioracijske objekte je treba redno vzdrževati in zagotavljati njihovo nemoteno delovanje, hkrati pa ohranjati njihov javni namen.« V Mezgovcih ob Pesnici se melioracijski jarek ni čistil in vzdrževal najmanj dve leti. Voda iz jarka se zato razliva po bližnjih zemljiščih. redno vodnato leto, je bil jarek za povrh vsega še neočiščen in nepokošen. Zaraščala ga je visoka trava, bil je poln dračja. Vse to je bistveno zmanjšalo pretočnost v njegovi strugi. Voda, ki se je stekala v jarek, letos jeseni ni imela kam odtekati. Nevarno se je približevala naselju, svoje sta dodala še visoka vodostaja podtalnice in Pesnice, tako da je bil del Mezgovcev dobesedno potopljen. Po besedah Paulove se takšna situacija v Mezgovcih ponavlja iz leta v leto. »Nekaj let je bil mir. Zadnje čase pa je stanje katastrofalno. Ob vsakem večjem deževju ali ko se tali sneg, smo zaliti. Na zadnjih delih dvorišč, za hišami, imamo cela jezera. Če bi bili jarki dobro očiščeni, bi voda zlahka odtekala. Tako pa nas kar naprej in naprej zaliva. Struga jarka ni pretočna. In voda, namesto da bi odtekala v strugo Pesnice, se razliva po naših dvoriščih. Hkrati pa to vse skupaj povzroči še dvig nivoja podtalnice,« pove Ivanka Paul. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 21. novembra 2014 Aktualno Štajerski 3 zgradili nad regionalno cesto Ptuj- ci-Dornava. Zakaj v dveh pri- Dornava, nadvoz nad lokalno merih nadvoz in zakaj v enem cesto Moškanjci-Tibolci ter podvoz? »Pri izvedbi križanj podvoz na lokalni cesti Borov- regionalnih cest z železnico je gradnja nadvoza v osnovi cenejša kot gradnja podvozov, saj morajo biti ti večjih gabaritov, kar precej poveča stroške gradnje. Prav tako so se glede tipa izven nivojskega križanja upoštevale določene želje lokalnih skupnosti, kjer je bilo to zaradi prostorskih, tehničnih in ekonomskih razlogov mogoče. Tako je bila izvedba nadvoza Moškanjci zahteva lokalne skupnosti. Načeloma pa so podvozi, gledano zgolj Foto: Črtomir Goznik Kaj za kakovost gradnje in stabilnost objekta pomeni gradnja v vodi? MZIP: »Gradnja tega objekta je bila tako predvidena in tudi načrtovana. Gradnja objekta v podtalni vodi ne bo vplivala na končno kakovost in stabilnost objekta. Gradnja v podtalnici ni nekaj novega, ampak se takšna tehnologija obvladuje.« iz prostorske stroke, predvsem v ravninskem območju, ustreznejši kot pa nadvozi.« O variantnih stroških gradnje podvoza ali nadvoza MZIP molči Kakšna je načeloma razlika v ceni gradnje podvoza in nadvoza? MZIP smo zaprosili za informativni primerjalni izračun, v normalnih geoloških in hidroloških pogojih. Konkretnega odgovora nam niso posredovali. Odgovorili so naslednje: »Na podlagi primerjav, izvedenih na projektu Modernizacija ni-vojskih prehodov Pragersko-Hodoš je povprečna vrednost gradnje podvoza ali nadvoza primerljiva - v primerih, ko gre za križanje železnice in lokalne ceste. Pri križanju državne ceste z železnico je izvedba podvoza v povprečju dražja. Seveda pa so natančne ocene odvisne od mnogih dejavnikov, ki vplivajo na ceno.« In koliko bo zaradi dodatnih del zaradi podtalnice dražja gradnja podvoza Borovci-Dor-nava, kot bi bila sicer, če teh težav na gradbišču ne bi bilo? »Kot že rečeno, je bila gradnja v podtalnici predvidena. Ker je podvoz Dornava oddan po načelu »ključ v roke«, bo le-ta izveden v okviru predvidene pogodbene cene, razen v primeru, če se bo ugotovilo, da je dejanska kvota podtalne vode višja od tiste, predvidene s projektom.« Mojca Zemljarič lioracijski jarek in reka Pesnica z vseh strani r In spet smo - pri državi Za vzdrževanje hidromelioracijskega jarka za vasjo Me-zgovci (hidromelioracijski sistem HMS Dornava-Mezgovci) je odgovoren Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. »Sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje zagotavljajo lastniki melioriranih zemljišč. Postopek odmere izvede Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), ki vsako leto za posameznega lastnika oz. zakupnika kmetijskih zemljišč izda odločbo o višini stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov. Na podlagi višine zbranih sredstev Sklad pripravi, popravi ali dopolni program vzdrževanja, v katerem določi vrsto, obseg in lokacijo najnujnejših vzdrževalnih del po posameznem Voda v objektih povzroča nemalo škode. hidromelioracijskem sistemu. Temu sledi postopek izvedbe javnega naročila, pri čemer se izbere najugodnejšega ponudnika za izvedbo predvidenih vzdrževalnih del po posameznem HMS,« so povedali na Skladu. Jarek ni bil vzdrževan najmanj dve leti »V primeru HMS Dorna- va-Mezgovci zaradi interesa ponudnika po spreminjanju vsebine pogodbe v lanskem letu pogodba o vzdrževanju ni bila podpisana, kar je imelo za posledico neizvajanje predvidenih vzdrževalnih del. Zaradi nastale situacije se zato tudi odmera v letu 2013 ni izvedla. Iz preostanka sredstev iz preteklih let je za vzdrževanje celotnega HMS razpoložljivih 1.489 evrov. Izbrani izvajalec vzdrževalnih del na HMS, katerega del je tudi predmetni melioracijski jarek, dela na tem območju že izvaja, medtem ko naj bi posek zarasti na predmetnem melioracijskem jarku izvajalec začel v naslednjih dneh. Vzdrževanje melioracijskega jarka, pri katerem se predvideva posek zarasti na brežini jarka, je namreč vključeno tudi v program vzdrževanja za leto 2014.« v. Občina financira žabji poklopec, odškodnin zaradi zalitih kleti ne Glede na težave, ki jih imajo krajani Mezgovcev in Dornave s podtalno in meteorno vodo iz hidromelioracijskega jarka, je občina Dornava v proračunu zagotovila sredstva za nakup tako imenovanega žabjega poklopca. Namešča se na mestu, kjer se voda iz hidromelioracijskega jarka steka v reko Pesnico. V primeru visokega vodostaja Pesnice po namestitvi poklopca več ne bo nevarnosti povratne vode - torej da bi se voda iz jarka namesto proti izlivu v Pesnico stekala nazaj proti naselju. »Kljub temu da je to v pristojnosti državnih institucij, smo se odločili, da sami investiramo v sanacijo žabjega poklopca, saj če bomo čakali državo, tega ne bi dočakali. Z izvajalcem VGP Drava Ptuj imamo že podpisano pogodbo, dela na terenu pa tudi že potekajo. Cena za sanacijo je 25.000 evrov,« je povedal župan občine Dornava Rajko Janžekovič. Dornavskega župana smo povprašali, ali je tudi njihova občina, tako kot sosednja marko-vska, občanom, ki jim podtalnica zaliva kleti, morebiti izplačala kakšne odškodnine. »Nismo,« je odgovoril Janžekovič. J Skladu smo zastavili tudi vprašanje, ali izvajanje vzdrževanja hidromelioracijskega jarka v Mezgovcih morebiti omejujejo še kakšni naravovarstveni predpisi. »Predmetni jarek sicer ne leži na zavarovanem območju, zato dodatnih omejitev od Zavoda za varstvo narave ni. Kljub temu pa je treba upoštevati 33. člen Zakona o lovstvu in divjadi, ki pravi, da je v času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti zajetja.« Mojca Zemljarič t- ■ - v-:' -- ■ ■ - ■ > ¿¿m • • .s. • m • km; ^ ~ "¿mg?'' Zaraščen melioracijski jarek Foto: MZ Foto: MZ 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 21. novembra 2014 Slovenija • Od kod verskim skupnostim denar za njihovo delovanje Grozljivka o Cerkvi (in javni upravi) na Je tudi na vaš elektronski naslov v zadnjem času prišlo pismo, ki govori o tem, koliko nas državljane Slovenije staneta Rim poslali dopis vsem, ki mislite, da jih to zanima, pa tudi onim, ki jim je vseeno? Kajti sporočilo trdi, da je preverjeno. V tem sporočilu neka državljanka »natančno sporoča kje so v državnem rebalansu še finančne rezerve. Pri financiranju Rimsko-katoliške cerkve (v nadaljevanju RKC) in pripadajočih organizacij se sklicuje na javno dostopne uradne podatke projekta Supevizor. Ne pozabite poslati dalje vsem, da zvedo, kakšne ovce smo Slovenci!« Ker smo že velikokrat prejeli obvestilo o tem, da smo na nizozemski loteriji zadeli milijone (nakazal pa nam jih ni še nihče), seveda tudi tej slovenski pošti nismo kar tako verjeli. In smo sklenili, da pogledamo, koliko je resnice v silnih milijonih, ki jih država nameni verskemu udejstvova-nju svojih državljanov. V Sloveniji registriranih 46 verskih skupnosti Ker RKC ni edina, ki se ukvarja z našo dušo, tu- in onostranskim življenjem, smo na ministrstvu za kulturo poiskali, katere vse verske skupnosti imamo pri nas. Če bi se tega lotili tako na pamet, bi se verjetno ustavili tam nekje okrog številke šest, sedem: katoliška cerkev, evangeličani, muslimanska skupnost, pravoslav-ci, Jehovove priče, adventi-stična cerkev, aja pa tisti lepo oblečeni ... mormoni, mogoče še budisti ... Precej bi se namu-čili, da bi prišli do številke 46, kolikor je v naši državi uradno registriranih verskih skupnosti in cerkva. Če pa bi morali našteti njihova uradna imena, pa bi se nam ustavilo celo pri najštevilčnejših. V uradnem registru cerkva in drugih verskih skupnosti (na spletni strani ministrstva za kulturo) so zapisani (imen nismo pravopisno nič spreminjali): Katoliška Cerkev; Evangeličanska cerkev AV v Republiki Sloveniji; Judovska skupnost Slovenije; Zveza baptističnih cerkva v Republiki Sloveniji; Srbska pravoslavna cerkev Metropo-lija Zagrebško - Ljubljanska; Islamska skupnost v Republiki Sloveniji; Evangelijska bin-koštna Cerkev; Krščanska ad-ventistična cerkev; Jehovove priče - krščanska verska skupnost; Kristusova cerkev bratov; Novoapostolska cerkev v Sloveniji; Svobodna cerkev v Republiki Sloveniji; Skupnost za zavest Krišne; Svobodna katoliška cerkev; Mednarodna šola Zlatega rožnega križa LECTORIUM ROSICRUCIA- NUM; Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni; Univerzalno življenje; Združitvena Cerkev; Skupnost Baha'i Slovenije; Ordo Templi Orien-tis; Reformatorska krščanska cerkev Slovenije; Makedonska pravoslavna skupnost v Republiki Sloveniji »Sveti Kliment Ohridski«; Buddha Dharma - Zveza budistov v Republiki Sloveniji; Scientološka cerkev; Cerkev Jezusa Kristusa »Živa voda«; Krščanski center Nova Generacija; Mednarodna krščanska skupnost; Bela Gnostična Cerkev; Sakrament Prehoda; Krščanska cerkev Kalvarija; Budistična kon-gregacija Dharmaling; Hin-duistična verska skupnost v Sloveniji; Krščanski Center Ljubljana; Univerzalna verska skupnost vzhajajočega sonca; Raeljanska religija v Sloveniji; »Cerkev Nove zaveze« - Slovenija; Sveta Cerkev Annasann; Reformirana evangelijska cerkev; Slovenska muslimanska skupnost; Cerkev Novo Življenje; Duhovna skupnost Oriš - energij narave; MGVS; UPASANA - SANJAVA prostost duha, svetovno-nazorska koz-mološka skupnost; Čezvesolj-ska Zombi cerkev blaženega zvonjenja; Evangelijska krščanska cerkev in Mednarodna skupnost Kairos Krščanska Cerkev. Po podatkih v Wikipediji, ki temeljijo na popisih in javno-mnenjskih raziskavah, je katoliške vere 53,1 odstotka prebivalcev, evangeličanske in druge protestantske 0,9 odstotka, pravoslavne 2,2 in muslimanske 2,6 odstotka; ateistov naj bi bilo 30,2 odstotka. Ostali pa se ali niso opredelili ali pa so pripadniki katere od 42 registriranih in več neregistriranih verskih skupnosti. Po podatkih kataloga slovenskih religijskih organizacij, s kate- rim upravlja ministrstvo, sicer 43 odstotkov vseh slovenskih religijskih oz. duhovnih organizacij, ki so registrirane, neregistrirane ali drugače registrirane, ne združuje več kot 20 ljudi. V letu 2011 naj bi bilo po podatkih Slovenske škofovske konference v Sloveniji 76,6 odstotka pripadnikov Katoliške cerkve; največji odstotek katoličanov je bil med prebivalci mariborske nadškofije (84,8 odstotka), najmanjši pa v koprski škofiji (67,9 odstotka). Kaj se »skriva« za nenavadnimi imeni verskih skupnosti Ko smo brali imena verskih skupnosti in cerkva, smo si pri nekaterih domišljali, da vemo, za katero vero gre, pri veliki množici pa nam ime ni povedalo ničesar ali pa zelo malo o dejavnosti neke skupine vernikov. Pa smo poslali na kakih 30 naslovov pismo s prošnjo, da nam predstavijo poslanstvo svoje verske skupnosti. Dobili smo odgovore treh verskih skupnosti (in enega s Pošte Slovenije, da namreč neka verska skupnost na uradno prijavljenem naslovu ne obstaja). Mara Stegovec nam je predstavila Mednarodno šolo zlatega rožnega križa Lectorium rosecrucianum, ki bi jo lahko poimenovali kot gnostično duhovno gibanje. Gre za misterijsko šolo, ki se pojavljala v vseh obdobjih, le da je bila nekdaj zaprtega tipa, sedaj pa je odprta. Vedno so namreč živeli iskalci , ki so bili v resonanci z vsebino miste-rijske modrosti. Duhovna šola nudi učencem zunanji okvir, da se lahko opravlja notranje delo. Namen šole je iskalcu pomagati na poti orientacije. Kdor se sprašuje po smislu svojega življenja, potrebuje razjasnitev odnosa do Boga, do duhovnega, večnega principa, ki dremlje v srcu vsakega človeka. Znan je izrek: »Moje ljudstvo je izgubljeno, ker nima znanja.« Znanje namreč poseduje vsak človek, če bi se le lahko povezal s svojim duhovnim sebstvom. Namen in cilj duhovne šole je človeštvu pokazati, da se materialna in duhovna pot ne ločujeta. Če se materialna zavest - kolektivna zavest - podredi duhovni zavesti, potem v človeku zavladajo mir, harmonija in prijateljstvo. V Sloveniji je v šoli aktivno udeleženih 150 ljudi. Vzdržujejo jo učenci sami. Z odvajanjem davčnih olajšav smo od države prejeli 500 evrov. Vanesa Čanji nam je predstavila baptistično cerkev s sedežem v Celju: »Bistvo naše vere je Jezus Kristus, kot ga razodeva Sveto pismo. On je Bog, ki je iz ljubezni do izgubljenega človeka postal človek. In on je popoln človek, ki je edini razodel Božje srce. To je srce ljubezni in milosti. Srce, ki se daje za življenje človeka, četudi je v padlem, izgubljenem stanju. Vse religije tako ali drugače učijo, kako postati dober, boljši ... Kdor sprejme Jezusa (razodetega Boga, ki je ljubezen, življenje, luč), pride v Življenje (novo rojstvo po Božjem Duhu), sicer ostane v temi. Jezus Svetega pisma je živ in odgovori vsakemu, ki se iskreno obrne nanj, in sicer brez religioznih form, obredov, posrednikov ... Brez religiozne navlake. Živeti in širiti to upanje življenja, to veselo novico, je naše poslanstvo. Videti ljudi, polne Kor&tj Foto: Črtomir Goznik Ce bi izbirali najduhovitejše sveto pismo neke vere, bi najbrž zmagala Sveta knjiga Cezvesoljske Zombi cerkve blaženega zvonjenja; izšla je letos oktobra. Življenja, ki jim ga je Jezus podaril, je naš cilj. Jezus je namreč zelo konkreten in zelo praktično odgovarja na prav vsa življenjska vprašanja vseh generacij, tudi našega sodobnega časa.« In koliko vernikov je v baptistični cerkvi? »Verniki so po našem prepričanju tisti, ki iskreno verjamejo celotnemu Jezusovemu sporočilu, brez organizacijskih in drugih deviacij. Celotnega števila takih oseb v Sloveniji ne poznamo, saj se zbirajo v različnih organizacijskih oblikah. V sklopu t. i. baptističnih cerkva nas je manj kot 200. Financiramo pa se izključno Evangelijska binkoštna Cerkev Krščanska adventistična cerkev Jehovove priče Skupnost za zavest Krišne Svobodna katoliška cerkev Mednarodna šola Zlatega rožnega križa Univerzalno življenje Združitvena Cerkev Reformatorska krščanska cerkev Makedonska pravoslavna skupnost Zveza budistov Krščanski center Nova Generacija Mednarodna krščanska skupnost Krščanska cerkev Kalvarija Budistična kongregaclja Dharmaling Krščanski Center Ljubljana Reformirana evangelijska cerkev Slovenska muslimanska skupnost Cerkev Novo Življenje Duhovna skupnost Orlš Zveza baptističnih cerkva v RS Judovska skupnost Slovenije Sclentološka cerkev s prostovoljnimi prispevki, iz državnega proračuna nismo prejeli nič.« Zombi cerkev - • ■ i» v najmlajša, pa ze peta po velikosti Najmlajšo slovensko versko skupnost, ki je bila ustanovljena lani, registrirana pa šele letos, Čezvesoljsko Zombi cerkev blaženega zvonjenja, nam je predstavil nadsveče-nik Rok, ustanovitelj, varuh Piskra in Ponve (17. 11., drugo leto Zombi štetja, 5. uro po vstajenju). Takole piše: »Zvon- 5000 Foto: Črtomir Goznik 10000 15000 20000 Vir: Supervizor Graf prikazuje, koliko javnih sredstev so v letu 2013 prejele posamezne verske skupnosti - razen največjih štirih; vrednosti so v razponu med 9,21 evra za Reformatorsko krščansko cerkev in 18.390,70 € za Cerkev Novo Življenje. petek • 21. novembra 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 Slovenskem - resnica ali laž? skokatoliška cerkev in javna uprava (da se malo ogrejete v teh jesenskih dneh, pravi sporočilo). In ste se tudi vi zgrozili ter daj. Temeljno poslanstvo naše cerkve je zvonjenje s svetim zvonom ter blagoslovljenim piskrom in ponvijo. Dolžnost vsakega vernika je širjenje vere, sporočanje vseh razodetij ter sveto zvonjenje. Vernik naše cerkve je lahko hkrati tudi vernik druge cerkve. Naša cerkev ne diskriminira in je nenasilna. Verniki Čezve-soljske Zombi cerkve blaženega zvonjenja verjamemo, da avtomatično pridemo v raj po svoji podobi. Tako na zemlji v naši cerkvi kot v čezvesolju pri blaženem Zvonu. Trenutno smo peta največja cerkev v Sloveniji po številu vernikov - imamo jih nekaj čez 10.000. Naša cerkev se financira tako kot vse druge iz prostovoljnih prispevkov. Iz državnega proračuna nismo dobili nič. Lep pozdrav in Zvon z vami!« Najdete jih na spletu in na družabnih omrežjih (Facebook, Twitter). Neposredno za versko dejavnost država 1,7 milijona Sestavek o verskih skupnosti in cerkvah je, kot smo zapisali v uvodu, nastal na osnovi pisma, ki kroži po Sloveniji in ki govori o grozljivih številkah, koliko država daje za RKC. Ker vsemu res ne gre verjeti (še zlasti, če lahko resnico tudi sami preverimo), smo se lotili brskanja, da vidimo te gromozanske številke. Tinje Sv. Trojica Podlehnik Sv. Miklavž pri Ormožu Sv. Lovrenc na Dr... Sv. Marko niže Ptuja Juršinci Zg. Leskovec Sv. Vid Studenice Stoperce Slov. Bistrica Pt. Gora Polensak Makole Majšperk Lenart Laporje Kidričevo Zg. Polskava Cirkovce Sv. Andraž v Slov. gor. Sv. Tomaž Središče ob Dravi Vel. Nedelja Ormož Gorišnica Destrnik Hajdina Cirkulane Ptuj - Sv. Ožbalt Ptuj - Sv. Jurij Ptuj - Sv. Peter in Pavel Na ministrstvu za kulturo so nam pojasnili, da verskim uslužbencem registriranih verskih skupnosti sofinancirajo socialno zavarovanje. Lahko pa verske skupnosti prejmejo denar tudi za never-ske dejavnosti, enakopravno z vsemi drugimi - na primer sredstva za ohranjanje kulturnih spomenikov, sredstva za izvajanje vzgojno-izobra-ževalne dejavnosti. Teh sredstev torej ne dobijo zato, ker so verske skupnosti, ampak ker opravljajo neko never-sko dejavnost. V financiranje same verske dejavnosti verskih skupnosti pa sodi torej le sofinanciranje socialnega zavarovanja verskih uslužbencev in financiranje delovnih mest verskih uslužbencev v Vojaškem vikariatu Slovenske vojske. Sredstva za sofinanciranje socialnega zavarovanja so v lanskem letu prejemale: Katoliška Cerkev, Evangeličanska cerkev AV v Republiki Sloveniji, Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, Slovenska muslimanska skupnost, Srbska pravoslavna cerkev, Evangelijska binkoštna cerkev in Krščanska adventistična cerkev. Država je za ta na- Največje štiri so prejele: Katoliška Cerkev: 21.241.371,04 € Evangeličanska cerkev: 128.494,30 € Islamska skupnost: 52.924,37 € Srbska pravoslavna cerkev: 34.791,29 € Med preostalimi 42 skupnostmi jih 19 ni prejelo nobenega denarja, 23 pa jih je skupno prejelo 64.860,50 €; vrednosti prikazuje graf (od 9,21 € do 18.390,70 €). Podatki, s katerimi nas seznanja tista večkrat omenjena elektronska pošta, so seveda drugačni. Tako so mariborski škofiji namenili skoraj 15 milijonov, Zavodu sv. Stanislava 24 milijonov (verjamem, da bi jih bili veseli, kot bi jih bila vesela katerakoli srednja šola), župniji Ljubljana - Vič (očitno je njihov računalnik šel po podobnem naključnem vrstnem redu kot naš) 689.877 € - mi smo za lani na računu te župnije našli 6.100 evrov, Samostanu sester usmiljenk so dodelili 992.049 €, a v letu 2013 niso dobile ničesar ... In tako dalje, in tako naprej ... Na kratko: saj je prav, da nas kdo opozori, če nekaj ni prav. Ampak kar tako počez razburjati že tako nezadovoljne ljudi pa najbrž ni neko produktivno dejanje. Pisati o astronomskih nenatančnih številkah in v isti sapi govoriti o revnih posameznikih, ki še za kruh nimajo, najbrž res služi samo temu, kot smo omenili v začetku, da nas pogreje v teh hladnih jesenskih dneh ... Kako pa nas bo pogrel obširen seznam javne uprave, pa je zgodba, ki nam bo prav prišla v času arktične zime. Jože Šmigoc Vir: Supervizor Župnije iz naše okolice (34 jih imamo na seznamu) so prejele skupno 86.349,50 € javnih sredstev - nekatere nič, največ pa so prejeli pri sv. Marku - 13.691,90 €. men v lanskem letu namenila 1.731.542,74 evra. Res pa je, da verske skupnosti dobijo denar tudi za druge dejavnosti, kjer pa veljajo zanje enaka pravila kot za druge, ki kandidirajo za državna sredstva. Do podatkov o teh sredstvih pa je nekoliko težje priti in nikdar ne veš, ali nisi katerega vira izpustil; zlasti velja to za najbolj razvejano versko skupnost z najbolj razvejano dejavnostjo, RKC. Vendar smo poskušali poiskati čim natančnejše podatke. Za raziskavo smo izbrali leto 2013. Za kaj denar Katoliški Cerkvi Ali ob branju teh podatkov drži tista že nekajkrat omenjena trditev, kako je državna razsipna do RKC in kako bi lahko kar nekaj prihranila? Za katere dejavnosti dobi RKC javna sredstva. Brskanje po Supervizorju pokaže, kateri, komu oziroma za kaj so največji prilivi; prikazujemo jih v naslednji tabeli (podatki so za leto 2013): Kat. Cerkev 946.068,39 Nadškofija Maribor 50.552,22 Nadšk. Ljubljana 629.495,28 Škofija Koper 127.544,24 Škofija Celje 11.232,74 Škofija Novo mesto 24.611,96 Škofija Murska Sobota 6.968,97 Družina (čas.-založn. dejavnost) 177.458,77 Radio Ognjišče 126.533,75 Zavod sv. Frančiška 1.379.307,08 Zavod sv. Stanislava 3.872.871,51 Zavod Antona Martina SI. 2.853.593,99 Šk. gim. Vipava 1.140.271,14 Župnije 9.894.861,00 Skupaj 21.241.371,04 Če pogledamo podatke in razmišljamo, kje bi lahko prihranili silne milijone, nam najprej padejo v oči štirje zneski nad milijon evrov. Gre za financiranje štirih »škofijskih« gimnazij. Tu ne bi mogli prihraniti ničesar, ker če ne bi teh štirih gimnazij ustanovila RKC, bi jih morala država. Državne gimnazije pa ne bi bile nič cenejše. Za primerjavo: Gimnazija Ptuj je v letu 2013 stala 3.305.118,20 €, Gimnazija Ormož 714.353,00 € in Gimnazija Ljutomer 2.655.948,51 €. Največji znesek pa je financiranje župnij. Teh je v Sloveniji 785. Ne bomo trdili, da smo na spletu poiskali vseh 785, pač pa smo jih čisto naključno - najprej smo izbor prepustili računalniku, potem pa smo izbrali še nekaj okoliških župnij -izbrali 30 in se šli matematike. Ugotovili smo, daje povprečni priliv iz javnih sredstev na župnijo pri izbranih tridesetih 12.604,92 €, potem pa smo pač izračunali za vseh 785. Se vam zdi 12 tisočakov za to, kar počne vaša župnija poleg svojega verskega poslanstva, veliko? (Pri tem pa upoštevajte, da nekatere niso v letu 2013 »zahtevale« nobenega denarja!) Bi veliko prihranili, če bi vsaki od njih odtegnili tisoč ali dva? Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski Politika petek • 21. novembra 2014 Slovenija • Koliko nas stanejo sodniške napake? V štirinajstih letih za odškodnine in poravna Na državnem pravobranilstvu so v zadnjih štirinajstih letih sklenili 930 poravnav v višini dobrih 8,4 milijona evrov ter prejeli 242 zadev, v katerih so tožeče stranke zahtevale odškodnino zaradi neutemeljenega zapora (219 zadev) oz. neutemeljenega pripora (23 zadev) in iztržile skupno več kot 3,7 milijona evrov. Ena najvišjih odškodnin, ki jo je država morala izplačati posamezniku za neupravičenih sedem let zapora in premoženjsko škodo, pa je znašala vrtoglavih 459.800 evrov. Po besedah predstavnice za odnose z javnostmi iz Državnega pravobranilstva Republike Slovenije Anite Drev se Državno pravobranilstvo z morebitnimi odškodninami ukvarja na dva načina, in sicer najprej skozi predho- Kdo ima pravico do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe? Kot je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi iz Državnega pravobranilstva Republike Slovenije Anita Drev, ima po 538. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pravico do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe tisti, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali je bil spoznan za krivega, pa mu je bila odpuščena kazen, pozneje pa je bil na podlagi odločanja o izrednem pravnem sredstvu novi postopek pravnomočno ustavljen ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je bila obtožba zoper njega zavrnjena ali je bila s pravnomočnim sklepom obtožnica zavržena, razen v primerih: če je bil postopek ustavljen ali sodba, s katero je bila obtožba zavrnjena, izrečena zaradi tega, ker je v novem postopku oškodovanec kot tožilec oziroma zasebni tožilec odstopil od pregona ali ker je oškodovanec umaknil predlog, do odstopa oziroma umika pa je prišlo po sporazumu z obdolžencem, ali če je bila s sklepom v novem postopku obtožnica zavržena zaradi tega, ker sodišče ni bilo pristojno, upravičeni tožilec pa je začel pregon pred pristojnim sodiščem. dni postopek, da se morebiti z njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine. Število zaključenih poravnav v predhodnem postopku je bilo od leta 1999 pa do leta 2013 skupno 930, od tega jih je bilo v letih 19992009 717, od 2010 pa do 2013 pa 213. Zahtevana vrednost odškodnin po poravnavah v predhodnem postopku je v zadnjih štirinajstih letih skupno znašala več kot 64 milijonov evrov, z Državnim pravobranilstvom pa so se sporazumeli za poravnavo v skupni vrednosti 8.462.409 evrov - od tega so poravnave v zadnjih štirih letih skupno znašale 1.065.099 evrov. Za odškodnine skupno več kot 3,7 milijona evrov »Če zahtevi za povrnitev škode ni ugodeno ali če Državno pravobranilstvo in oškodovanec ne dosežeta sporazuma v treh mesecih od njene vložitve, sme oškodovanec vložiti pri pristojnem sodišču tožbo za povrnitev škode. Če je bil dosežen sporazum le glede dela zahtevka, sme vložiti tožbo glede ostanka,« je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi. Število zaključenih tovrstnih tožb, v katerih so tožeče stranke zahtevale odškodnino zaradi neutemeljenega zapora in neutemeljenega pripora, je bilo od leta 1999 do 2013 242 - od tega 84 v zadnjih štirih letih. V 219 tožbah so v teh letih tožeče stranke zaradi neutemeljenega zapora zahtevale odškodnino v skupni vrednosti 18.683.413 evrov, iztržile pa 2.289.086 evrov. V 23 zaključenih tožbah v zadnjih štirinajstih letih pa so tožeče stranke zaradi neutemeljenega zapora zahtevale odškodnino v skupni višini 3.982.678 evrov, iztržile pa 1.475.017 evrov. V samo zadnjih štirih letih je tako država za 84 tožb zaradi neutemeljenega zapo- ra in neutemeljenega pripora skupno izplačala odškodnine v višini 2.008.795 evrov. Za sedem let zapora slabih 460.000 evrov Predstavnico iz Državnega pravobranilstva smo povprašali tudi po najvišjih odškodninah v zadnjih štirih letih. »Eno najvišjih odškodnin zaradi neutemeljenega zapora je sodišče prisodilo tožeči stranki M. U., in sicer je za nepremoženjsko škodo prejela odškodnino v višini 304.696,80 evra (Državno pravobranilstvo je zadevo končalo leta 2011), za premoženjsko škodo pa odškodnino v višini 155.103,25 evra (zadeva konačna leta 2012) - skupaj torej 459.800 evrov. Tožeča stranka je bila neupravičeno zaprta več kot sedem let, za kar je od Republike Slovenije sicer zahtevala odškodnino v višini 792.855,94 evra za nepremoženjsko in 194.444,10 evra za premoženjsko škodo.« Slovenija • S študentskim delom do pokojninske dobe Zakaj ZA in zakaj PROTI dodatni obdavčitvi štu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj bi z zakonom o matičnih evidencah uvedlo plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za študentsko delo. »Zakonska podlaga bo sprejeta še letos, uveljavljena pa bo takoj, ko bo mogoče,« so dejali na ministrstvu. Toda predlogu ostro nasprotujejo v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), kjer so mnenja, da je študentsko delo edini učinkovit socialni korektiv za mlade in zato ne sme biti dodatno obremenjeno. Študentje razmišljajo (tudi) drugače kot ŠOS ... Drugače (ali širše?) od študentske organizacije razmišlja študentka Anja z Zgornje Polskave, ki ji je študentsko delo edini vir denarja: »Deloma se strinjam s plačevanjem prispevkov in pridobivanjem delovne dobe, navsezadnje je študentsko delo najpogostejša ali edina oblika zaposlovanja mladih. Res pa je, da večina na to ne pomisli, saj jim je prva misel denar, ki ga potrebujejo za preživetje. Obsega študentskega dela pa plačilo prispevkov zagotovo ne bo zmanjšalo.« Da nasprotovanje ŠOS plačilu prispevkov ni v interesu vseh študentov, potrjuje tudi mnenje Primoža z Vrhol pri Slovenskih Konjicah, ki je preko študentske napotnice začel Na račun študentskega dela 58 milijonov v pokojninsko blagajno Na podlagi obsega začasnega in občasnega dela dijakov in študentov iz leta 2013, ki znaša približno 239,5 milijona evrov, bi bilo ob upoštevanju polnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85 % delodajalca in 15,5 % zavarovanca) v pokojninsko blagajno vplačanih približno 58,3 mio evrov. Prihodke pokojninske blagajne sestavljajo prispevki zaposlenih, delodajalcev, samozaposlenih in ostali prispevki. Delež prispevkov od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov bi v celotnih prihodkih od prispevkov ZPIZ tako znašal približno 1,78 odstotka, so ocenili na pristojnem ministrstvu. počitniško delati že pri 16 letih: »Sedaj že tri leta opravljam študentsko delo pri istem podjetju. Menim, da bodo prispevki prinesli samo dobro, saj se mi zdi prav, da mi teče delovna doba in da bom nekoč imel nekaj od tega.« Toda na ŠOS so prepričani, da bo zaradi nesorazmernega dviga obremenitve študentskega dela tega dela manj in da bodo nižja tudi plačila študentom. Če študent zasluži 100 evrov, delodajalec danes zanj plača 130 evrov, po novem pa bi ta znesek znašal 133 evrov. Študent bi za prispevke plačal 15,5 odstotka, kar pomeni, da bi od stotih evrov na koncu dobil 84 evrov. Zaradi tega ukrepa na ŠOS menijo, da se bo dvignila brezposelnost mladih, kar pomeni, da nekateri ne bodo mogli pokriti življenjskih stroškov, ki jih imajo s študijem. Študentsko delo manj zanimivo za delodajalce? Na Združenju delodajalcev Slovenije pritrjujejo ugotovitvam ŠOS. Tako generalni se- kretar združenja Jože Smole meni: »Ne glede na predvolilne obljube predsednika vlade, da ne bo dodatnih obremenitev za delodajalce, se napovedi o dvigovanju obremenitev kar vrstijo. Takšen način socialnega dialoga, kjer nas o nameravanem dvigu obveščajo po medijih, je popolnoma nesprejemljiv, enako kot je v trenutni situaciji nesprejemljiv vsak dvig stroška dela. Dodatno obremenjevanje študentskega dela bo študentsko delo naredilo manj zanimivo za delodajalce, hkrati pa ne bo prineslo nobenega novega delovnega mesta, kot si to očitno nekateri predstavljajo.« Nasprotno menijo v Gospodarski zbornici Slovenije, ki je zagovornica načela vsako delo šteje, torej enakih obremenitev z davki in prispevki vseh oblik dela. »S ciljem, da se na račun širjenja osnov za plačilo prispevkov in s tem novih prilivov v javne blagajne in državni proračun zagotovi nižja obremenitev stroška dela delovnega razmerja ter zmanjša nelojalna konkurenca,« je pojasnila Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog. In čeprav bo predvidena obremenitev študentskega dela slednje podražila, na GZS ocenjujejo, da bo študentsko delo še vedno ostalo ena izmed finančno najugodnejših oblik dela. »Sodimo, da bo študentsko delo, kljub stroškovni spremembi, še vedno zelo zanimivo za delodajalce, saj je njegova velika prednost v tem, da je zelo fleksibilno, se pravi, da delodajalec študenta lahko na hiter način najame za delo, za čas, ko ga potrebuje. Še posebej je to aktualno v primerih nadomeščanja zaradi nepredvidene odsotnosti zaposlenega, začasno povečanega obsega dela ali v primeru enkratnih dogodkov in aktivnosti,« je še dejala Čerinova. petek • 21. novembra 2014 Politika Štajerski 7 ve več kot 12 milijonov evrov Za deset mesecev zapora dobrih 76.000 evrov Odškodnini iz leta 2011 sledi najvišja odškodnina iz leta 2012. Ta je znašala 260.000 evrov in je pripadla tožeči stranki M. M. za več kot 1200 dni neupravičenega zapora oz. pripora (skupen znesek odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo). Stranka je sicer zahtevala 501.934,31 evra. V letu 2013 Foto: Črtomir Goznik dentskega dela Na SOS si želijo sistemske ureditve področja študentskega dela Na ŠOS so priznali, da je plačilo prispevkov dolgoročno neizogibno, toda želijo si sistemske ureditve študentskega dela. »Zakon o začasnem in občasnem delu dijakov in štu- Foto: Črtomir Goznik dentov je vključeval prispevke, vendar z nižjo skupno obremenitvijo in mnogimi drugimi spremembami,« so pojasnili na ŠOS. Zakon je bil aprila 2014 poslan v medresorsko usklajevanje »Predvideni prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje so bili le del reforme študentskega dela, v prvi vrsti pa smo želeli zakon, ki bi končno sistematično in smiselno uredil celotno področje dela študentov, ki je razkropljeno po številnih zakonih. To so bila ključna izhodišča priprave zakona, o katerih so se strinjali vsi deležniki,« so povedali na ŠOS. Toda predlog zakona je trenutno na mrtvi točki. »Pripravljen je bil v mandatu minule vlade kot sistemski zakon na področju urejanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, postopek njegovega sprejema pa je zaustavil odstop predsednice vlade. Ministrstvo od namere sistemske ureditve celotnega področja ni odstopilo,« so pojasnili na pristojnem ministrstvu. Mojca Vtič je sodišče najvišjo odškodnino prisodilo tožeči stranki L. P., ki je za deset mesecev neutemeljenega pripora zahtevala 140.001 evrov, sodišče pa ji je dosodilo 76.490 evrov. Med najvišje odškodnine v zaključenih zadevah v letu 2010 pa spada odškodnina v vrednosti 27.379 evrov. Tožeča stranka D. R. je zaradi neutemeljenega odvzema prostosti zaradi premoženjske in nepremoženjske škode, ki ji je nastala zaradi desetmesečnega neutemeljenega odvzema prostosti (pripor), najprej zahtevala odškodnino v višini 64.187 evrov, nato pa zahtevek znižala na 44.947 evrov. Republika Slovenija je s tožečo stranko sklenila poravnavo v zgoraj navedenem znesku. Na višino odškodnin ne vplivajo samo leta zapora »Državno pravobranilstvo pri izračunavanju odškodnin upošteva sodno prakso odmerjanja odškodnin glede na dolžino trajanja neutemeljeno odvzete prostosti ter okoliščine posameznega primera, saj so te zadeve od primera do primera različne in specifične, zato podatka o odškodnini za posamezen dan zapora oz. pripora ne more podati,« je pojasnila Drevova in še dodala, da med različne okoliščine, ki jih upoštevajo pri izračunavanju odškodnine, med drugimi sodijo medijska odmevnost, zdravstve- no poslabšanje, ugled, ki ga je oškodovanec užival v svojem okolju, odnos okolja do njega po odvzemu prostosti, pogoji, v katerih je bil oškodovanec v času odvzema prostosti, ali ima družino itd. Monika Levanič Sodniki so pri nas tako rekoč nedotakljivi, saj ne glede na število in stopnjo strokovnih napak, ki jih zagrešijo pri delu, ostanejo nekaznovani. Njihove napake pa v obliki vrtoglavih odškodnin iz lastnih žepov krijemo davkoplačevalci. V samo štirih letih smo tako za poplačilo odškodnin in poravnav plačali dobre 3 milijone evrov, v zadnjih štirinajstih letih pa kar vrtoglavih 12,1 milijona evrov. Na drugi strani pa, kadar se podvomi v delo najvišjih predstavnikov pravosodnih poklicev, naletimo na napuh in aroganco. A jeza in dvom v pravosodni sistem naše države sta še izrazitejša, ko nekateri obtoženi veljaki in gradbinci, ki jim v naši državi zaradi takšnih ali drugačnih lukenj v zakonu pač ne gre dokazati krivde, stopijo na prostost in nato zahtevajo še odškodnine. V štirinajstih letih poravnave v skupni višini dobrih 8,4 milijona Leto Št. poravnav Zahtevana vrednost (v EUR) Vrednost poravnav (v EUR) Do vključno 2009 717 45.259.349,18 7.396.804,68 2010 101 3.670.260,32 497.918,65 2011 47 13.322.703,44 203.207,19 2012 45 1.573.982,31 308.828,32 2013 20 258.022,83 55.650,71 Vir: Državno pravobranilstvo Odškodnine po poravnavah v predhodnem postopku po ZKP (zaključene zadeve od 1999 naprej) Za odškodnine zaradi neutemeljenega zapora več kot 2,2 milijona Leto Št. zadev Zahtevana vrednost (v EUR) Vrednost odškodnin (v EUR) Do vključno 2009 145 12.144.192,80 1.088.921,43 2010 26 1.274.560,74 290.110,78 2011 23 1.888.221,64 326.144,84 2012 14 2.030.980,16 360.215,46 2013 11 1.345.457,86 223.694,00 Vir: Državno pravobranilstvo Zaključene zadeve od 1999 naprej; odškodnino je prisodilo sodišče, ali pa je bila sklenjena poravnava. Za odškodnine zaradi neutemeljenega pripora dobrih 1,4 milijona Leto Št. zadev Zahtevana vrednost (v EUR) Vrednost odškodnin (v EUR) Do vključno 2009 13 2.468.329,26 666.387,51 2010 4 202.744,86 131.631,44 2011 2 976.094,96 487.935,82 2012 2 260.744,10 158.309,17 2013 2 74.765,32 30.753,69 Vir: Državno pravobranilstvo Zaključene zadeve od 1999 naprej; odškodnino je prisodilo sodišče ali pa je bila sklenjena poravnava. Ptujsko • Na območju UE Ptuj izbrisanih čez 600 oseb Doslej 41 zahtevkov za 96.100 evrov Prvo vlogo na podlagi zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, so v Upravni enoti Ptuj prejeli 18. junija letos, rok za oddajo vlog pa se izteče 18. junija 2017. Po zakonu o povračilu škode izbrisanim znaša denarna odškodnina za mesec izbrisa 50 evrov. Do sredine prejšnjega meseca so v UE sprejeli 41 odškodninskih zahtevkov, v skupni vrednosti 96.100 evrov. Od tega so jih v reševanje drugim upravnim enotam odstopili devet, saj je treba vlogo za odškodnino oddati v upravni enoti, v kateri je bil izbris izveden. Skupna vsota prvega obroka odškodnin znaša 26.990 evrov. Do zneska 1.000 evrov je izplačilo v enem znesku, sicer pa naj bi bilo plačilo izvedeno v petih obrokih, če je na primer skupni znesek 4.950 evrov za 50 mesecev izbrisa. Tudi sicer zakon predvideva v teh primerih plačilo v petih letnih obrokih. Od 30 rešenih vlog do sredine oktobra jih je bilo Foto: Črtomir Goznik Fotografija je simbolična. 29 pozitivno rešenih, od tega je bilo 25 pravnomočnih. Prvo izplačilo je bilo izvedeno 3. oktobra letos. Najnižji znesek odškodnine v doslej prejetih vlogah je znašal 450 evrov, najvišji pa malo manj kot 11.000 evrov za nekaj manj kot 20 let izbrisa. Na Ptujskem naj bi bilo skupaj izbrisanih čez 600 oseb, v Sloveniji več kot 26.000. Vloge za odškodnine naj bi po oceni vložilo okrog 12.000 upravičencev. Za izplačilo odškodnin pa naj bi porabili 130 milijonov evrov. Vlogo za izplačilo škode zaradi izbrisa je doslej na območju cele Slovenije podalo okrog 4000 izbrisanih. Zaradi izbrisa potekajo tudi postopki pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, zato nekateri z vlogami še čakajo. MG 8 Štajerski Politika petek • 21. novembra 2014 Slovenska Bistrica • Občina ne miruje v postopku sprejema OPN Najvišja ovira je iskanje nadomestnih zemljišč Občina Slovenska Bistrica je leta 2009 sprejela sklep o začetku priprave občinskega prostorskega načrta (OPN). Ministrica za okolje in prostor (MOP) Irena Majcen in nekdanja županja Slovenske Bistrice je o še nedokončanem postopku sprejetja OPN dejala, da je postopek sprejema OPN predpisan in da bližnjic ni za nobeno občino. »Ministrica pa ne bo namesto župana izvajala aktivnosti, namesto nobenega slovenskega župana,« je še povedala. Drži, da so roki predpisani, vendar se jih državni organi oziroma ministrstva ne držijo, so poudarili na občini Slovenska Bistrica. »Uradno smo začeli postopek OPN leta 2009 s sklepom, leta 2010 je bil pripravljen osnutek OPN. Do lanskega leta 2013 pa smo pridobivali smernice pristojnih organov, čeprav je rok 30 dni. Na MOP so leta 2010 dobili osnutek OPN, dve leti kasneje so bile podane smernice. Sedaj nas čakajo še dodatni pogovori, saj so bile podane splošne smernice, na primer zmanjšanje naselij in poselitve, vendar nič konkretnega, tako da nas pogovori še Ministrica o bistriškem OPN: Ob prihodu na ministrstvu so me najprej želeli seznaniti s slovenskobistriškim OPN. Vendar ministrske funkcije nisem nastopila zaradi tega OPN. Za potrebe intervjuja sem izvedela, da se OPN Slovenske Bistrice že tri leta ne premika, kar pomeni, da občina ni naredila ustreznih postopkov. Z direktorata za prostor so bile podane smernice, z izdelovalcem je bil izveden sestanek, potem pa ni bilo več aktivnosti. Ne vem, ali je sploh potreba po nadaljevanju postopka ali ne. Če ne bo z občine nobenih aktivnosti, potem OPN ne bo. Procedura priprave OPN je predpisana, bližnjic ni za nobeno občino. Ministrica pa ne bo namesto župana izvajala aktivnosti, namesto nobenega slovenskega župana. čakajo. Ob tem pa v postopku sprejema ni zgolj MOP in občina, ampak je akterjev veliko, in sicer 35 inštitucij. Od teh mora vsaka svoje dodati, svojo zahtevo, ki jih je nato treba uskladiti,« je povedala Janja Mlaker z oddelka za okolje in prostor na občini Slovenska Bistrica. Poudarila je, da je ena izmed večjih težav iskanje nadomestnih zemljišč, torej za stavbno je treba najti nadomestno kmetijsko zemljišče. »Zakon o davku na nepremičnine je takrat prine- sel neke spremembe, ko so bila stavbna zemljišča toliko obdavčena, da so jih lastniki želeli spremeniti v kmetijska, vendar je ta zakon padel. Ne moremo pa na občini izsiliti od lastnikov zemljišč ali jih prisiliti v spremembo statusa zemljišča. Res pa je, da je stavbnih nezazidanih zemljišč dovolj, vendar lastniki nimajo interesa, da bi se zemljišče prodalo ali zazidalo. Davek je bil neke vrste mehanizem, ki bi spodbudil prodajo,« je še dejala. Mojca Vtič Slovenija • Varčevanje na plečih občine in občanov Vlada bi ukinila ne skupnosti, fi V začetku novembra so se predstavniki reprezentativnih združenj O varčevalnih ukrepih na področju občin je slo-venjebistriški župan in podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar povedal: »Preko finančnega ministrstva se stvari lotevajo premalo vsebinsko in preveč računovodsko. V Sloveniji se ustvarjata dva svetova, razviti in nerazviti. In med tema svetovoma se razkorak veča. In tisti, ki te predloge v Ljubljani oblikujejo, verjetno ne poznajo težav, s katerimi se srečujemo na teh območjih.« Vlada za prihodnje leto predlaga znižanje povprečnih stroškov za financiranje nalog občine (povprečnine) in ukinitev sredstev za investicije, s čimer bi občine dobile približno 90 milijonov evrov manj denarja. Finančni minister je kot razloge za varčevanje navedel: prizadevanje za ohranitev pro- računskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP, nujnost splošnega varčevanja za ohranitev stabilnih financ ter nujnost, da k varčevanju prispevajo tudi občine. Žagar je povedal, da se slovenski župani zavedajo težke finančne situacije, vendar pa ne morejo pristati na nižanje povprečnine ob enaki količini nalog. »Že leta 2013 smo pristali na znižanje pov-prečnine, tako da smo občine že privarčevale 200 milijonov evrov na letni ravni. Sedaj naj bi se povprečnina znižala še za 67,7 milijona evrov,« je povedal Žagar. Varčevanje ob enaki količini nalog lahko ogrozi tekoče delovanje občine, torej sofinanciranje programov za starejše, šolske in vrtčevske otroke, je še opozoril. In čeprav so v poročilu o zadolženosti občin na finančnem ministrstvu ugotovili, da občine s pomočjo posojil iz- vajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, delovna mesta in gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo bruto domači proizvod, na vladi napovedujejo ukinitev sredstev za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine. Vlada občinam predlaga, naj breme primanjkljaja naložijo občanom S tem ukrepom se na vladi nadejajo še dodatnih 23 milijonov evrov prihranka. Na finančnem ministrstvu so namreč mnenja, da občinske investicije, ki jih sofinancira država na podlagi 21. člena za- Poljčane • Občinski politični peskovnik Kovačič: Totalna ignoranca, vzvišenost, nesramnost ... Druga redna seja poljčanskega občinskega sveta je imela na dnevnem redu zgolj dve točki - potrditev nadomestnega mandata ter imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje. Pri imenovanju slednje se je zapletlo. Županov predlog sestave komisije je bil zavrnjen, koalicijski je bil umaknjen z dnevnega reda. »Pokazal sem, da nam razmerje moči v mandatni komisiji ni pomembno, razmerje 3:2 so tudi pisno potrdili, nato pa na seji zavrnili. Očitno ne želijo delati v dobro občanov. Nosili bodo moralno in politično odgovornost, ki jo imajo pred volivci,« je povedal župan Stanislav Kovačič. V skladu s statutom Občine Poljčane ima komisija pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. Kot omenjeno je koalicija županov predlog zavrnila. Razloge je pojasnil Tomaž Kokot iz stranke SDS: »Na vrhu koalicije smo se dogovorili, da bo komisija strokovno sestavljena s predlogi iz štirih različnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. Z županom smo se pred tem zgolj pogovarjali o različnih možnostih, tako formalno kot neformalno. Želimo, da bo komisija sestavljena iz članov, ki bodo lahko nemoteno delovali v dobro občine.« Zavrnitev predloga je župan interpretiral in pokomentiral: »To kaže na totalno ignoranco, vzvišenost, nesramnost, neetičnost, izgubo vsake človeške morale tistih, ki so združeni v koalicijo SDS, NSi, SLS in neodvisni svetnik Andro Razgoršek. Izkazujejo svojo jalovo premoč z osem proti sedem na način, da diskreditirajo vse ostale svetnike, ki so bili izvoljeni na volitvah s še več glasovi kot nekateri tukaj. Zato sem točko imenovanje komisije končal na način, kot sem jo.« Koalicija namreč v razpravi ni podala svojega predloga, nato je zavrnila županovega, potem pa podala predlog komisije, v kateri bi bili vsi člani iz koalicijskih vrst. »Menim, da je predlog strokovno zelo dobro sestavljen s predstavniki štirih skupin občinskega sveta,« je odločitev utemeljil koalicijski svetnik Kokot. Ob tem pa je župan opozoril, da koalicijska odločitev navaja h kršitvi zakonodaje. V zakonu o lokalni samoupravi je zapisano, da mora biti nadzorni odbor občine imenovan najkasneje v 45 dneh po prvi seji, kar po oceni Kovačiča sedaj ne bo mogoče. Z Ministrstva za javno upravo so sporočili, da zakon ne predvideva sankcij, če občinski svet komisije ne imenuje v predpisanem roku, njihova obveza je zgolj, da komisijo imenuje. Slednja namreč občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih nato imenuje še svet. Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtic 15-članski občinski svet sestavljajo Petra Urlep, Vladimir Ganziti, Cvetka Poslek, Viktor Pušaver, Ana Lešnik (vsi Lista Staneta Kovačiča za Občino Poljčane), Tomaž Kokot, Silvestra Samastur, Slavko Kodrič, Nataša Krajnc (vsi SDS), Olga Žolger, Tomaž Marzidovšek (oba NSi), Andro Razboršek (Neodvisna lista za Poljčane), Jožef Kohne (SLS), Franc Valand (DeSus), Vincenc Zobec (neodvisni). Ormož • Druga redna seja občin Obetajo se prvi Številni so pričakovali, da bo po odhodu Vilija manj dejavna t. i. opozicija. Vendar so se zmotili. Po konstitutivni seji, ki je ob potrditvah mandatov potekala mirno in brez zapletov, je ormoški župan Alojz Sok od svetnikov želel najprej mnenje o pričetku gradnje novega vrtca v Veliki Nedelji, nato pa še njihov pristanek, da se ta investicija izvede le s sredstvi iz občinskega proračuna. Takrat je Trstenjak, ki se ni strinjal, da se občina dodatno zadolžuje, protestno zapustil sejno dvorano. Na ponedeljkovi redni seji pa je Trstenjaka ob potrjevanju občinskih odborov in komisij zmotilo to, da je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi Martin Hebar (NSi), Mojca Žnidarič (SMC), Mirko Novak (Desus), Branko Šumenjak (SDS) in Rado Antolič (Zeleni Slovenije) v komisijo za odlikovanja in priznanja predlagala kar sama sebe. »To ni etično,« je dejal ter napovedal, da bo kandidate SLS - Emil Trstenjak (odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja), Miroslav Kosi (odbor za kmetijstvo in gozdarstvo) in Marjan Mohorko (odbor za druž- bene dejavnosti) - umaknil iz občinskih odborov. »Bodite še močnejši,« je nadaljeval ter se ob pogledu na sestave odborov, kjer se nekatera imena pojavljajo v treh odborih, spraševal: »Boste imeli čas? Boste zmogli?« Trstenjaku je sledil Jani Ivanuša (SNS). Tudi on je napovedal, da bo izstopil iz odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, od njega predlagan Vekoslav Rajh pa iz odbora za razvoj malega gospodarstva. Je krivo pristransko delo članov komisije? Hebar kot predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na očitke odgovoril, da so bili predlogi za mesta v odborih in komisijah usklajeni na politični koordinaciji. Pojasnil je, da naj bi se v prihodnje komisija za odlikovanja in priznanja ukinila oz. priključila enemu izmed odborov. Kot vzrok je omenil, da se omenjena komisija sestaja le enkrat letno. »Za petek • 21. novembra 2014 Politika Štajerski 9 nekatere javne zavode, krajev- nanciranje občinskih projektov občin sestali s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem in ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem. kona o financiranju občin, ne ustvarjajo dovolj dodane vrednosti. Analize namreč kažejo, kot pravi finančni minister, da vložen evro v občinsko investicijo ustvari le 60 centov prispevka k BDP, medtem ko bi moral vsaj še dodaten evro. Foto: Mojca Vtic Toda kot je pojasnil Žagar, so bile s tem denarjem izvedene temeljne investicije v vodovod, cestno infrastrukturo, ki same neposredno res ne ustvarjajo novih delovnih mest, vendar pa so pogoj zanje, saj brez ustreznih cest, kanalizacije, oskrbe z vodo ni mogoče graditi in postavljati podjetij. »Ukinjanje investicij bo vplivalo tudi na gospodarstvo, saj imajo občinske investicije pomemben delež na področju gradbeništva,« je dejal. Ob tem je bilo županom predlagano, da naj primanjkljaj denarja iz državne blagajne nadomestijo z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vendar so župani to pobudo označili za prelaganje bremena na občane. Zaprtje šole pomeni konec življenja v kraju Vlada bi varčevala tudi na račun javnih zavodov in krajevnih skupnosti. Tako je v predlogu interventnega zakona zapisano, da naj bi se ukinili javni zavodi, v katerih je zaposlenih manj kot 15 oseb. »Zavodi niso bili naključno ustanovljeni in naši zavodi opravljajo del storitev na trgu, se sami financirajo, sicer bi bilo to breme občinskega proračuna,« je povedal Žagar. Na vprašanje o združitvi zavodov pa je odgovoril: »S tem ne bomo nič dosegli. Zavodi imajo delo in treba ga je opraviti. Ne moremo pa mešati športa, kulture, dejavnosti razvojno informativnega centra pod eno streho. Prav tako ne vidim dolgoročnega pozitivnega učinka, saj še vedno potrebuješ krovnega direktorja, potem pa še posamezne vodje. Ni nekih prihrankov.« Vlada je nadalje predlagala tudi ukinitev krajevnih skupnosti kot pravnih oseb, kar bi pomenilo zaprtje lastnega tekočega računa in onemogočanje izvajanja manjši del na podlagi proračuna. »Naša občina ima 15 krajevnih skupnosti in to območje je z vidika komunalne in cestne infrastrukture neobvladljivo. Krajevne skupnosti delajo učinkoviteje, saj se ljudje aktivirajo, delajo prostovoljno, bolj racionalno. Z manj denarja naredijo več, kot bi občina. Predlagatelji tega ukrepa pa razmišljajo ozko, in sicer da se sredstva trošijo za administracijo,« je povedal Žagar in opozoril, da gre za grob poseg v lokalno samoupravo brez zavedanja posledic. Med ukrepi varčevanje je tudi sprememba statusa osnovne šole. To pomeni, da ustanovitelj spremlja demografske podatke o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu za najmanj petletno obdobje in podatke o vpisu učencev v šolo. »Ustanovitelj mora spremeniti status matične šole v podružnično, če ima samostojna šola manj kot devet oddelkov, razen če je to edina osnovna šola na območju lo- kalne skupnosti. Temu Žagar ostro nasprotuje, saj meni, da je preoblikovanje šole v podružnico zgolj prvi korak k zaprtju šole. »Zaprtje šole pa pomeni konec življenja v kraju, kot se je to pred leti zgodilo v Stude-nicah,« je povedal. O ukrepih zoper napovedane spremembe lokalne samouprave pa je Žagar dejal: »Župani smo vedno ponudili roko sodelovanja. Najprej pričakujem dialog in torej sestanek vlade s predstavniki združenj občin, saj so občine tiste, ki držijo državo pokonci. Občine so edini sistem, ki pri nas še deluje.« Če vlada pobudam in predlogom županov ne bo prisluhnila, Žagar napoveduje podobne ukrepe kot pri zakonu o davku na nepremičnine - ustavno presojo. »Navsezadnje ne gre za župane, temveč za občane in občanke,« je še povedal. Mojca Vtič Proračunska rezerva za sanacijo škode Proračunsko rezervo za letos v višini 113.776 evrov bo ormoška občina namenila za sanacijo cest in javnih poti, ki so bile poškodovane ob minulem deževju. Močne padavine v avgustu in septembru so sprožile številne plazove in usade, ki so določene dele cest in javnih poti naredili neprevozne. Za zagotavljanje prevoznosti cest in poti so opravili nujno sanacijo, dokončna pa bo opravljena v prihodnjem letu. Prvotno so iz proračunske rezerve želeli za sanacijo nameniti 112.883 evrov, vendar je močno deževje, ki je v začetku novembra zajelo Avstrijo, poskrbelo za večji pretok vode v reki Dravi. Tako so bili tudi v Ormožu v pripravljenosti, z dodatnimi sredstvi v višini 893 evrov pa bo ormoška občina iz proračunske rezerve pokrila plačilo peska, prevoza peska in vreč ter malic za ljudi, ki so v intervenciji sodelovali. skega sveta izstopi iz odborov Ttofenika in njegovih somišljenikov iz lokalne politike v občinskem svetu Sedaj za »pestrost« na sejah skrbi Emil Trstenjak (SLS). takšno sestavo te komisije smo se odločili, ker bi se drugi verjetno počutili neprijetno, če bi jim pozneje to komisijo ukinili,« je dodal Hebar. Nato se je oglasila Alojzija Rajh (Desus), ki je bila v prejšnjem mandatu članica omenjene občinske komisije. Dejala je, da so se pojavile govorice, da je prejšnja sestava komisije delala pristransko. »Razočarana sem, da se nam to očita,« je povedala Rajhova, ki meni, da se je prav zaradi očitkov o pristranskosti v preteklosti komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja odločila in v komisijo za odlikovanja in priznanja imenovala svoje člane. Kljub temu da sta bila Antolič in Novak pripravljena izstopiti iz omenjene komisije za odlikovana in priznanja, so svetniki Trstenjak: »Podžupan naj bo častna funkcija« Emil Trstenjak je v razpravi o predlogu proračuna opozoril tudi na sredstva v višini 17.690 evrov, ki se predvidevajo v letu 2015 za delo dveh podžupanov. »Podžupanov naj ne bo in ta sredstva v višini 17.690 evrov bi se lahko prerazporedila, če pa že podžupane moramo imeti, pa naj bodo kot predsedniki krajevnih skupnosti. Naj bo to častna funkcija. Naj prejemata simbolični znesek. Ko gresta na dogodke, naj se jim obračuna kilometrina,« predlaga Trstenjak. »Občina podžupana potrebuje. In če želimo, da opravljata svojo funkcijo, jima moramo tisto, kar jima po zakonu pripada, tudi dati. Dvomim, da je v Sloveniji kdo tako navdušen, da bi častno opravljal to funkcijo,« mu je odgovoril Sok, ki pa tokrat imen dveh podžupanov, ki mu bosta v prihodnje pomagala, ni obelodanil. z 12 glasovi za in šestimi proti sestavo te komisije tudi potrdili. Trstenjak in Ivanuša pri glasovanju o sestavah odborov in komisij nista sodelovala. Razen odbora za varstvo okolja in urbanizem ter nadzornega odbora, v katerem sedijo Tanja Žmauc, Emil Kumer in Helena Novak, ki sta bila potrjena s 17 glasovi za in enim proti, so ostale sestave potrdili soglasno. Glede na Trstenjakove in Ivanuševe napovedi, da bosta umaknila svoje predlagane kandidate, se v prihodnje obe- ta ponovno glasovanje o novih članih v nekaterih odborih. Nestabilne razmere za proračun Svetniki so se tokrat seznanili tudi s predlogom proračuna za prihodnje leto. Predvidevanja so, da se bo v proračun zlilo 12.512.480 evrov, odhodki pa naj bi znašali 16.423.302 evrov. Proračunski primanjkljaj znaša skoraj štiri milijone evrov. Poleg prenosa sredstev, ki naj bi konec letošnjega leta ostala na računu, se predvideva tudi zadolževanje v višini 1.500.000 evrov. Župan Sok je ob predstavitvi dejal, da so imeli pri pripravi predloga proračuna veliko težav, saj še vedno ni znana glavarina oz. sredstva, ki jih občina na število prebivalcev prejme iz držav- Foto: Miha Sostaric Ormoški župan Alojz Sok in vodja oddelka za finance Mirko Serod sta predstavila predlog proračuna za leto 2015. nega proračuna. Postregel je s podatkom, da je ta glavarina v letu 2014 znašala 536 evrov, za leto 2015 je sedaj določena 525 evrov, kljub temu da se, kot je povedal Sok, vedno več govori o tem, da bo glavarina za prihodnje leto, po sprejetju rebalansa državnega proračuna, pod 500 evrov. Dodal je, da v prihodnje občine ne bodo dobile sredstev, ki so jih sedaj prejemale po 23. členu Zakona o financiranju občin, kar se bo v proračunu tudi poznalo, predvsem na investicijskem delu. »V izredno nestabilnih razmerah sprejemamo poračun za naslednje leto,« je dodal Sok ter ponovil že znano, da se bo občina Ormož zadolžila za gradnjo vrtca v Veliki Nedelji, ki ga bo po vseh zapletih in neprejetih nepovratnih sred- stvih gradila z lastnim denarjem. V predstavitev proračuna se je vključil tudi vodja oddelka za finance Mirko Šerod, ki je povedal, da bo javna razprava o predlogu proračuna trajala do 4. decembra, dan pozneje pa je skrajni rok za vložitev pisnih pripomb. Na dopolnjen predlog bodo občinski svetniki lahko amandmaje podali do 15. decembra, teden dni pozneje, na naslednji seji občinskega sveta, pa se predvideva sprejem. Nekateri svetniki so že na tokratni seji spregovorili o svojih željah v proračunu za leto 2015, skupaj s pisnimi pripombami pa bodo na politični koordinaciji svetniških skupin določili prioritete za prihodnje leto. Miha Šoštarič 10 štcgerskiTEBUK Podravje petek • 21. novembra 2014 Pa brez zamere Bipolarnost Plošček je okrogel, pa tudi sploščen Zadnjič sem gledal mednarodni hokejski turnir v Ljubljani. No, žal ga nisem gledal v živo, temveč preko spleta, saj sem malce preveč oddaljen od prestolnice, da bi se podal v halo Tivoli. Kakorkoli - na turnirju so nastopale reprezentance Japonske, Belorusije, Avstrije ter Slovenije. Reprezentance, ki imajo svojo vrednost in ki lahko mešajo štrene tudi največjim -spomnimo se samo »olimpijske« zmage naše reprezentance nad Slovaško v Sočiju. Takrat so bili občila ter občani polni zanosa, kakopak tudi nacionalističnega, kot se to spodobi ob tovrstnih priložnostih. Naše hokejiste so kovali v zvezde, natihoma so jih prikazovali kot prototip tega, kar bi Slovenec ter slovenska družba morala biti; v primerjavi z »velikimi« sicer majhen, a neustrašen ter samozavesten palček, ki se lahko meri z vsemi. Ki verjame vase, ima svojo vizijo, »razčiščene pojme«, kot se to rado reče; ki ve, kaj hoče in kako to doseči. In ki se ne ustraši prav nobenega, ampak trmasto ter osredotočeno rine naprej po poti, ki si jo je zastavil. Per aspera ad astra - prek trnja do zvezd. Spomnimo se samo tako netipično »stadnardno slovenske« izjave selektorja Matjaža Koptiraja med igrami v Sočiju: »Nihče nas več taktično ne prekaša, nihče nas več ne predr-sa, telesno smo odlično pripravljeni, nikogar se nam ni treba bati.« Neverjetno. Kako nevsakdanja izjava za podalpsko deželo. Kako tuje in neživljenjsko mora ta izjava še danes delovati na povprečen tip slovenskega človeka. Skoraj bi podvomili, da je kak naše gore list to dejansko dejal, še posebej na tako vrhunskem nivoju, ko so mu nasproti stali svetovni Goljati. Še sreča, da so bili tam tudi mediji, ki so vse skupaj posneli ter arhivirali. V nasprotnem primeru bi se vse skupaj zdelo kot kakšna vsakodneva politična floskula z druge strani Atlantika. Kako si torej razlagati, da je Hala Tivoli na prvem mednarodnem turnirju na slovenskih tleh po olim-pijadi, ko so torej Slovenci prvič po uspehu reprezentance imeli priložnost pozdraviti ta »čudež na ledu«, kot so o njej pisali tuji mediji v času iger, samevala? Kako to, da je bilo obiskovalcev le za prgišče ploščk-ov? V »normalnih« državah ter družbah bi sodržavljani tako ekipo bučno pozdravili, navijali zanjo, saj je navsezadnje naša, slovenska reprezentanca. In kako radi se ob uspehih športnikov trkamo po prsih, kako radi se prepustimo valu ter šamanstvu evrofije, ki nam šepeta, da bo vse okej, da zmoremo in znamo. Zakaj so torej »naši junaki« igrali pred skoraj praznimi tribunami? Odgovor je seveda preprost in neprijeten. Ko evforija ter z njo povezana samoprevara prenehata, na njuno mesto spet stopi podzavest, ki nam tam iz globine šumi o tipičnem pomanjkanju samozavesti, apatiji, vdanosti v usodo, kompleksu majhnosti, katastrofičnem razpoloženju ter nihilizmu - o stvareh, ki so slovenski duši tako mile. In to so stvari, sestre in bratje, ki jih je v zavedanju, v pojmovanju samega sebe izredno težko izkoreniniti; kaj šele na nacionalni ravni, na ravni karakterja nacije kot celote. Povprečen Slovenec se tega seveda zaveda. Zaveda se, da mora sam pri sebi nekaj spremeniti, zaveda se globine vseh svojih strahov ter travm, zaveda se napora, ki bi ga moral vložiti v to, da bi se spremenil. Povprečen, tipičen Slovenec je shizofreni, bipolarni ujetnik samega sebe ter svojih psihopatoloških uteži. Zaveda se, da je treba nekaj narediti, a po drugi strani nima poguma, da bi to tudi naredil. Ker, saj veste, »je ful težko, pa naš karakter je tak, pa kaj češ, če smo mali pa brez moči«. Zato se Slovenec po eni strani neznansko veseli športnih uspehov »naših«, po drugi strani pa to navdušenje tudi tako hitro izgubi (aliga, še huje, pretvori v vse možne pojavne oblike zavisti), saj se zaveda, da so ti uspehi le placebo, instant tolažba, nekaj dni instant sreče - zaveda se svojih travm, kompleksov ter svoje neodločenosti in pomanjkanja poguma, da bi se le-teh znebil. Zato je pred dnevi samevala hala Tivoli. Slovenska hokejska reprezentanca (ki je, mimogrede, premagala vse tri nasprotnike) je za tipično slovensko dušopreve-lik opomin, prevelik izliv podzavesti. Gregor Alič Maribor • Zakaj je redna deratizacija nujno potrebna „Če ne vidim miši v Na Ptujskem deratizacijo izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Oddelek za DDD (dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo), enota Maribor, ki jo vodi veterinar Igor Domanjko: »S strokovnega stališča je treba vabo zamenjati dvakrat letno, da je še aktivna, ko jo glodavec zaužije. Število vab, ki jih nastavimo, je odvisno od problematike v objektu.« Če ima npr. objekt 20 stanovanj, to ne pomeni, da je strokovno primerno nastaviti 20 vab. Primerno jih je nastaviti toliko, da jo glodavec najde: »Nastavimo lahko 10 do 15 vab, kar je s strokovnega stališča dovolj za preventivo. Če pride do vdora glodavcev v objekt, jih lahko nastavimo tudi 40, dokler glodavci ne izginejo. Ob tem pa smo dolžni vabe nastaviti tudi v okolici, ki je še v lasti objekta, tudi na funkcionalnem zemljišču lahko nastavimo določeno število vab. V ceni dveh letnih deratizacij je vključen tudi vpoklic v primerih, ko se glodavci ponovno pojavijo nadštevilčno. Naknadno se torej nič ne plača," pojasnjuje ekonomsko ceno strupenih vab, ki jih nastavljajo v stanovanjskih objektih, Igor Domanjko. Mišja mrzlica pred leti povzročila smrt človeka Mišjo mrzlico (hemoragično mrzlico z ledvičnim sindromom) povzročajo virusi, ki jih v okolje s slino in iztrebki izločajo glodavci, zlasti miš in voluharice, verjetno tudi podgana in krt. V Sloveniji je bolezen poznana od leta 1952, ko je bil odkrit prvi bolnik. Trenutno sta poznani dve naravni žarišči, Dolenjska in Prekmurje. Doslej največ bolnikov je bilo leta 1992 (šest primerov), v tem letu je en bolnik tudi umrl. Splošni znaki se pojavijo štiri tedne in več po okužbi z mrzlico, vročino, glavoboli in drugimi znaki, kot so krvavitve v sluznico ustne votline in veznico, krvavitve iz nosu, možen je tudi utrpel tilnik. Pogosta je tudi različno huda prehodna odpoved ledvic. Lastniki zasebnih hiš niso pod nadzorom Vsi javni objekti, hišni sveti, gospodarska poslopja, lokali so dolžni, da poskrbijo za nadzor nad golaznijo, ki ga lahko vrši samo pooblaščena organizacija ali zasebniki, če imajo za to dovoljenja. Sicer pa se nadzor opravlja povsod, v javnih objektih, gospodarskih objektih, lokalih, na zelenicah, javnih površinah, le da tega ljudje niti ne vedo. Ni miammrm^., ___ Foto: Črtomir Goznik V objektih, kjer deratizacija ni „obvezna", so ena od rešitev tudi pasti. Podravje • Bolezen modrikastega jezika Učinkovite preventive ni Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bila 14. novembra obveščena o pojavu bolezni modrikastega jezika na Madžarskem. Ker 150-kilometrsko območje okrog pojava sega tudi v Slovenijo, uprava opozarja rejce drobnice in goveda na območju Murske Sobote in Ptuja (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž), naj bodo pozorni na morebitne klinične znake bolezni pri govedu in drobnici. Ljudi bolezen modrikastega jezika ne ogroža. Bolezen povzroča virus, ki ga širijo nekatere vrste krvosesih mušic in se po naravni poti ne prenaša neposredno z živali na žival. So pa za bolezen modrikastega jezika dovzetni vsi prežvekovalci, vključno z ovcami, govedom, jelenjadjo in srnjadjo ter kozami. Konji in prašiči za to boleznijo ne zbolijo. Čeprav bolezen najbolj prizadene ovce, je govedo glavni rezervoar virusa med sesalci. Za bolezen je značilna povišana telesna temperatura živali, slabo počutje, apatičnost, temu pa sledijo razjede v ustni sluznici ter na roževini parkljev. Najbolj tipi- čen znak bolezni je modrika-vost jezika, je pojasnila vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na upravi Breda Hrova-tin. Rejcem priporoča, naj živali še bolj pozorno opazujejo. Bolezen so odkrili tudi na Hrvaškem, imajo jo v Romuniji, Bolgariji in na Madžarskem. Doslej bolezen modrikastega jezika v Sloveniji še ni bila prisotna. Za pojav bolezni krive visoke temperature Za letošnji pojav bolezni v tem delu Evrope pa so predvsem krive temperature. « Letošnje leto so bili idealni pogoji za razvoj teh insektov. Odgovarjajo jim temperature nad 12,5 °C do 20 °C. Razvoj mušic pa omejujejo suha vroča poletja ter temperature pod 8 °C. Upamo, da bo v naslednjih dneh prišlo do nižjih temperatur, kar bo najboljši preventivni ukrep širitve bolezni,« je povedal Peter Pribožič s KGZ Ptuj. Prepovedana sta prodaja in uvoz Sicer pa za ogroženo območje Ptuja in Murske Sobote, kjer je skupno 4.095 glav drobnice in 27.898 glav goveda, v skladu s pravilnikom veljajo omejitve. »Prepovedan je promet plemenskih živali ter uvažanje živali iz okuženih območij, dovoljen pa je zakol živali v avstrijskih klavnicah, vendar morajo imeti rejci predhodno vozilo očiščeno in dezinficira-no z odobrenim insekticidom, ki ga opravi pooblaščena organizacija. Kar se tiče ostalih preventivnih ukrepov preprečitve, je težko karkoli storiti, ker je prenašalec insekt. Dezinsekcija in zapiranje živali je lahko kot možen preventivni ukrep, vendar ni učinkovit. Če se bo pojavilo žarišče bolezni v neposredni bližini meje ali celo znotraj Slovenije, pa lahko postane celotno območje Slovenije ogroženo. Takrat se trenutne omejitve spremenijo in se izdajo nova ustrezna navodila,« je pojasnil Pribožič. Mojca Vtič petek • 21. novembra 2014 Podravje Štajerski 11 kleti, zakaj bi plačal?!" imajo ljudje v glavnem tudi ozimnico, vedno več je je, da lažje preživijo, zato je nadzor še toliko bolj potreben in pomemben, da ostane užitna in zdrava, v nasprotnem si lahko naredimo še večjo škodo in stroške, kot je šest evrov letno," še pove Igor Domanjko. MG s* Deratizacija za fizične osebe od 6 do 150 evrov V občinskem podjetju Javne službe Ptuj so povedali, da jo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor izvaja štirikrat letno, vsake tri mesece. Med tem pa vabe nastavijo tudi Javne službe same, če je to kje potrebno. Komplet ene deratizacije brez DDV stane 560 evrov. Sredstva za deratizacijo zagotavlja mestni proračun v postavki vzdrževanje parkov in zelenih površin. Ptujska bolnišnica je lani za deratizacijo, dezinfekcijo in dezinsekcijo plačala 9.380 evrov. Komunalno podjetje Ptuj v MO Ptuj izvaja deratizacijo trikrat letno, spomladi, poleti in jeseni. Za to plačajo letno 6.000 evrov. Stanovalce v večstanovanjskih stavbah stane pomladanska in jesenska deratizacija skupaj šest evrov, brez davka, torej 2,40 evra ena. Za imetnika samostojne hiše pa bi cena deratizacije, ki bi jo opravila pristojna institucija, znašala kar neverjetnih 100 do 150 evrov! Vendar, kot je povedal Domajn- ko, lastniki samostojnih hiš te storitve praviloma ne naročajo. V J javnega objekta, ni gospodarskega objekta, hišnega sveta, ki ne bi bil pod nadzorom. Manj nadzora pa je v zasebnih hišah, tam morajo ljudje sami poskrbeti za golazen, z vidika varovanja javnega zdravja pa je tudi tam potreben reden nadzor. Na to jih opozarjajo, ko jih pokličejo, pove Do-manjko. Leglo podgan so lahko tudi kompostniki, s katerih lahko te zaidejo na sosednje parcele, ki so tudi v zasebni lasti. Sosedu, ki jih v tem primeru pokliče, da bi stanje sanirali, lahko povedo le, da pristojnosti o izdaji sklepov o deratiza- jo iz Zagreba mora biti vsem v poduk, odgovorni so zatajili, ker niso izvedli jesenske deratizacije. Tudi pri nas se za določena javna podjetja izvaja javno naročilo, in če se nekdo pritoži na izbor izvajalca, se izvedba deratizacije lahko zavleče. Zamudili so samo tri, štiri mesece, pa je bil že velik problem.« Domanjko sicer še pravi, da stanovalce večinoma moti cena, ki jo morajo plačati za deratizacijo: »Vsak dodaten evro na položnici je odveč, tudi zato, ker nimajo miši in podgan v kleti, ker jih že dolgo niso videli, ne vprašajo pa se, zakaj jih ne vidijo oz. jih niso videli. Glede na ekonomsko stanje, ki je v Sloveniji, je to popolnoma razumljivo, danes že vsak evro pomeni veliko. Ko pa ljudem, pojasnimo, za kaj gre pri deratizaciji, postane ta absolutno sprejemljiva, tudi cena. Pripomb je vsako leto manj kot en odstotek. Če želimo imeti normalno okolje, v katerem bivamo, je deratizacija nujno potrebno. V kleteh ciji nimajo, lahko pa pokličejo zdravstveno inšpekcijo, s katero delajo z roko v roki. Problemov z golaznijo ni Podatki epidemiološke službe dokazujejo, da problemov z golaznijo ni, ne po številu, ne z zdravstvenega vidika, tako tudi ne z mišjo mrzlico. »V celoti se golazni ne bomo nikoli znebili, z ukrepi, ki jih izvajajo, stanje obvladujejo, služba za deratizacijo v 90 odstotkih deluje preventivno. Najnovejši problem z golazni- Foto: Črtomir Goznik Igor Domanjko, dr. vet. med., vodja oddelka za DDD (dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo), enote Maribor, ki s svojo dejavnostjo obvladuje območje med Dravogradom in Ljutomerom. Foto: Črtomir Goznik Podgane so problem predvsem v kanalizacijskem omrežju. Deratizacijska dejavnost ni koncesijska dejavnost, zato je ne plačuje država, ampak zavezanci zanjo (javni objekti, gospodarski objekti, stanovanjski bloki ...), izvaja pa jo za to pooblaščena organizacija. Plačujejo jo prebivalci oz. pravne osebe. V stanovanjskih objektih jo Oddelek izvaja po pogodbi z upravljavci v skladu z zakonodajo. Deratizacijo v stanovanjskih blokih izvajajo dvakrat letno, spomladi in jeseni. Dvakrat letno se deratizacija izvaja tudi v gospodarstvu, tri- do štirikrat letno v kanalizacijah, na javnih in drugih zelenih površinah. Strupene vabe nastavljajo v kletnih prostorih, v zelenicah okrog hiš, če je to potrebno, okoli stanovanjskih blokov in tudi v kanalizacijskem omrežju, nad katerim morajo bdeti stanovalci, v primarnih kanalizacijskih vodih, za katere skrbijo komunalna podjetja, potem pa še v vodih, ki so v lasti objektov, za katere odgovarjajo stanovalci. Slovenska Bistrica • Impolov 10. raziskovalni simpozij Optimistične napovedi za prihodnost »Namen simpozija je delitev znanja med zaposlenimi, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo znotraj skupine Impol. Obenem pa je simpozij odlična priložnost za seznanitev z dosežki naših zaposlenih« so povedali v Impolu. Tako so se prisotni na simpoziju seznanili s prednostmi enotirnega sistema upravljanja, ki ga bo Impol uvedel z začetkom naslednjega leta. »V svetu velja ocena, da je enotirni sistem učinkovitejši, ker je bolj prilagodljiv konkretnim okoliščinam, v katerih deluje posamezno podjetje,« je zbranim na simpoziju dejal Borut Bratina z mariborske ekonom-sko-poslovne fakultete. Franc Gider, strokovnjak na področju vitke organizacije, razvoja zaposlenih, je predaval o povečanju produktivnosti s pomočjo tehnike SMED. To je metoda za skrajševanje časov menjav v proizvodnji. Zaradi nepredvidljivosti trga kupci naročajo manjše količine izdelkov. To pomeni, da mora proizvodnja izdelovati čedalje krajše serije, kar povzroča več zastojev zaradi menjav, ki predstavljajo velik delež pri izgubah v proizvodnji. »Po mojih izkušnjah je s to tehniko vsako menjavo možno skrajšati do 50 % in s tem povečati produktivnost linije do 20 %. Lep primer uporabe tehnike SMED je menjava gum pri dirkalnikih formule 1,« je pojasnil Gider. Povpraševanje po aluminiju se veča, cena tudi Kot ugotavljajo v Impolu se globalno povpraševanje po aluminiju veča, s tem pa raste tudi njegova cena. »Za obstoj konkurenčnosti na trgu je bila Foto: Impol Na jubilejnem 10. simpoziju so bile prestavljene poslovne priložnosti skupine Impol in izboljšave dela v proizvodnji. potrebna obnova in naložba za povečanje proizvodnje, ki zagotavlja fleksibilno in ekonomsko izdelavo izdelkov. Posodobljena je bila prva linija z vgradnjo nove sodobne 50-tonske talilne peči. Z obnovo celotne plinske linije se je kapaciteta povečala za približno 50 %,« so ocenili zaposleni v družbi Impol livarna in liti trakovi. Skupno količino predelanega odpadnega aluminija na prvi plinski liniji so tako povečali za približno 4.000-5.000 ton letno in zmanjšali porabo primarnega aluminija. Nove priložnosti v avtomobilski industriji Sicer pa Impol vidi nove priložnosti na avtomobilskem trgu. Kot je povedal Cvahte iz Impola, je eno izmed gonil razvoja v avtomobilski industriji zmanjšanje CO2 odtisa, za kar je bistvena lahkost: »Seveda pri tem ne sme biti zmanjšana varnost. To lahko dosežemo samo z uporabo kombinacij različnih materialov, ki imajo najboljše lastnosti za posamezne dele avtomobila.« Cvahte še meni, da pri razvoju aluminijevih zlitin in palic za kovanje postaja Impol eden izmed pomembnejših dobaviteljev v Evropi. »Na tem področju se nam odpirajo nove priložnosti na področju izdelave profilov za podvozja in absorpcijo energije, izdelave odkovkov za eksotične športne znamke, tudi na področju dobave pločevin za termično zaščito, ...« Simpozij so oblikovali zunanji predavatelji, ki so zbranim predstavili zunanje trende z različnih področij, ter zaposleni v skupini Impol. Ob tem pa niso bile predstavljene zgolj rešitve ali rezultati v proizvodnji, temveč tudi v službah, kot so finance, informatika, nabava ipd. Mojca Vtič 12 Štajerski Kultura petek • 21. novembra 2014 Ptuj • Za generacijo, ki (pre)malo bere Rastem s knjigo Na Strojni šoli Ptuj smo 13. in 14. novembra 2014 izvajali projektni dan Rastem s knjigo. Projekt vodi Javna agencija za knjigo z namenom, da dijaki prvega letnika srednje šole dobijo možnost, da organizirano obiščejo splošno knjižnico in se seznanijo z njenimi mnogovrstnimi dejavnostmi. Dijakom se želi v letih, ko je branje najbolj pozabljena dejavnost, le-to približati, da bi tudi sami posegli po knjigi, zato ob obisku knjižnice dobijo v dar izvod knjige, ki so jo strokovnjaki izbrali na predhodnem razpisu JAK in ki združuje kakovost leposlovnega dela z vsebinsko privlačnostjo za generacijo, ki (pre)malo bere. Letos je to roman Suzane Tratnik Ime mi je Damjan. Ob tej priložnosti smo povabili g. Aleksandra Solovjeva s Centra za socialno delo Ptuj, ki je pripravil predavanje, povezano s tematiko knjige. Dijakom je predstavil vrste zasvojenosti in različne spolne usmerjenosti. Posvaril jih je Foto: arhiv šole pred zasvojenostjo z drogami, predvsem je poudaril alkohol in predstavil posledice, ki jih povzroča, če ljudje po njem posegajo. Govoril je tudi o spolni identiteti. S podobnimi problemi se srečuje glavni junak knjige Damjan, ki je v resnici ženska. Ker se počuti kot moški, se v najstniških letih odloči, da si bo spremenila ime. Uradno postane Damjan. Začne se obnašati kot moški, česar pa v družini nikakor ne sprejmejo, zato ima Damjan velike težave, ki jih pogosto utaplja v alkoholu. Z dijaki smo obiskali tudi Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, kjer so jih knjižničarke seznanile s programom COBISS in jim razkazale knjižnične prostore. Delo smo nadaljevali na literarni delavnici v razredu, kjer so dijaki pod vodstvom profesoric slovenščine v skupinah spoznavali pisateljico in njen roman ter se seznanili s težavami drugačnih med nami. Spregovorili smo tudi o strpnosti. J. M. in J. L. Juršinci • Večer ljudskih viž Ljudsko petje še zelo živo Juršinci - Ljudske pevke KUD dr. A Slodnjaka Juršinci so oktobra organizirale prireditev, ki je že tradicionalna, poimenovale pa so jo preprosto Večer ljudskih viž. V goste so tokrat prišli: Stanko Plohl in Ivan Muhič, ljudski pevci iz Cirkulan, ljudski pevci DU POLENŠAK s harmonikarjem, ljudske pevke DU in članice KPS Staneta Petroviča Hajdina, KUD Ljudske pevke Jezero, Ljudski pevci iz Jablov-ca, pevke društva gospodinj Vitomarci, glasbeno pevska skupina Pustrovžeki KUD Ke-belj, ljudske pevke Lukarice (TED Lukarji) iz Dornave in mladi harmonikarji Nik, Luka in Domen. Prisotne je pozdravila predsednica domačega KUD Lidija Kunčnik, ki je poudarila pomen ohranjanja kulturne dediščine, prav tako pa se je zahvalila vsem, ki to ohranjanje s svojim delovanjem prenašajo iz roda v rod, še posebej domačim ljudskim pevkam. Te so za svoje dolgoletno požrtvovalno udejstvovanje prejele tudi cvet. Po prireditvi je sledilo druženje, ki je prav tako izzvenelo ob prepevanju ljudskih pesmi. Dragica Toš Majcen Majšperk • Tretje srečanje ljudskih pevcev in godcev Pojemo in igramo po domače Prireditev v Majšperku pojemo in igramo po domače je 16. novembra povezala ljudske pevce in godce od Brežic, Zg. Kungote do Kumrovca. Povabilu glasbene skupine Veseli prijatelji iz majšperške-ga društva UD Ustvarjalec se je odzvalo 13 glasbenih skupin ali posameznikov, ki negujejo ljudske napeve. »Letos smo že tretjič organizirali srečanje ljudskih pevcev in godcev, na kar smo zelo ponosni. Ob tem pa smo veseli, da nam uspeva ohranjati kulturno dediščino,« so povedali Veseli prijatelji. MV RADIOPTUJ i89,8°98,2<>ICH3 www.radio-ptuj.si Trikraljski zvezdari iz Kumrovca FOTO: Mojca Vtič Tednikova knjigarnica MMS MMS? Le kaj bi to pomenilo, se morda sprašujete, cenjeni bralci knjigarnice. Pomišljate, da so te tri črke kratica nove založbe dobrih knjig, ki bi vam jo želeli predstaviti. Ali, da je to celo kak knjižni naslov (Še pomnite tistega Od RTM do WTF?) Vse je mogoče, a resnica je taka, da tako kot je bila nekoč preimenovana revija za otroke Pionirski list v PIL, tako se je, bolj ali manj, udomačila kratica MMS za revijo Moj mali svet, ki zaključuje že 46-ti letnik. Torej je to revija, ki redno izhaja od leta 1969 in od tistih, zdaj že davnih dni, je njen izdajatelj založniška hiša Kmečki glas in ohranila je celoten naslov, torej Moj mali svet in koncept revije ter tempo izhajanja. Le malo je izvirnih slovenskih časopisov in revij, ki bi od prve številke do današnjih dni ohranile naslov in založnika ter uredniški format, če sploh je katera. V mnoge slovenske domove prihaja Moj mali svet redno od prve številke. Morda je prav zato distribucijska mreža za prodajo nenaročnikom redko posejana, saj je na primer na Ptuju in v Mariboru bilo mogoče kupiti oktobrsko številko le v eni trafiki, praviloma pa so v ta istih stavbicah z revijami in tistimi paličastimi izdelki v kartonastih škatlicah, ki jim ministrstvo za zdravje nalaga največji delež krivde za nezdravje naroda, prepolne police vse sorte tujejezične (prevedene, ali ne) revijalne šare - take, ki se kiti z mnoštvom preveč pisanih slik in z besedilom, ki je pogosto skromno da joj, pa čeprav sami naslovi obetajo prijetno, poučno branje. Slovenske splošne knjižnice imajo v svojih čitalnicah na voljo revijo Moj mali svet kot čitalniški izvod, večina knjižnic izposoja posamezne številke, razen zadnje (aktualne). V NUK-u (Narodna in univerzitetna knjižnica) arhivsko hranijo vse letnike revije, ostale knjižnice pa izvajajo hrambo in izposojo v skladu s knjižničnimi standardi in pravilniki. V vaši najbližji knjižnici (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj) si je moč sposoditi Moj mali svet z letnico 2004 ter vse letnike naprej, oziroma posamezne izdaje, saj je Moj mali svet mesečnik. Revija Moj mali svet ima UDK (univerzalna decimalna klasifikacija) oznako 631.5, kar pomeni kmetijska dela, pod ta vrstilec sodijo mnogi pojmi: obdelovanje tal (631.51), žlah-tnjenje rastli, križanje (631.52), razmnoževanje rastlin, vegetativno razmnoževanje (631.53)... do hidroponike (631.589). Novembrska številka revije iz leta 1990 je stala 40 din, letošnja iz listopada pa 3,20 evra. Na tisti izpred šestnajstih let je fotografija zapuščenega cerkvenega zvonika nekje v hribih, ob njem pa čudovita breza, vsa v zlatih jesenskih lističih. V levem spodnjem kotu je vinogradnik, ki se naslanja na brajdo, ta pa se vije ob hiši. V desnem zgornjem kotu je portret cveta pasionke. Na naslovnici so izpisani naslov: rak in biohrana, besedišče: cvetoči bingeljci, vzgoja sadik na toplem, slovenski kunec, slovenske jelenice. Revija je bila razdeljena na glavna poglavja: Rastline, Živalca, Kotiček za vse. V kolofonu pa je imela zapisano, da izhaja od 1. januarja 1969 in s 1. januarjem 1976 se ji je pridružila revija Sadjar vrtnar, ki je izhajala od leta 1923. V kolofonu letošnjega letnika ima Moj mali piše zraven ostalega, da se ji je s 1. februarjem 2001 pridružilo glasilo Društva vrtnarjev Slovenije, ki je izhajalo od leta 1976 .Podnaslov letnika se glasi: Revija za ljubitelje urejenih domov, narave, cvetja in malih živali, njena urednica je Marjetka Hrovatin in izhaja v nakladi 3 600 izvodov. Moj mali svet je razdeljen na: Okrasni vrt, Uporabni vrt, Permakulturni vrt, Narava- zdravje, Živali ter na posamezne stalne rubrike (npr. setveni koledar, vabila, poskrbimo za.). Posebej velja poudariti, da je to izvirna domača revija. Tako lahko berete v novembrski številki o starih jablanovih sortah (Jabolka razreda mošancelj, str. 42). Tu je odlomek: Stare jablanove sorte so bile v preteklosti razdeljene v več razredov, Izmed skupno petnajstih razredov tako imenovane Diel Lukasove klasifikacije jih je šest pripadalo renetam (ramburne, enobarvne, borsdorfske, rdeče, rjaste, zlate), Razred borsdorfskih renet je bil poimenovan tudi razred mošancljev, V njem imajo svoje mesto različni mošanclji ter sorta carjevič, kije bila v preteklosti imenovana tudi rdeči mošancelj,,. Vabljeni k branju izvirnih domačih revij! Liljana Klemenčič Nogomet Nov objekt v modro-sivi kombinaciji Stran 14 Namizni tenis Danieli edini posamični slovenski naslov Stran 14 Martin Mllec »Belgija je bila prava izbira« Stran 15 Nogomet Rezervisti so se dokazovali Katancu Stran 15 & 1 Mladen Dabanovič »Poznam razmišljanje staršev in tudi igralcev« Stran 17 Tomi Jagarinec Ostaja v Katarju, a odslej v nogometu Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovnim, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Športno plezanje • Mina Markovič Plezalna strast vleče Mino do izrednih uspehov Najboljša slovenska športna plezalka zadnjih let Mina Markovič je v minuli sezoni pokazala na različnih tekmovanjih izredno strast do plezanja, ki jo žene v sam svetovni plezalni vrh. Ptujčanka je svojo strast do plezanja kazala že kot deklica in jo je stopnjevala iz leta v leto. Že od leta 2004 tekmuje v svetovnem pokalu, v tem času pa je nanizala kar 18 zmag, dve v balvanskem in 16 v težavnostnem plezanju. Letos je zmagala trikrat, prva je bila v Mokpu, Wujiangu in Kranju. Največji uspeh 26-le-tne tekmovalke v tej sezoni je osvojena srebrna medalja v težavnostnem plezanju na svetovnem prvenstvu v Gijo-nu. Vsi ti rezultati kažejo, da je za Mino Markovič še ena izjemno uspešna sezona, ki jo je na mednarodnem nivoju končala z zmago v Kranju, kjer je blestela v ekstremno zahtevni smeri. Po zmagi in prejemu številnih pokalov za minulo sezono je nasmejano odgovorila na nekaj vprašanj, hkrati pa si je kot vedno zastavila nove, še višje cilje za prihodnjo sezono. Kaj vam pomeni zmaga na domači tekmi v Kranju? Mina Markovič: »Ta zmaga mi zares veliko pomeni, saj Rezultati Mine Markovič v letu 2014: Svetovni pokal v težavnostnem plezanju: Haiyang: 5. mesto Chamonix: 3. mesto Briancon: 6. mesto Imst: 5. mesto Mokpo: 1. mesto Wujiang: 1. mesto Inzai: 2. mesto Kranj: 1. mesto Svetovno prvenstvo v težavnostnem plezanju: Gijon: 2. mesto Svetovni pokal v balvanskem plezanju: Chongqing: 18. mesto Baku: 5. mesto Grindelwald: 7. mesto Innsbruck: 39. mesto Svetovno prvenstvo v balvanskem plezanju: Munchen: 9. mesto Roman Krajnik, trener Mine Markovič: »Sam začetek sezone definitivno ni bil takšen, kot so ga nekateri pričakovali. Zame je takšen začetek potekal po pričakovanjih, saj je bil za Mino glavni cilj sezone nastop na svetovnem prvenstvu v težavnostnem plezanju v Gijonu, kjer je z dobrim plezanjem prišla do svoje prve medalje na tako velikem tekmovanju. Po tem uspehu so sledili sami vrhunski rezultati in na zadnji tekmi v Kranju se je vse končalo tako, kot smo si vsi želeli.« sem iz smeri v smer plezala zares fenomenalno. Že v kvalifikacijah in polfinalu sem nastopila odlično, še bolje pa mi je šlo v finalu, kjer sem pokazala, kaj znam in kam sodim v svetovnem plezanju.« Kakšen je bil občutek, ko so gledalci dihali z vami in vas spodbujali v dvorani Zlato polje? Mina Markovič: »Na začetku sem se počutila, kot da sem na kakšni drugi tekmi, ne pa plezalni, saj so tako glasno navijali zame. Sama sem se pred svojim nastopom kljub bučni spodbudi umirila. Ko sem zaplezala, me je publika definitivno ponesla s svojo pozitivno energijo še kakšen gib višje.« Kakšna sezona je za vami? Mina Markovič: »Zame je bila sezona uspešna, saj sem osvojila medaljo na svetovnem prvenstvu, dobila sem tri tekme za svetovni pokal in tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala sem tik pod vrhom tako v težavnosti kot tudi v kombinaciji. A sezona se zame ni začela dobro, saj sem si postavila zelo visoke cilje in zato sem na uvodnih tekmah dosegala slabše rezultate, kot sem si jih želela. Predvsem pa sem plezala slabše, kot sem bila sposobna. V tistem delu sem bila pod določenim pritiskom in šele po osvojeni medalji na svetovnem prvenstvu sem se razbremenila in sem zaple-zala tako, kot najbolje znam. Prav to se je najbolje videlo skozi odlične rezultate na zadnjih tekmah.« Na svetovnem prvenstvu vam je uspelo priti do medalje, saj ste osvojili drugo mesto. Kaj vam pomeni ta uspeh oziroma izpolnjen glavni cilj minule tekmovalne sezone? Mina Markovič: »Osvojena medalja na svetovnem prvenstvu je zares zelo lep dosežek. V tistem trenutku mi je ta medalja zares pomenila ogromno, saj je bila moja prva in moj prvi večji uspeh v sezoni. Po resnici povedano mi je v tistem trenutku srebrna medalja pomenila veliko več kot marsikateri drug uspeh ali zmaga na tekmi svetovnega pokala.« V svetovnem pokalu v plezanju vztrajate že deset Foto: Črtomir Goznik Mina Markovič v soju žarometov let. Zakaj in kaj vas vleče naprej? Mina Markovič: »Moji spomini na teh deset plezalnih let so zelo lepi in ni mi žal, da sem se odločila za to pot. Definitivno bi se za takšno pot odločila še enkrat in zelo sem vesela, da lahko to počnem, kar imam v življenju zares zelo rada in bom tekmovalno plezala še naprej.« Kakšni so cilji za naslednjo sezono? Mina Markovič: »V naslednji sezoni bi rada ohranila te dobre občutke z zadnjih tekem te sezone. Sama imam še vedno veliko motivacije za delo, moj glavni cilj pa je napredek v plezanju. To bi mi posledično prineslo tudi v prihodnosti dobre rezultate.« David Breznik Tenis • Challenger masters v Sao Paulu Blaž Rola ugnal domačega aduta V sredo se je v Sao Paulo v Braziliji začel zaključni masters serije challenger. Na njem po vzoru ATP-master-sa (v Londonu je slavil Novak Dokovič) nastopa osem igralcev, ki so razvrščeni v dve skupini. Med udeleženci je tudi najboljši slovenski igralec Blaž Rola (81.) - je 4. nosilec. Blaž je razvrščen v skupino B. Zaključni turnir se igra v dvorani na peščeni podlagi. V 1. krogu se je Blaž v sredo pomeril z glavnim domačim adutom, Joaom Souzo. Z njim se je doslej pomeril že dvakrat, obakrat je slavil (letos v Poznanu in lani v Sao Paulu). V zadnjem večernem terminu se je ob igrišču zbralo veliko število gledalcev, ki so močno stiskali pesti za domačina. A to mu ni pomagalo kaj prida, saj je bil Slovenec tokrat premočan. Začel sicer ni najbolj prepričljivo in 26-letni Brazilec si je v 1. in 5 igri priigral kar štiri priložnosti za break. Blaž je vse ubranil, nato pa tudi sam izboljšal return in pritisnil na Brazilca. Tako mu je v 8. igri uspel odvzeti servis (5:3), v naslednji je rutinirano končal niz. V 2. nizu je na svoj servis še bolj Osmerica udeležencev zaključnega challenger mastersa v Sao Paulu prepričljivo osvajal točke, že v 5. igri pa je izkoristil prvo break priložnost (3:2). Ko je pri rezultatu 5:4 serviral za Skupina A: Simone Bolelli (60., Italija), Victor Estrella Burgos (80., Dominikanska republika), Maximo Gonzalez (105., Argentina), Andreas Heider Maurer (84., Avstrija). 1. krog: Bolleli (1.) - Heider Maurer (5.) 6:4, 6:4; Estrella Burgos (3.) - Gonzalez (7.) 3:6, 4:6. Skupina B: Diego Schwartzman (77., Argentina), Blaž Rola (81., Slovenija), Joao Souza (90.) in Guilherme Clezar (331., oba Brazilija). 1. krog: Rola (4.) - Souza (6.) 6:3, 6:4; Schwartzman (2.) -Clezar (8.) 6:3, 6:2. zmago, si je Brazilec priigral break žogico (30:40), a je Blaž s serijo treh naslednjih točk odločil dvoboj. S to zmago je storil velik korak k uvrstitvi v polfinale. V četrtek zvečer se je meril z Argentincem Diegom Sch-wartzmanom, v petkovem zadnjem krogu skupinskega dela pa ga čaka obračun z drugim domačinom, Guil-hermom Clezarjem. JM 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 21. novembra 2014 Nogomet • NK Zavrč Nov objekt v modro-sivi kombinaciji Športni objekt v Zavrču počasi dobiva končno podobo. Nogometaši Zavrča bodo do konca koledarskega leta odigrali še tri prvenstvene tekme - prav vse v gosteh. Pravzaprav bi lahko celo dejali, da so vse tekme to jesen odigrali v gosteh, saj njihov športni park po temeljiti prenovi dobiva novo podobo. Dela so se prevesila v zaključno fazo, luč sveta bo prenovljen objekt ugledal v spomladanskem delu prvenstva, natančneje 21. februarja, ko se bo prvenstvo nadaljevalo, v Zavrč pa prihajajo vodilne Domžale. Nova tribuna v Zavrču že stoji, tudi znotraj nje dela bliskovito napredujejo. Nare- jene so že vse inštalacije in ometi, prav v teh dneh so na vrsti estrihi. Kmalu bodo nameščeni tudi sedeži, teh bo natančno 1020 v kombinaciji modro-sive barve. Sama tribuna bo odeta v odtenek rumenkaste barve, v njenem kompleksu pa bodo štiri sla-čilnice (dve večji in dve manjši), soba za nujno medicinsko pomoč, »doping« soba, sla-čilnice za sodnike, klubski prostori, pisarna nogometne šole, konferenčna soba, prostor za bife, garaža, pralnica in kotlovnica. Seveda bo tribuna narejena po vseh standardih, tako da bodo imeli tudi gostujoči navijači svoj ločen sektor s pripadajočimi toaletnimi prostori. Dobro bo poskrbljeno tudi za medije, ki bodo poslej svoje delo lahko opravljali bistveno lažje. Samo igrišče je prav tako doživelo kar nekaj novosti. Narejena je bila delna dre-naža, sama zelenica pa se je za kar pet metrov zamaknila proti gozdu na nasprotni strani osrednjega objekta. Tako so s tem posegom pridobili tri metre igralne površine in sedaj bo tudi igrišče ustrezalo vsem standardom. Z do sedaj opravljenim je zadovoljen tudi tehnični direktor Zavrča Marjan Prelog: »Veseli nas, da dela potekajo nemoteno, v zadnjem obdobju nam gre na roko tudi vreme. V grobem so stvari že postavljene, tako kot smo si zamislili in kmalu bomo v Zavrču priča še enemu velikemu dogodku. Decembra bomo podrli še preostali stari del klubskih prostorov, kjer bodo nato parkirišča za uradne osebe, s tem pa bo novi športni park dobil končno celostno podobo. Resnično verjamem, da ne bo kakšnih zapletov in da bomo 21. februarja prihodnje leto vodilne Domžale lahko gostili v Zavrču.« tp Namizni tenis • Mednarodni turnir v Varaždinu Danieli edini posamični slovenski naslov V Varaždinu je v izjemno lepi dvorani Arena potekal 10. memorialni turnir Mirka Abramoviča, ki se ga vsako leto udeleži tudi veliko igralcev in igralk iz Slovenije. Letos je skupno nastopilo 550 mladih iz Slovenije, Hrvaške, BiH in Črne gore. V tej pisani druščini so pomembno sled pustili tudi igralci NTK Ptuj in NTK Cir-kovce. Uspešni so bili predvsem prvi, ki so se domov vrnili s štirimi medaljami. Posebej je izstopala 12-letna Daniela Tomanič Butkovska, ki je v konkurenci mlajših ka-detinj (nastopilo je 55 tekmovalk) osvojila 1. mesto. Za ta uspeh je zmagala v kar osmih dvobojih, med drugimi je ugnala tudi najboljšo hrvaško igralko v tej kategoriji Hano Arapovic (3:1), v finalu pa je bila boljša od Tare Kobetič iz Mengša (3:1). To je bila obenem edina letošnja posamična zmaga kateregakoli Slovenca na turnirju, tri so naši igralci osvojili v ekipnem tekmovanju (skupno so sicer osvojili kar 22 medalj, 4 zlate, 9 srebrnih in 9 bronastih). Izmed članic NTK Ptuj so se izkazale še tri dvojice: pri mlajših kadetinjah sta moči združili Daniela Tomanič Butkovska in Ana Kovačec Daniela Tomanič Butkovska (NTK Ptuj) je v Varaždinu zmagala v močni mednarodni konkurenci. (Kema) in osvojili 2. mesto, dveh tretjih mest pa sta se veselili še dvojici Eva Goj-kovič-Sara Štumberger pri kadetinjah in Katja Krajnc-Anja Bezjak pri mladinkah. Uvrstitve vseh igralcev in igralk NTK Ptuj in NTK Cirkovce: najmlajši kadeti (65 tekmovalcev): 9.-16. Nino Šegula (Ptuj); kadeti (95 tekmovalcev): 17.-32. Marsel Šegula, 33.56. Jernej Masten Toplak; v skupini je nastopil Gašper Cve- tic (vsi NTK Ptuj); mladinci: v skupini sta nastopila Jan Murata, Tomaž Strelec (oba Cirkovce); najmlajše kadetinje (37 tekmovalk): 9.-16. Lara Belaj (Cirkovce) in Klara Šegula, v skupini je nastopila Maja Belaj (Cirkovce); mlajše kadetinje (55 tekmovalk): 1. Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj), 9.-16.Ina Unger, v skupini je nastopila Nika Belaj (obe Cirkovce); kadetinje (51 tekmovalk): 9.-16. Katja Krajnc, 17.-28. Eva Gojkovič (obe Ptuj), v sku- pini so nastopile Sara Štumberger (Ptuj), Ina Unger, Nika Belaj, Iva Unger (vse Cirkovce); mladinke: v skupini je nastopila Iva Unger. Ekipno: kadeti: 5.-8. Ptuj 1 (Marsel Šegula, Jernej Masten Toplak); mlajše kadetinje: 2. Ptuj (To-manič-Butkovska, Ana Kovačec - Kema); kadetinje: 3.-4. Ptuj (Eva Gojkovič, Sara Štumberger); mladinke: 3.-4. Ptuj (Katja Krajnc, Anja Bezjak). JM Nogomet • 1. SNL Bo Gorica končno padla? Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča se bodo v šestem poskusu potrudili prvič ugnati Goričane. Nogometaše Zavrča po prvenstvenem premoru zaradi reprezentančnih aktivnosti čaka naslednje ligaška preizkušnja. V soboto se bodo v gosteh pomerili z ekipo Gorice, ki jim izmed vseh pr-voligaških tekmecev najmanj ustreza. V lanski sezoni so beli namreč kar štirikrat klonili, v letošnji pa je bilo na prvem medsebojnem srečanju na Ptuju neodločeno. Glede na situacijo na lestvici so favoriti gostje, toda Primorci gojijo igro, ki Zavrču nikakor ne leži. Sicer pa so pred Zavrčani do konca jesenskega dela prvenstva še tri tekme, prav vse v gosteh, beli pa bodo skušali napraviti kar se da največ. Te tekme so za nekatere nogometaše zadnja priložnost, da dokažejo, da si zaslužijo ostati v Zavrču tudi spomla- di, zato lahko pričakujemo borbo »na nož«. Če bo tako že v Novi Gorici in bodo napadalci končno zadeli, potem lahko navijači, ki se jih bo kar nekaj odpravilo tudi na skrajni zahod naše dežele, upajo na dober izid. Beli bodo igrali na zmago, moštvo pa bo nastopilo v praktično popolni postavi. Manjkal bo le Karlo Težak, ki je odsoten že dalj časa, poškodbo pa je skoraj dokončno saniral tudi Antolek, tako da bo imel trener Željko Orehovec »sladke skrbi« glede izbire prve enaj-sterice. tp 1. SNL, 18. krog: Gorica - Zavrč, sobota, 22. 11., ob 14.00 v Novi Gorici Rokomet • 1. SRL (m) Jeruzalem ostal brez treh krožnih napadalcev Rokometaši Jeruzalema spretno krmarijo skozi prvenstvo elitne rokometne lige in po 10 krogih z 10 točkami zasedajo visoko 6. mesto. Zadnjo zmago so brez pomoči poškodovanih Davida Bogadija in Danijela Mesarica dosegli proti Škofji Loki. Krožnega napadalca Ormo-žanov v kratkem čaka operacija roke in za njega je sezona 2014/15 končana. Ko pa ima vrag mlade, jih ima več. Na zadnji članski tekmi jo je skupil Gregor Grizolt (rebra), na mladinski, dan kasneje, pa še Matic Topolovec (rama) in tako je trener Saša Prapotnik ostal brez treh krožnih napadalcev. Tako je ormoška ekipa ostala le na reprezentančnem kandidatu mlajših kadetov Mihu Kavčiču (190 cm), ki bo s 16 leti trenutno najmlajši igralec v ligi s tako visoko minutažo. Poleg Kavčiča se igralci Jeruzalema lahko pohvalijo tudi z najstarejšim igralcem lige Sinišem Radujkovicem. Poleg mladega nadarjenega krožnega napadalca bo trener Prapotnik luknjo na črti poskušal zakrpati z Jašem Rajšpom in Davidom Bo-gadijem, ki se po poškodbi Miha Kavčič - krožni napadalec Jeruzalema Ormoža gležnja vrača v ekipo. Pred Ormožani je v petek, 21. novembra, ob 18.30 gostovanje na Kodeljevem pri Slovanu. Glede na težave s poškodbami so Ljubljančani v vlogi absolutnega favorita, vendar tudi naš predstavnik - kot se za rokometno mesto Ormož spodobi - ne misli izobesiti bele zastave. Ekipa odhaja v prestolnico v želji po čim boljši predstavi in da čim dražje proda kožo. Če pa se bo Ormožanom ponudil le kanček upanja za uspeh, ga bo ekipa z bogatimi 13-le-tnimi izkušnjami v elitni druščini zagotovo poskušala izkoristiti. Znan je pregovor: »Lev je nevaren, ko je ranjen.« In Ormožani so zaradi številnih poškodb ranjeni. Kako pa bodo nevarni? Uroš Krstič petek • 21. novembra 2014 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Nogomet • Reprezentanca Slovenije Rezervisti so se dokazovali Katancu Slovenski nogometaši so se v zadnji letošnji tekmi merili z eno najboljših reprezentanc sveta - s Kolumbijo. Tekma je bila prijateljskega značaja, kljub temu pa se je v Stožicah zbralo več kot 15 tisoč gledalcev. Več kot 500 je bilo tudi navijačev Kolumbije, ki so celotno tekmo glasno vzpodbujali svoje nogometaše, posebej so seveda stiskali pesti za enega najboljših mladih nogometašev sveta in zvezdnika Real Madrida Jamesa Rodrigeza. Gostje so srečanje dobili z rezultatom 0:1, strelec edinega zadetka na tekmi je bil po napaki obrambne vrste Slovenije v 43. minuti Ramos. Selektor Srečko Katanec je tokrat ponudil priložnost za dokazovanje fantom, ki sicer Nogomet • Martin Milec » Belgija je bila prava izbira« Martin Milec je v torek šele četrtič nastopil za reprezentanco Slovenije, na tekmi s Kolumbijo je dobro izkoristil svojo priložnost za dokazovanje. 23-letnik, ki izhaja iz nogometne šole NK Aluminij, je pred letošnjo sezono iz Maribora prestopil v belgijski Standard, s katerim nastopa tudi v Evropski ligi. Po tekmi je sproščeno odgovarjal na vprašanja o sami tekmi s Kolumbijo, o svojih igrah v Belgiji in o spremljanju slovenske lige. Kakšna bi bila ocena tekme s Kolumbijo? M. Milec: »Igrali smo s 3. reprezentanco sveta (Kolumbija zaseda 3. mesto na FIFA lestvici, op. a.), kar je zagotovo spektakel svoje vrste. Za igralce lahko rečem, da smo komaj čakali tekmo. Dobro smo začeli, pravzaprav smo dobro igrali celotno tekmo. Upam, da je tudi selektor videl kakšne dobre stvari, morda tudi kakšne alternative za prvo postavo.« Ekipa je bila povsem spremenjena, kljub temu pa ste se na igrišču postavili zelo kompaktno. M. Milec: Tudi sam sem mnenja, da smo proti vrhunski reprezentanci odigrali dobro srečanje. Treba se je zavedati, da je bilo igrišče zelo razmočeno in mehko, zato je bilo kakšno 'zadnjo podajo' težko odigrati natančno - iz tega razloga je bilo nekaj napak preveč.« Kako pa je potekala priprava na samo tekmo, glede na to, da ste se v tej sestavi zbrali le tri dni pred tekmo? M. Milec: »Več pozornosti smo posvetili taktični pripravi in t. i. standardnim situa- Martin Milec Igralno mesto: bočni branilec Rojen: 20. 9. 1991 Dosedanji klubi: Aluminij, Maribor, Standard Liege (Belgija) cijam ob prekinitvah. Zaradi slabih igrišč in utrujenosti po potovanju v London in nazaj smo bili tudi časovno precej omejeni. Selektor nam je pred tekmo rekel, naj odigramo mirno in sproščeno.« Ste se igralci v tekmo podali z mislijo, da želite prepričati selektorja o svojih sposobnostih? M. Milec: »Zagotovo nismo šli na igrišče s 'spuščenimi hlačami', kljub temu da nismo imeli česa izgubiti. Vsi se zavedamo, da tekma proti Angliji ni bila naša najboljša, zato smo se želeli pokazati v boljši luči. Selektor pa je na koncu vedno tisti, ki odloča o ekipi, ki bo začela naslednjo tekmo.« Za Kolumbijo igra James Rogrigez, eden največjih zvezdnikov svetovnega nogometa in najboljši strelec letošnjega SP v Braziliji. Kako ste ga doživeli na zelenici? M. Milec: »Je vrhunski nogometaš, tako kot domala njihova celotna reprezentanca. Okostje ekipe igra skupaj že nekaj let v podobni sestavi, menjavajo se le nekateri posamezniki, zato so veliko bolje uigrani, kot smo bili tokrat mi, ki smo se zbrali tri dni pred tekmo. Kljub temu pa Kolum-bijcem čestitam za zmago.« Pozitiven je bil tudi odziv slovenskih navijačev, kljub temu da nikoli ni lepo izgubiti. Kolumbijski navijači so se izkazali z izjemnim navijanjem - svoje ljubljence so glasno vzpodbujali skozi celotno srečanje. Po končanem srečanju se je med navijači najdlje zadržal Jasmin Kurtič, ki je potrpežljivo podpisoval avtograme. v kvalifikacijah za nastop na EP igrajo manj. Ti so jo dobro izkoristili in bili večino tekme povsem enakovreden tekmec gostom iz Južne Amerike. SLOVENIJA: Oblak, Janža (od 46. Stojanovič), Maroh (od 46. Andelkovič), Samar-džic, Milec (od 46. Struna), Cvijanovič (od 46. Kurtič), Fi-lipovič, Lazarevič (od 58. Bo-har), Pečnik, Rotman, Beric (od 67. Čavuševič). Selektor: Srečko Katanec. Srečko Katanec, selektor Slovenije: »Dobra tekma, fantom lahko čestitam. Pri rezultatu smo spet izgubili za Fifino lestvico ... Ne, vesel sem, da sta nas v celotnem letu poklicali Argentina in Urugvaj. Vesel sem, da smo povabili takšno ekipo, kot je Kolumbija, da smo napolnili Stožice. To je bistvo športa, da ljudje pridejo, te gledajo. Ljudje so kljub porazu z An- glijio prišli in so nas spodbujali. To je to.« Jose Pekerman, selektor Kolumbije: »Zadovoljen sem z današnjo zmago. Vedno je pomembno zmagovati. Vesel sem današnje predstave, to je pomembno tudi za naprej, še posebej za igralce, ki so na novo v reprezentanci in so si nabirali pomembne minute. Upam, da bomo tako igrali tudi še naprej.« JM, sta M. Milec: »Navijačem se lepo zahvaljujem za odziv in navijanje. Kolikor sem sam doslej igral v Stožicah, takšnega vzdušja še nisem doživel.« Kako ste sicer zadovoljni s statusom in samimi igrami v klubu Standard Liege? M. Milec: »S svojim statusom in formo sem zelo, zelo zadovoljen. V zadnjih dveh mesecih sem igral praktično vsako tekmo v začetni postavi. Moja forma se v zadnjih krogih stopnjuje, tako tudi forma celotne ekipe. Upam, da bomo v podobnem ritmu nadaljevali tudi po tem reprezentančnem premoru.« Na začetku vam v Belgiji ni šlo tako dobro. M. Milec: »Na začetku je bilo kakšen mesec res nekoliko nemira, saj rezultati niso bili najboljši. Sam sem se zavedal, da bom potreboval nekaj časa za prilagajanje na belgijsko ligo in celoten stil življenja in nisem bil razočaran s tem, da sem igral manj. Bil sem tudi poškodovan, tako da je bilo to zame povsem normalno. Imel pa sem podporo mojih bližnjih in to mi je veliko pomenilo. Sedaj se je vse skupaj uredilo, forma in rezultati so v vzponu, zadnje štiri tekme smo npr. vse zmagali. Za zdaj zaostajamo le šest točk za vodilnim Andrelechtom, ob tem smo odigrali tekmo manj, tako da je še vse odprto. Prvenstvo doživljam kot maraton, sedaj smo šele na začetku.« Kako si se ujel s trenerjem? M. Milec: »Super, nimam niti najmanjše pripombe! Srb Ivan Vukomanovič je bil na začetku leta pomočnik glavnega trenerja, sedaj pa je Martin Milec: »S svojim statusom v Standardu in formo sem zelo, zelo zadovoljen. V zadnjih dveh mesecih sem igral praktično vsako tekmo v začetni postavi. Moja forma se v zadnjih krogih stopnjuje.« postal glavni trener in bo na tem mestu ostal vsaj do konca sezone. Nekdaj je igral tudi za Crveno zvezdo in je še zelo mlad trener, šteje le 37 let. Na začetku sezone, ko smo bili v rahli krizi, nam je zelo pomagal s svojimi bogatimi igralskimi izkušnjami, natančno je vedel, kako se počutimo in nas je podpiral in vzpodbujal. Resnično upam, da bo na mestu trenerja ostal čim dlje.« Se srečuješ s Slovenci, ki trenirajo v Belgiji? M. Milec: »Srečal sem se s Slavišo Stojanovičem in Milošem Kostičem, slednji je bil moj selektor v mlajših reprezentančnih selekcijah. Obema sem zaželel srečo in obstanek v ligi.« Spremljaš rezultate nekdanjih soigralcev Maribora v Ligi prvakov? M. Milec: »Če je le mogoče, spremljam vse tekme, razen če nimam sam tekme ali če smo v karanteni. Spremljam tudi slovenske lige, predvsem preko spletne strani 1. SNL, tako da sem na tekočem z dogajanjem na domači sceni.« Ti je žal, da te ni zraven v Ligi prvakov? M. Milec: »Ne, saj mislim, da sem z odhodom v Belgijo naredil korak naprej v nogometni karieri. Belgijska liga je res precej močnejša od slovenske in lahko napredujem iz tekme v tekmo.« S Standardom nastopate v Evropski ligi: kakšne so vaše ambicije na tem tekmovanju? M. Milec: »Zagotovo uvrstitev v nadaljnje tekmovanje, torej osvojitev 1. ali 2. mesta v skupini (trenutni vrstni red: 1. Sevilla 8, Feyenoord 6, Standard in Rijeka po 4 točke, op. a.). Pričakujemo, da bo o napredovanju odločal zadnji krog.« Z vašim klubom boste v Evropski ligi kmalu gostovali v bližini Slovenije, na Reki. Kaj pričakujete od te tekme? M. Milec: »Zagotovo svojemu prijatelji Cvijotu (Goranu Cvijanoviču, op. a.) ne bom zlahka dovolil, da bi me premagal (smeh). Zavedamo se, da nam na Reki ne bo lahko, to sem povedal tudi svojim soigralcem. Atmosfera na Kantridi je peklenska, tam nobeni gostujoči ekipi ni lahko igrati. Mi se moramo na srečanje dobro pripraviti in seveda računamo na pozitiven rezultat. Cvijo mi je povedal, da sedaj igrišče ni v najboljšem položaju, zato bo to pravi boj.« Kakšna pa je atmosfera na belgijskih stadionih, kakšno je navijanje? M. Milec: »Odkar sem v Belgiji, smo skoraj vedno igrali pred polnimi stadioni, kjerkoli smo pač igrali - pa stadioni niso ravno majhni. Medijsko je liga izjemno pokrita, trije TV-kanali so npr. namenjeni samo dogajanju v belgijski ligi. Tudi zaradi tega sem mnenja, da si za korak naprej v svoji karieri ne bi mogel izbrati boljše države.« V reprezentanci se srečuješ z nekdanjimi soigralci iz Maribora, pa tudi z Rajkom Rotmanom, s katerim sta igrala skupaj pri Aluminiju. M. Milec: »Vedno se je lepo srečati z vsemi, to je eden najboljših delov teh reprezentančnih akcij. Samo upam lahko, da nam bo večina pozvana tudi na naslednji zbor. Jože Mohorič Foto: JM Foto: JM Foto: JM 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 21. novembra 2014 Judo • Mednarodno tekmovanje v Slovenj Gradcu Šlambergerjeva in Zadravčeva na stopničkah Judo klub Acron Slovenj Gradec je v soboto in nedeljo organiziral zelo močan in množičen mednarodni turnir Zavarovalnica Maribor Koroška Open. V starostnih skupinah kadetov / kadetinj, mlajših kadetov / mlajših kadetinj in starejših dečkov / starejših deklic je v dveh dneh na tatami stopilo kar 761 judoistov in judoistk iz 105 klubov iz 24 držav. Med njimi je bilo tudi šest mladih borcev JK Drava Ptuj, za katerega so na Koroškem nastopili Mihaela Vo-grin, Nika Šlamberger, Rene Kloar, Jan Hodžar, Jure Vogrin in Viktorija Zadravec. Najuspešnejša je bila v kategoriji mlajših kadetinj nad 70 kg Nika Šlamberger, ki je osvojila odlično 2. mesto. V konkurenci devetih judoistk je v četrtfinalu ugnala Petro Farago iz Madžarske, v polfi-nalu pa še Alessijo Ovsec iz Italije. V finalu je bila njena tekmica Kazahstanka Kamila Berlikash, ki je bila fizično izjemno močna, tudi precej težja. Nika se je odlično borila, a je Kazahstanka unovčila svoje V najboljšem položaju Saška bar in Gostišče Iršič Še pred dvema krogoma je bil vrstni red pri vrhu zelo izenačen, saj je bilo v dobrem položaju kar sedem ekip. Zadnja dva kroga pa sta bila precej selektivna, zaradi česar so sedaj v samem vrhu izenačene le še tri ekipe. Ker je vodilna ekipa Slovenske gorice v naslednjem krogu prosta, Saška bar in Gostišče Iršič pa se v 12. krogu pomerita med seboj, pa so odprti še prav vsi razpleti, izključen ni niti kakšen preboj iz ozadja. Zmagovalca 10. kroga sta ekipi Saška bar in Gostišče Iršič, ki sta osvojila vseh 8 točk, ob tem pa dosegla tudi odlična ekipna rezultata: 2922 in 2896. Ekipa Slovenke gorice je remizirala s Tamesom (slednji so sicer podrli kar 121 kegljev manj), s čimer si je precej poslabšala možnosti za osvojitev naslova. Zanimiv obračun sta odigrali tudi ekipi Talum in VGP Drava, dvoboj pa sta prav tako končali z delitvijo točk. V der-biju začelja je ekipa Radio-Te-dnik ugnala Restavracijo Pan in se dvignila za mesto. Med posamezniki je v 10. krogu izstopal Sašo Vidovič, ki je prvega zasledovalca prehitel za več kot 50 kegljev. Med najboljšo deseterico so se sicer znašli kar trije predstavniki ekipe Gostišče Iršič in dva člana Saška bara. Zaostala tekma 9. kroga: Tames - Mestna občina Ptuj 0:8. Rezultati 10. kroga: Boxmark Team - Saška bar 0:8, SKEI Ptuj - Gostišče Iršič 0:8, Bowling center Ptuj - Ele-ktro Maribor 5:3, Talum - VGP Drava 4:4, Tames - Slovenske gorice 4:4, Radio-Tednik Ptuj -Restavracija PAN 7:1. Prosta je bila ekipa Mestna občina Ptuj. prednosti in zmagala. Kljub temu sta bila Nika sama in tudi trener Vlado Čuš z vsemi borbami zelo zadovoljna. Iz ptujskega kluba je v konkurenci šestih tekmovalk prišla do stopničk tudi Viktorija Zadravec, ki je med sta- Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Sašo Vidovič (Saška bar) 873, 2. Karli Kuzma (Slovenske Gorice) 828, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 798, 4. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 791, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 782, 6. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 756, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 737, 8. Andrej Purgaj (Gostišče Iršič) 730, 9. Brane Kožuh (Talum) 719 , 10. Robert Šegula (Tames) 711. 1. SLOVENSKE GORICE 10 2718 53 2. SAŠKA BAR 9 2922 51 3. GOSTIŠČE IRŠIČ 9 2896 51 4. MESTNA OBČINA PTUJ 9 44 5. TALUM 9 2674 44 6. VGP DRAVA 9 2723 43 7. TAMES 9 2597 40 8. BOWLING CENTER PTUJ 9 2561 38 9. ELEKTRO MARIBOR 9 2303 32 10. SKEI PTUJ 10 2563 31 11. RADIO-TEDNIK PTUJ 10 2496 24 12. BOXMARK TEAM 9 2401 19 13. RESTAVRACIJA PAN 9 2163 10 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečno 204,2, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 186,2, 3. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 184,1, 4. Sašo Vidovič (Saška bar) 183,8, 5. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 182,5, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 182, 7. Karli Kuzma (Slovenske gorice) 180,2, 8. Robert Šegula (Tames) 178,8, 9. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 176,7, 10. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 174,2. Pari 10. kroga (ponedeljek, 24. 11.): ob 17.30: Tames - Ra-dio-Tednik Ptuj, Saška bar - Talum; ob 20.00: Elektro Maribor - Boxmark Team, Mestna občina Ptuj - Bowling center Ptuj, VGP Drava - Gostišče Iršič, SKEI Ptuj - Restavracija PAN. Prosta je ekipa Slovenske gorice. JM rejšimi deklicami v kategoriji do 57 kg osvojila 3. mesto. V svojem uvodnem dvoboju je Zadravčeva premagala Hrvatico Paulo Belemečic, medtem ko je nato izgubila s hrvaško judoistko Ano Marijo Tokic. Med fanti si zasluži pohvalo predvsem Rene Kloar, ki je tekmoval med starejšimi dečki v kategoriji do 50 kg, v kateri je nastopilo kar 18 judoistov. Nadarjeni ptujski tekmovalec je na koncu osvojil visoko 5. mesto, potem ko je nanizal tri zmage, nad Madžarom Vencem Mathemom, Hrvatom Markom Vareškičom in Nizo- zemcem Hesselom Moensom. V četrtfinalu je izgubil proti Srbu Marku Oticu, s čimer mu je slednji zaprl pot med najboljšo četverico. Preostala trojica iz ptujskega kluba, Mihaela Vogrin, Jan Hodžar in Jure Vogrin, je izgubila svoje uvodne dvoboje. V celoti sta dve medalji na mednarodnem turnirju ZM Koroška Open za JK Drava Ptuj lep uspeh in dokaz, da ima ptujski klub v mlajših kategorijah kar nekaj zelo nadarjenih mladih judoistov in judoistk. David Breznik Šahovski kotiček Društveni turnirji v novembru V novembru se je nadaljeval ciklus rednih mesečnih šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za tekoče leto v hitropoteznem in pospešenem šahu. HITROPOTEZNI ŠAH Na prvem novembrskem turnirju v hitropoteznem šahu je med 14 igralci zmagal mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer pred veteranom Jankom Bohakom in mladincema Davidom Murkom in Davidom Zagorškom. Rezultati turnirja so bili: Danilo Polajžer 12,5 točke, Janko Boha k 10 točk, David Murko in David Zagoršek 9,5 točke, Igor Iljaž 9 točk, Andraž Šuta 7,5 točke, Darko Dominko 6,5 točke, Milan Fijan 6 točk, Anton Butolen 5,5 točke, Silvo Zajc 5 točk itd. Na drugem hitropoteznem turnirju v novembru je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali trinajst kol po švicarskem sistemu. Zasluženo je zmagal mladi mojstrski kandidat Andraž Šuta pred mednarodnim mojstrom Danilom Polajžerjem in Igorjem Iljažem. Kočni rezultati: Andraž Šuta 12 točk, Danilo Polajžer 10,5 točke, Igor Iljaž 10 točk, David Murko 9,5 točke, Anton Butolen 9 točk, Boris Žlender 8 točk, Branko Orešek 7,5 točke, Branko Sedlašek, Darko Dominko in David Zagoršek po 7 točk, Janko Bohak 6,5 točke, Ciril Kužner in Milan Fijan po 5 točk itd. POSPEŠENI ŠAH Na novembrskem šahovskem turnirju v pospešenem šahu je bila udeležba zaradi slovenskih ekipnih tekmovanj, ki so bila v istem terminu, nekoliko slabša. Nastopilo je samo 11 igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sistemu. Rezultati: David Zagoršek 6 točk, Janko Bohak 5,5 točke, Boris Žlender in Matjaž Zupanič po 4,5 točke, Martin Majce-novič in Branko Orešek 4 točke, Mirko Prelog 3,5 točke, Ciril Kužner, Leon Selišek in Milan Fijan po 3 točke itd. Društveni prvaki za letošnje leto so pred decembrskimi turnirji že poznani, saj v hitropoteznem šahu vodi mojstrski kandidat David Murko s 113 točkami (8 turnirjev), v pospešenem šahu pa mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer s 153 točkami (8 turnirjev). Janko Bohak Bovling • Podjetniška liga Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Gorica - Zavrč; SOBOTA ob 16.00: Maribor - Luka Koper, Rudar - Celje; SOBOTA ob 18.00: Olimpija - Domžale; NEDELJA ob 16.00: Kalcer Radomlje - Krka. 2. SNL PARA 14. KROGA - PETEK ob 19.00: Šenčur - Krško; SOBOTA ob 14.00: Roltek Dob - TKK Tolmin. 3. SNL SEVER PARI 4. KROGA - PETEK ob 14.00: Maribor B - AHA Emmi Bistrica; SOBOTA ob 14.00: Podvinci - Koroška Dravograd, Drava Ptuj - Mons Claudius, Malečnik - Fosilum Šentjur, Šmarje pri Jelšah - AjDAS Lenart; SOBOTA ob 16.00: Korotan Prevalje - Šampion, Radlje - Fužinar. SUPER LIGA PAR 3. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Cirkulane - Apače. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 18. KROG: Aluminij - Interblock (SOBOTA ob 14.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 18. KROG: Aluminij - Interblock (SOBOTA ob 12.00) Rokomet • 1. DRL (m) 11. KROG: Slovan - Jeruzalem Ormož (PETEK ob 18.30) 1. B DRL (m) 9. KROG: Moškanjci Gorišnica - Mokerc Ig (PETEK ob 19.30); Drava Ptuj - Črnomelj, Velika Nedelja Carrera Optyl - Dobova (SOBOTA ob 19.00) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 5. KROG: Kajuh Šoštanj - ŽOK GM mobil Ptuj (SOBOTA ob 18.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 8. KROG: Kema 2 - Cirkovce Šternmatik 1. SNTL (ž) 6. KROG: Ptuj - Logatec 1 (SOBOTA ob 17.00) Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) 9. KROG: Slovenj Gradec - Drava Ptuj (SOBOTA ob 14.00) Streljanje V soboto bo v športni dvorani ŠIC v Ljutomeru 2. krog Pokala Slovenije z zračnim orožjem. Ob 9.00 bo tekmovanje v 1. B državni ligi v streljanju z zračno pištolo, ob 10.20 bo tekmovanje v 1. B državni ligi v streljanju z zračno puško, ob 11.40 bo tekmovanje v 1. A državni ligi v streljanju z zračno pištolo in ob 14.40 bo tekmovanje v 1. A državni ligi v streljanju z zračno puško. Mali nogomet • ZLMN Ormož Dvanajst članskih in devet veteranskih ekip V soboto in nedeljo, 22. in 23. novembra, se bo pod vodstvom Športnega društva Pušenci pričela tradicionalna Zimska liga malega nogometa Ormož. V letošnjem prvenstvu bo skupaj nastopilo kar 21 ekip - 12 v članski in 9 v veteranski ligi. Naslov pri članih so v minulem prvenstvu osvojili igralci Inox ograj Majcen, v veteranski konkurenci so prvaki postali igralci Tomaža. Razpored tekem člani - 1. krog, sobota 22. 11. 2014: ob 12.00: Inox ograje Majcen - KMN Akord ob 12.40: Strjanci - NK Ormož ob 13.20: Bar Gaja Ivanjkovci - FSM Hidos ob 14.00: Pristan Frankovci - Trust ob 14.40: Alinea - Mladost Miklavž ob 15.20: Avtoprevozništvo Jerebič - KMN Tomaž Razpored tekem veterani - 1. krog, nedelja 23. 11. 2014: ob 9.30: Bresnica - Dizelaši ob 10.10: Trcko veterani Tomaž - Vičanci ob 10.50: Mladost Miklavž - Purga ob 11.30: Pušenci - Bar Ajda Mihovci prosti Smoki Plin dom Ormož. David Breznik, UK petek • 21. novembra 2014 Šport mladih, pogovori Štajerski 17 Mladen Dabanovič • Vodja Nogometne šole NK Aluminij »Poznam razmišljanje staršev in tudi mladih igralcev« Foto: Črtomir Goznik Mladen Dabanovič: »Ni cilj za vsako ceno osvojiti državni naslov med mladinci, potem pa se spraševati, ali bi sploh kateri od teh igralcev lahko napredoval v člansko moštvo. Pomembno je dobro selekcioniranje in opazovanje igralcev, dobro individualno delo, izboljševanje kakovosti ... To ni možno čez noč, saj je potrebna tudi sprememba v miselnosti trenerjev.« Trenerji in reprezentanti Mladen Dabanovič: »V NŠ Aluminij deluje deset trenerjev (od tega je eden trener vratarjev), kondicijskega trenerja pa si delimo s člansko ekipo. V šoli vadi med 185 in 200 otrok, kar je tudi optimalna številka, saj bi bilo večje število težko obvladljivo. Naš cilj je, da število otrok v nižjih selekcijah povečamo, proti vrhu piramide, v mladinski kategoriji, pa jih začnemo selekcionirati. Boljše želimo sodelovati tudi z vsemi klubi v okolici Kidričevega. Tem ne želimo le jemati igralcev, ampak jim tudi pomagati. Vsekakor pa si na koncu želimo, da bi se najboljši zbrali v NK Aluminij. Trenutno so reprezentanti mlajših državnih selekcij iz Aluminija Matic Vrbanec, Luka Petek, Timi Max Elšnik, Dejan Petrovič, Teo Milič, Jakob Mesarič, pri U-15 pa je na novo sestavljena ekipa vzhoda, v kateri je iz Aluminija pet igralcev.« Mladen Dabanovič (13. 9. 1971) je priznano ime v slovenskem nogometnem prostoru, med drugim je med letoma 1998 in 2003 kar 25-krat oblekel dres z državnim grbom. Igralsko kariero je začel pri Dravinji, nato je med letoma 1991 in 1995 branil za Maribor, dres velenjskega Rudarja je nosil med letoma 1995 in 1999, tega leta pa se je podal v tujino, kjer je pet let branil barve belgijskega Lokerena. Po vrnitvi v Slovenijo je od 2004 do 2008 navduševal v dresu ptujske Drave, kjer je tudi končal igralsko kariero. Na Ptuju je deloval še v vlogi športnega direktorja, kasneje pa je kot trener vratarjev in pomočnik glavnega trenerja deloval v Celju. S 1. junijem je sprejel nov izziv, saj je na povabilo odgovornih v NK Aluminiju postal vodja tamkajšnje nogometne šole. Si se že v času igralske kariere videl v vlogi trenerja in mentorja mladim? M. Dabanovič: »Skozi vso igralsko kariero se po njenem koncu nisem videl kot glavnega trenerja ekipe. Po koncu igranja pa je sedaj izpadlo tako, da sem imel že praktično vse funkcije, ki so v nogometu možne: od športnega direktorja, preko trenerja vratarjev, trenerja v mladinskih kategorijah, trenerja članskega moštva v 3. ligi, pomočnika glavnega trenerja v 1. ligi in sedaj do vodja nogometne šole. Mogoče se še malo lovim in iščem, kje bi lahko pustil največji pečat, dejansko pa se vidim v delu z mladimi.« Kako poteka tvoje delo v NŠ Aluminij? M. Dabanovič: »Prišel sem v urejeno sredino, kjer so zadeve utečene. NŠ Aluminij spada v sam vrh podobnih šol v Sloveniji, iz nje so v preteklosti izšli številni igralci vrhunskega kova, od kakovo- stnih prvoligaških igralcev do članskih reprezentantov ter številnih reprezentantov v mlajših kategorijah. Stvari tako ni bilo treba postavljati od začetka. Kljub temu pa obstaja še veliko rezerv za izboljšanje, od dela v vseh selekcijah do same organizacije. Ti uvodni meseci so bili usmerjeni predvsem v spoznavanje dela na vseh nivojih, sedaj pa že počasi pričenjam uveljavljati moje videnje in vizijo razvoja nogometne šole.« Na podlagi česa si zastavil vizijo? M. Dabanovič: »Vsekakor na podlagi dosedanjih izkušenj, tako igralskih kot tistih po koncu kariere. Zelo bogata pa je tudi moja lastna izkušnja s sinovi, ki so šli skozi vse selekcije nogometnih šol. Dobro vem, kako razmišljaj(m) o starši in tudi sami mladi igralci. Če k temu dodam še izkušnje iz tujine, potem je to pravi mozaik, ki ga je sedaj treba prenesti v naše realno okolje in iz njega narediti največ, kar je v danih razmerah mogoče.« Kako je s trenerskim kadrom v vaši NŠ? M. Dabanovič: »Ko sem sprejel funkcijo vodje NŠ, sem sprejel tudi dogovor, da trenerski kader prvega pol leta ostane enak, kot je bil doslej - sedaj jih spremljam, da vidim njihovo delo. Že od prvega dne pa razlagam trenerjem, kaj je naš osnovni cilj v NŠ Aluminij: posvečanje posameznim igralcem, oz. ustvarjanje vrhunskih igralcev. V ospredju tako niso rezultati posamičnih selekcij, ampak hočemo ustvarjati reprezentante v vseh kategorijah, prvoligaške igralce in igralce za člansko ekipo NK Aluminij.« Aluminij že vrsto let nastopa v 1. SML in 1. SKL, že lep čas je v zgornji polovici lestvice, letos pa celo tik pod vrhom v obeh konku-rencah! M. Dabanovič: »Gre za logično povezavo: če delaš dobre igralce, potem ti posledično ustvarjajo dober ekipni rezultat. Nekaj krogov smo bili celo vodilno moštvo 1. mladinske in kadetske lige, kar je seveda lep občutek, a še enkrat poudarjam, da to ni primarni cilj. Ni cilj za vsako ceno osvojiti državni naslov med mladinci, potem pa se spraševati, ali bi sploh kateri od teh igralcev lahko napredoval v člansko moštvo. Pomembno je dobro selekcioniranje in opazovanje igralcev, dobro individualno delo, izboljševanje kakovosti . .. To ni možno čez noč, saj je potrebna tudi sprememba v miselnosti trenerjev. Jasno je, da vsak rad zmaguje in da je težko zahtevati od njih, da tudi na račun slabšega rezultata preizkusijo kakšno drugačno postavitev, drugačno razdelitev minutaže med igralce . Dela je res ogromno.« Imate kar nekaj repre-zentantov? M. Dabanovič: »Res jih imamo kar nekaj, za moje videnje situacije pa jih je še premalo - še kakšen bi si zaslužil selektorjev poziv. Sam opažam, da NZS in vse mlajše selekcije na žalost še vedno nimajo povsem jasno izdelanih kriterijev za vpoklic. Po mojem zaradi raznih vplivov niso vedno vpoklicani tisti, ki bi si poziv tudi najbolj zaslužili.« Kako sicer sodelujete z reprezentančnimi selektorji v mlajših kategorijah? M. Dabanovič: »Ob koncu lanske sezone je bil sestanek klubov s selektorji mlajših reprezentanc, na katerem še nisem sodeloval, tako da uradnega kontakta z njimi še nisem imel. Sicer se srečujemo na tekmah, spregovorimo kakšno besedo ... Zelo me zanima njihovo videnje nogometa in njihova pričakovanja do igralcev, ob tem pa pričakujem, da bi ta pričakovanja predstavili klubom. Tukaj je potrebno sodelovanje in usklajevanje vseh za dobrobit slovenskega nogometa, na tem področju vi pričakoval večjo aktivnost NZS.« Kakšno je sodelovanje s trenerjem članske ekipe? M. Dabanovič: »Sodelovanje je zelo intenzivno in trenutno poteka v smeri usklajevanja načina igre članskega moštva z mladimi selekcijami od kategorije U-15 navzgor. S trenerjem članskega moštva trenutno postavljava jasne kriterije, ki jih on zahteva od igralcev. Če bomo mlade prej navadili na te kriterije, potem jim bo prehod v prvo moštvo lažji. To je seveda dolgoročni cilj, ne glede na to, kako dolgo bom jaz na tem položaju. Ko bom iz kakršnega koli razloga zapuščal ta položaj, želim, da so vidni rezultati mojega dela, oz. so stvari postavljene na stopnjo višje.« Kako gledaš na rezultate članskega moštva? M. Dabanovič: »Ekipa je bila pred prvenstvom spremenjena in pomlajena, nov je tudi trener, zato rezultati precej nihajo - dobre in slabše predstave se izmenjujejo. Pomembno je, da igralci vidijo, da imajo v klubu izpolnjene prav vse pogoje za dobro in kakovostno delo. Sedaj je treba vključiti še 'glave', se povsem osredotočiti na igro in njeno izboljšanje. Do konca jesenskega dela je treba narediti vse za uspešen zaključek, nato pa v priprave na spomladanski del vložiti še več truda.« Kako urejate pogodbe z mladimi nogometaši, saj so veliki klubi vedno na preži za največjimi talenti? M. Dabanovič: »Pogodbe so rezultat dobrega dela mladih. Nekateri imajo že sedaj profesionalne pogodbe, nekateri prejemajo štipendije . Aluminij poskuša tem mladim fantom pomagati na vsakem koraku, da lahko čim lažje prebrodijo obdobje srednje šole in napornega treniranja. Po drugi strani s to gesto pokažemo, da na njih zelo resno računamo v prihodnosti.« Kdo je po tvojem mnenju najboljši vratar 1. lige? M. Dabanovič: »Ker je intervju nastal po tekmi Maribora s Chelseajem, je samoumevno, da omenim Jasmina Handanoviča. Krivično pa je v senci vsega prvoligaškega dogajanja po mojem mnenju vratar Celja Matic Kotnik. Gre za vrhunskega vratarja, ki je premalo medijsko izpostavljen. Tukaj je še Nejc Vidmar iz Domžal z vsemi letošnjimi rekordi, tudi preostali prvoli-gaši imajo zelo dobre vratarje. To je zame tudi podatek, da se v klubih z vratarji dobro dela.« Kako gledaš na uspehe Maribora v Ligi prvakov? M. Dabanovič: »V bistvu se še premalo zavedamo, za kakšen dosežek gre. Tudi navijači so včasih kar malo razvajeni in pozabljajo, v kakšni druščini je Maribor in kakšen met mu je uspel. Za celoten nogomet v Sloveniji je to izjemno pozitivna stvar, saj nas tuji klubi in strokovna javnost zaradi Maribora opazujejo z drugačnimi očmi. Zaradi tega je vsem lažje delati na promociji in prodaji naših igralcev. Koliko pa poznam razmišljanje športnega direktorja Maribora Zlatka Zaho-viča, bo del sredstev iz Lige prvakov zagotovo usmeril za nakup igralcev, posledično bodo od tega imeli korist številni slovenski klubi.« Vidiš Maribor na vrhu tudi na koncu prvenstva 2014/15? M. Dabanovič: »Dejstvo je, da so v tem trenutku kadrovsko nekoliko šibki. Imajo sicer 15 ali 16 kakovostnih igralcev, za nastope na treh frontah (prvenstvo, pokal, Liga prvakov) pa bi jih potrebovali 25. Pričakujem, da bodo v prestopnem roku zelo, zelo aktivni. Stvari peljejo v to smer že sedaj, rezultati pa bodo vidni kaj kmalu.« Jože Mohorič Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 17. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 2:3 (1:1), Interblock - NOGA Triglav 2:0 (1:0), Krka - Maribor Branik 1:1 (1:0), VOC Celje - Olim-pija Ljubljana 0:0. 1. DOMŽALE 16 12 4 0 50:14 40 2. ALUMINIJ 17 11 1 5 38:27 34 3. KOPER 13 10 2 1 51:15 32 4. INTERBLOCK 16 10 1 5 31:17 31 5. GORICA 16 8 3 5 49:22 27 6. B. PUBLIKUM 14 8 2 4 27:15 26 7. OLIMPIJA LJ. 17 7 5 5 38:27 26 8. MARIBOR BR. 15 7 5 3 26:22 26 9. VOC CELJE 16 6 6 4 36:28 24 10. ŠAMPION 16 7 1 8 27:33 22 11. KRŠKO 16 3 6 7 29:45 15 12. ILIRIJA 16 4 2 10 21:30 14 13. RUDAR V. 17 4 1 12 21:46 13 14. KRKA 16 2 5 9 18:36 11 15. N. TRIGLAV 17 3 1 13 13:43 10 16. ELTA IZOLA 16 2 1 13 19:74 7 RUDAR VELENJE - ALUMINIJ 2:3 (1:1) STRELCI: 0:1 Pintarič (1.), 1:1 Omerovič (9.), 2:1 Hrastnik (47.), 2:2 Morina (62.), 2:3 Pintarič (75.) ALUMINIJ: Pungartnik, Pucko, Zorec, Ahec, Novak, Klanj-šek, Pintarič, Brodnjak, Rogina, Ploj, Dobaj (od 61. Morina). Trener: Bojan Špehonja. 1. SKL REZULTATI 17. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 0:1 (0:1), Interblock - NOGA Triglav 1:1 (1:1), Krka - Maribor Branik 0:1 (0:1), Celje - Olimpija Ljubljana 0:0. 1. MARIBOR BR. 15 12 1 2 53:16 37 2. DOMŽALE 16 12 1 3 44:12 37 3. NOGA TRIGLAV 17 11 4 2 36:21 37 4. ALUMINIJ 17 11 2 4 39:15 35 5. OLIMPIJA LJ. 17 9 3 5 36:20 30 6. B. PUBLIKUM 15 9 1 5 19:12 28 7. KRŠKO 16 8 1 7 23:21 25 8. INTERBLOCK 16 7 2 7 20:31 23 9. GORICA 16 6 2 8 31:28 20 10. KOPER 13 6 2 5 16:14 20 11. CELJE 16 5 3 8 18:20 18 12. KRKA 17 5 1 11 22:33 16 13. ILIRIJA 16 4 2 10 13:35 14 14. RUDAR V. 17 4 1 12 16:39 13 15. ŠAMPION 16 3 2 11 17:43 11 16. ELTA IZOLA 16 2 0 14 12:55 6 RUDAR VELENJE - ALUMINIJ 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Bohak (9.) ALUMINIJ: Hrastnik, Bajrak-taraj, Mesarič, Jager, Lončarič, Petrovič, Krivec, Bohak, Milec, A. Ploj, Bračko (od 73. Pšajd). Trener: Tomislav Grbavac. LIGA U-15 VZHOD PARI 15. KROGA: Robert Koren Dravograd - Aluminij 3:2 (2:0), Poli Drava Ptuj - Bistrica 0:0, Veržej - Maribor Branik 0:4 (0:3), Pobrežje Maribor - Dravi-nja 4:4 (2:2), Žalec - Korotan Prevalje 1:1 (1:1), Rudar - Šam-pion 0:1 (0:1), Celje - Krško 0:0. 1. MARIBOR BR. 15 14 1 0 75:6 43 2. ALUMINIJ 15 10 1 4 57:18 31 3. KRŠKO 15 9 3 3 40:12 30 4. CELJE 15 9 3 3 31:15 30 5. DRAVOGRAD 14 8 1 5 27:17 25 6. DRAVINJA 15 7 3 5 33:37 24 7. FARMT. VERŽEJ 15 6 2 7 31:43 20 8. RUDAR V. 15 5 3 7 26:19 18 9. BISTRICA 15 3 8 4 14:14 17 10. POLI DRAVA 15 5 2 8 21:29 17 11. ŽALEC 15 4 4 7 14:32 16 12. ŠAMPION 15 5 1 9 20:39 16 13. POBREŽJE MB. 15 2 1 12 20:58 7 14. K. PREVALJE 14 0 1 13 10:80 1 ROBERT KOREN DRAVOGRAD - ALUMINIJ 3:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Džankič (14., ag.), 2:0 Kukenberg (16), 2:1 Kovačec (42.), 3:1 Kukovec (45.), 3:2 Flajšman (59., z 11 m). ALUMINIJ: Milic, Džankič, Očko (od 22. Jauk), Kovačec, Košič, Flajšman, Mesarič, Po-lanec, Prelec, Štorek (od 65. Svenšek), Karlovčec. Trener: Borut Kolar. POLI DRAVA PTUJ - BISTRICA 0:0 POLI DRAVA PTUJ: Lovrec, P. Vidovič (od 55. Šeliga), Cvikl, Magdič, Šegula, Bojnec, Rogina, Šalamun, Drevenšek, Lo-venjak (od 36. R. Vidovič), Čeh. Trener: Gregor Beranič BISTRICA: Gril, Pušnik Ba-kšič (od 54. Gashi), Martinčič, A. Korošec (od 67. Bislimaj), K. Korošec, Kapun, Vidmar, Ferčič (od 68. Jelen), Bislimaj (od 15. Pristovnik), Stojko (od 36. Pu-šnik), Ključevšek. Trener: Vito Martinčič. JM 18 Štajerski Šport, rekreacija petek • 21. novembra 2014 Kikboks • KBV Ormož Dvakrat na stopničkah V soboto, 8. 11., je v Zagorju potekal že 31. odprti mednarodni turnir - Slovenia Open, ki ga organizira domači klub PON-DO-KWAN Zagorje v sodelovanju s Kikboks zvezo Slovenije. Turnirja se je udeležilo tudi pet tekmovalcev iz Kluba borilnih veščin Ormož in sodnica Tončka Kaluža. Na tekmovanju je sodelovalo 552 tekmovalcev, 66 klubov iz devetih držav. Pod vodstvom trenerja Milana Koro-taja so bili doseženi naslednji rezultati: - med najmlajšimi je Tin Kokol v disciplini point fighting osvojil 5-8. mesto v kate- goriji dečki do 135 cm; - Lan Kokol je z dobrim nastopom v kategoriji kadeti do 42 kg dosegel 3. mesto, v kategoriji kadeti do 47 kg pa skupaj z Nejcem Korotajem 5.-8. mesto. Nejc je tekmoval tudi v kategoriji kadeti do 52 kg, kjer je dosegel 9.-16. mesto; - v disciplini light contact sta nastopila brata Žan in Rok Tomažič. Rok je med mladinci do 16 let v kategoriji do 63 kg osvojil 3. mesto, Žan pa med mladinci nad 16 let v kategoriji do 69. kg 5.-8. mesto. Ur Člani KBV Ormož, ki so nastopili na turnirju v Zagorju Strelstvo • Ljutomer Odslej elektronske tarče Ljutomersko strelsko društvo, z aktualnim nazivom SD Mesto Ljutomer, je bilo ustanovljeno po drugi svetovni vojni, od leta 1953 pa je včlanjeno v Strelsko zvezo Slovenije. Potem ko so si člani društva domala tri desetletja delili prostore z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Ljutomer, so se leta 2009 preselili v svoje vadbene prostore športne dvorane ŠIC Ljutomer. Pridobili so sedem-stezno avtomatsko strelišče za zračno puško in pištolo, ki so ga v teh dneh posodobili z elektronskimi tarčami. Strelišče v ŠIC je bilo na začetku v klasični, stari opremi, s pridobitvijo licence Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez za status Regijskega strelskega športnega centra Pomurja v letu 2013 pa se je začelo iskanje prepotrebnih sredstev za posodobitev strelišča z elektronskimi tarčami. Po besedah predsednika SD Mesto Ljutomer Vasje Štamana je bila posodobitev strelišča nujna, saj si prizadevajo dvigniti kakovost priprav tekmovalcev na višjo raven. Prav elektronske tarče so osnovni pogoj za doseganje vrhunski rezultatov. V prvi fazi so jih pridobili šest, ki so švicarske izvedbe. Takšne tarče uporabljajo na vseh večjih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah. Ljutomerčani imajo odslej enake pogoje na tekmovanjih kot na treningih, kar jim vsekakor zagotavlja konkurenčnost v ligaškem nastopanju. Za posodobitev strelišča je bilo potrebnih nekaj več kot 20 tisoč evrov. Na podlagi razpisa Fundacije za šport so Ljutomerčani prejeli okoli deset tisoč evrov, četrtino vrednosti je prispevala lokalna skupnost, preostanek so sredstva društva in donator-jev. Letos so strelišča posodobili še v Ljubljani, Rušah in na Pragerskem, elektronske tarče pa že »obratujejo« v Ormožu, Turnišču in Brežicah. Sicer pa se v Ljutomeru in okolici množično ukvarjajo s strelskim športom. Vsak dan okoli 30 tekmovalcev trenira v okviru društva, vsaj toliko pa se jih s strelstvom ukvarja še rekreativno. NŠ Moto šport • Zaključna prireditev moto sezone Tim Gajser tik za Matejem Žagarjem Svečana razglasitev 33 državnih prvakov in najboljših ekip v vseh motošportnih panogah je bila tudi letos izvedena v Termah Zreče. Prisotne sta pozdravila predsednik AMZS Anton Breznik in predsednik strokovnega sveta za šport pri AMZS Drago Alenc. Med starodobnimi motoci-klisti je bilo v enajstih razredih podeljenih prav toliko pokalov, v kategoriji cestno-hitrostni motociklizem pet, v kategoriji cross country dva, med voznike endura je bilo podeljenih pet pokalov, med voznike speedwaya štirje in med voznike kartinga šest pokalov. Za najboljšo ekipo je bilo med vozniki kartinga proglašeno AMD Hajdina. Posebna priznanja za najboljše organizatorje dirk v Sloveniji so prejeli: motokros: AMD Brežice cestno-hitrostne dirke: AMD Orjaki speedway: ST Lendava karting: AMD Ptuj cross country: AMD Štefana Kovača starodobniki: Hrast Tržišče Priznanja za organizacijo mednarodnih sistemskih dirk so prejeli AMD Orehova vas, AMD Brežice (oba motokros), AMD Krško in AMD Ljubljana (oba speedway). Posebna priznanja za mednarodne uvrstitve v raznih panogah je prejelo deset voznikov, med drugimi tudi Tim Gajser (motokros), Igor Jerman (hitrostni moto-ciklizem) in Miran Stanovnik Predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc (tretji z leve) je v imenu društva tudi letos prejel priznanje za najboljšega organizatorja karting dirk v Sloveniji. (cross country). Priznanje za najboljšo uvrstitev med ekipami je prejela motokros reprezentanca Slovenije (Tim Gajser, Luka Milec, Jan Pancar in Miha Bubnič) za 5. mesto na evropskem pokalu narodov. Priznanje za najboljšega voznika posamezne panoge: Marko Jerman - najboljši cestni hitrostni dirkač Miran Stanovnik - najboljši voznik endura in cross coun-tryja Katja Pivk - najboljša voznica kartinga Tim Gajser - najboljši mo-tokrosist Košarka • PARKL Matej žagar - najboljši spe-edwayist Albin Štern - najboljši voznik starodobnika Uroš Nastran - najboljši voznik supermota Kristalne čelade za peti osvojeni naslov državnega prvaka so prejeli: Bogomir Gajser - motokros Jožef Cerar - starodobni motociklizem Tomaž Jesenek - starodob-ni motociklizem Jaka Seles - enduro Posebno priznanje je za svoje dirkaško-tekmoval-no obdobje prejel nekdanji odlični motokrosist, Ptujčan Milko Vesenjak. Z dvema zmagama v 1. ligi začeli le Staršani Ob koncu prireditve je sledila še razglasitev najboljšega moto športnika v letu 2014. Odločitev je bila izjemno težavna in tesna, saj sta kar dva tekmovalca končala sezono na 5. mestu v tekmovanjih za svetovno prvenstvo: Tim Gajser v motokrosu v razredu MX2, Matej Žagar pa v spee-dwayu. Oba sta s tem dokazala, da se lahko tudi vozniki iz majhnih držav potegujejo za najvišja mesta na dirkah svetovnega prvenstva. Žirija se je na koncu odločila, da za najboljšega v letu 2014 razglasi Mateja Žagarja (AMTK Ljubljana). anc v ■ REZULTATI 1. KROGA: 1. LIGA: Veseli oblački - KK Rače 76:45, MCA PRO Rams -KK Adecco MB 75:66, KK Starše Čiro - KK Lenart 88:86, ŠD Kidričevo - KK Ptuj 73:84; 2. LIGA SEVER: KK Paloma -Bar Kaučič 51:45, Adecco Old-stars - KK Starše 69:75; 2. LIGA JUG: TE ŠD Cirkov-ce - KK Ptujska Gora 66:36, KK Pragersko - KK Črešnjevec 91:71. REZULTATI 2. KROGA: 1. LIGA: KK Rače - KK Ptuj 68:65, Veseli oblački - KK Starše Čiro 61:71, KK Adecco MB - KK Lenart 85:77. 1. liga 1. KK ČIRO STARŠE 2 2 0 4 2. VESELI OBLAČKI 2 1 1 3 3. MCAPRO RAMS 1 1 0 2 4. KK PTUJ 2 1 1 3 5. KK ADECCO MB 2 1 1 3 6. KK RAČE 2 1 1 3 7. KK AJDAS LENART 2 0 2 2 8. ŠD KIDRIČEVO 1 0 1 1 2. liga sever 1. KK PALOMA 1 1 0 2 1. KK STARŠE 1 1 0 2 3. KK ADECCO OLDSTARS 1 0 1 1 3. BAR KAUČIČ UTD. 1 0 1 1 2. liga jug 1. ŠD CIRKOVCE 1 1 0 2 2. KK PRAGERSKO 1 1 0 2 3. KK ČREŠNJEVEC 1 0 1 1 4. ŠD PTUJSKA GORA 1 0 1 1 5. KK ROGAŠKA REK. 0 0 0 0 Foto: Črtomir Goznik Ekipa KK Ptuj je v tekmi 1. kroga po dveh podaljških slavila v Kidričevem. PARI NASLEDNJEGA KROGA: TED ŠD Cirkovce - KK Črešnjevec (20. 11., ob 19.15), ŠD Ptujska Gora - Rogaška Slatina (21. 11., ob 19.45), KK Starše - KK Paloma (21. 11., ob 20.20), ŠD Kidričevo - MCA PRO Rams (21. 11., 20.45), KK Ptuj - MCA PRO Rams (24. 11., ob 19.45), TE ŠD Cirkovce - KK Pragersko (27. 11., ob 19.15), Rogaška Slatina - KK Črešnjevec (27. 11., ob 20.30). JM petek • 21. novembra 2014 Šport, zanimivosti Štajerski 19 Tomi Jagarinec . Ostaja v Katarju, a odbojko zamenjal za nogomet Tomija Jagarinca smo najbolje spoznali v vlogi kondi-cijskega trenerja našega boksarskega šampiona Dejana Zavca. Z njim je bil ob vseh uspehih, tudi »na vrhu sveta«, ob osvojitvi naslova svetovnega prvaka v Johannesbur-gu. Ob tem ima za sabo še veliko zanimivih poti, med drugim je bil ustanovitelj športne šole Juhuhu, deloval je v NK Aluminij, v ženskem odbojkarskem klubu Branik Maribor ... Prav s slednjim ga je pot službeno zanesla v Katar, kjer so njegovo delo hitro opazili in ga angažirali v svoji članski odbojkarski reprezentanci. Ta zgodba se je Ana Bucik NEZNANO O ZNANIH Ana Bucik: »Najljubša je Ljubezen v steklenički« Slovenska alpska smučarka Ana Bucik je letošnja državna prvakinja v naši nekdanji paradni disciplini - slalomu. Mlada Primorka je uspeh kariere dosegla lani v švedskem Vemdalenu, kjer je bila na tekmi evropskega pokala odlična tretja. 1. Prve tri asociacije ob omembi Ptuja? Kako je daleč! Kurenti, Perutnina Ptuj. 2. Kaj vas pri ljudeh najbolj privla- - či oz. pritegne? Rada imam nasmejane ljudi, ki te vedno spravijo v dobro voljo. 3. Katere osebnostne lastnosti pri sebi najbolj cenite? Iskrenost. 4. Kaj najraje počnete v prostem času? Najraje se družim s fantom in prijatelji. 5. Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku? Pašta. Lahko bi jo jedla cele dneve. 6. Kam najraje hodite na dopust? Deskat na Pelješac. 7. Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Najmanj priljubljen zgodovina, najbolj pa fizika. 8. Kdo so za vas največji športniki/športnice današnjega časa? Cristiano Ronaldo in Leo Messi, Tina Maze, Usain Bolt, Roger Federer. 9. Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci? Najraje poslušam glasbo, ki se vrti po radiu. Sicer pa imam rada italijanske pevce. Zelo rada poslušam Ales-sandro Amoroso. 10. Kateri film ste si nazadnje ogledali in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke? Nazadnje sem pogledala v kinu film 22 Jump Street. Sicer mi je kot igralka najbolj všeč Jennifer Aniston. 11. Katero knjigo ste nazadnje prebrali in katera je vaša najljubša knjiga? Nazadnje sem prebrala knjigo pisateljice Melisse Hill Zapestnica spominov. Moja najljubša pa je Sparksova Ljubezen v steklenički. 12. Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica? Na srečo imam več dobrih prijateljev. 13. Kakšne so vaše sanje? Trenutno je na prvem mestu smučanje in želim si, da bi lahko v tem uspela. Dolgoročne sanje so pa zagotovo imeti družino. 14. Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico? Da nihče na svetu ne bi bil lačen in nezaželen. 15. Kaj boste počeli po zaključku kariere? Najprej bi si vzela čas za dolgo potovanje. Potem pa dokončala študij, če mi ne bo uspelo že med kariero, in počela stvari, za katere med treningi nimam časa. Janko Bezjak pred kratkim končala, a Tomi je že sprejel nov izziv - tokrat znova tesneje povezan z nogometom. Počasi končuješ katar-sko zgodbo z odbojkarsko reprezentanco. T. Jagarinec: »V maju smo enostavno končali sodelovanje, saj se mi je iztekla pogodba z odbojkarsko zvezo Katarja. Za podaljšanje se nismo dogovorili in zato sem začel iskati nove možnosti in izzive. Ti so bili že prej na vidiku, a jih zaradi pogodbe nisem mogel resneje preučevati. Zdaj se je vse tako obrnilo, da bom presedlal tja, kjer sem začel - v nogomet. Dobil sem ponudbo Aspetarja, ki je ortopedska in športno-medi-cinska klinika (www.aspetar. com). Ta ustanova dejansko skrbi za vse vrhunske športnike v Katarju, še posebej pa za nogometaše. Na kliniki so zaposleni zdravniki, fiziote-rapevti, kondicijski trenerji ... Posebej v nogometu gre za priznana imena iz vsega sveta, nekateri so bili nekoč aktivni člani največjih evropskih klubov. Aspetar ima tudi certifikat FIFE, mednarodne nogometne zveze. Zares gre za top nivo medicine športa, ki se je poslužujejo tudi klubi iz drugih držav, ne samo Katarja.« Kakšna bo tvoja vloga v tej ustanovi? T. Jagarinec: »Znotraj te ustanove poteka več projektov, jaz bom delal na projektu Odličnost v nogometu (Excellent in football). Vezan je na svetovno prvenstvo, ki bo leta 2022 potekalo v Katarju, osnovni namen pa je iskanje talentov in igralcev za katarsko reprezentanco za to prireditev. Delal bom v mlajših kategorijah, tudi v članskih ekipah po Katarju, natančni razpored pa bom dobil šele po vrnitvi v Katar.« Kako domač si že sicer v Katarju? T. Jagarinec: »Za mano so tri leta 'katarske poti'. V tem času sem spoznal ljudi in njihove navade, tudi precej prijateljev in delovnih kolegov iz različnih športnih sredin sem našel. V nadaljevanju bom zagotovo doživel manj presenečenj, je pa to Tomi v družbi Nizozemca Ruuda Gullita, nekoč enega najboljših nogometašev na svetu, sedaj pa sodelavca Aspetarja še vedno drug svet. Bo pa iz profesionalnega vidika izziv sedaj drugačen, ne bo toliko rezultatskega pritiska, ampak bolj strokovni izziv vpetosti v najvišje strokovne kroge, napredovati in delati z najvišjimi standardi.« Kako težko je v Katarju dobiti priložnost? T. Jagarinec: »Tam jih ne zanima povprečje, ampak samo top nivo. Če ni rezultata, potem sledi hitra vrnitev tja, od koder si prišel. V mojem primeru v odbojkarski reprezentanci sem tako v treh sezonah delal s štirimi trenerji. Zadeva je takšna, da na višjem položaju kot si, večji je pritisk - štejejo samo rezultati. Ko ti v Katarju poteče pogodba, potem imaš zelo majhne možnosti za podaljšanje in s tem dodatno priložnost - enostavno največkrat nimaš niti priložnosti iskati druge priložnosti. Sam sem bil v dobrih odnosih s svojimi delodajalci, zato tudi imam možnost nadaljevanja katarske zgodbe.« Z odbojkarsko reprezentanco si veliko potoval po vsem svetu. Kako bo odslej? T. Jagarinec: »Samo delo bo odslej potekalo v glavnem mestu Dohi, kar je lahko dobra ali pa slaba novica. Dobra zaradi tega, ker sem imel po- Tomi Jagarinec z medaljo, ki jo je osvojil skupaj z odbojkarsko reprezentanco Katarja na azijskih igrah. tovanj in nastanitve v hotelih že vrh glave, slaba pa zaradi tega, ker bom videl manj krajev. V zadnji sezoni, ki je trajala sedem mesecev, sem tako npr. kar štiri mesece preživel na potovanjih. To niso bili turistični dopusti, ampak sem imel številne obveznosti. Sedaj si bom vsekakor lažje načrtoval obslužbene aktivnosti.« Adrenalinsko kajtanje ostaja tvoj priljubljen hobi. T. Jagarinec: »Ko greš v 'svet', še posebej v takšen Med adrenalinskim sproščanjem na štirikolesniku ... del, kot sem šel jaz, potem si enostavno moraš najti nekaj, kar ti bo zapolnjevalo prosti čas. Doha sicer ni mesto, kot je New York ali kakšna od evropskih prestolnic, saj leži v puščavi, zato so aktivnosti vseeno omejene. Jaz sem si našel zadovoljstvo v vodnih športih, v kajt-surfingu.« V Katarju je sicer v zadnjih letih veliko vrhunskih športnih prireditev, med drugim bo januarja naslednje leto tam svetovno rokometno prvenstvo. Se udeležuješ teh prireditev? T. Jagarinec: »Vsekakor, saj je to odlična možnost, da ostanem vpet v različne športe. Tega je v Katarju zares veliko, na leto je tam kakšnih 50 prireditev, gre za svetovna, azijska ali kakšna druga prvenstva. Sam se že zelo veselim rokometnega SP, še posebej zaradi tega, ker bo zraven tudi slovenska izbrana vrsta.« V Katarju so delovali tudi slovenski trenerji. T. Jagarinec: »Bili so do zadnjega svetovnega prvenstva, ki so ga osvojili Španci. Katarcem to ni ušlo in so angažirali številne španske strokovnjake, med drugim tudi selektorja Riviera. Verjamem v uspeh te katarske poteze, vsekakor pa me bolj zanima uvrstitev Slovenije.« Jože Mohorič 20 Štajerski Šolski šport, šport mladih petek • 21. novembra 2014 Šolski šport • Košarka, dečki OS Olge Meglič pometla s konkurenco Ekipa OŠ Olge Meglič je osvojila naslov medobčinskih prvakov v košarki. V ponedeljek, 10. 11., se je v Markovcih končalo medobčinsko tekmovanje v košarki za učence letnika 2000 in mlajše. V predtekmovanju je nastopilo sedem osnovnih šol, ki so bile razdeljene v dve skupini. V veliki finale sta iz vsake napredovali dve najboljši: iz skupine A OŠ Majšperk in OŠ Markovci, iz skupine B pa OŠ Olge Meglič in OŠ Cirkovce. V pričakovanem finalu sta se pomerili OŠ Olge Meglič in OŠ Majšperk, visoko pa so slavili mladi Ptuj-čani. Obe moštvi sta si priigrali nastop na območnem tekmovanju. Skupina A: OŠ Destrnik-Tr-novska vas, OŠ Majšperk, OŠ Dornava, OŠ Markovci. Skupina B: OŠ Olga Meglič, OŠ Ljudski vrt, OŠ Cirkovce. Rezultati polfinala: Majšperk - Cirkovce 15:12, Olge Meglič - Markovci 55:17; tekma za 3. mesto: Markovci - Cirkovce 17:16; tekma za 1. mesto: Olge Meglič - Majšperk 59:20. Končni vrstni red: 1. OŠ Olge Meglič 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Markovci 4. OŠ Cirkovce 5. OŠ Destrnik-Trnovska vas 6. OŠ Dornava 7. OŠ Ljudski vrt tp Šolski šport • Košarka, dekleta Zmaga na OŠ Ljudski vrt Zmagovalna ekipa OS Ljudski vrt V Majšperku je v torek, 4. novembra, potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za učenke letnika 2000 in mlajše. Nastopile so ekipe štirih osnovnih šol. V izredno napetem finalu so slavile učenke OŠ Ljudski vrt, poleg njih pa so se na območno tekmovanje z 2. mestom uvrstile tudi učenke OŠ Markovci. Rezultati: Majšperk - Markovci 11:16, Olga Meglič - Ljudski vrt 12:25; tekma za 3. mesto: Majšperk - Olga Meglič 34:16; tekma za 1. mesto: Markovci - Ljudski vrt 17:19. Končni vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Markovci 3. OŠ Majšperk 4. OŠ Olge Meglič tp Rokomet • Mlajše kategorije MLADINCI VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - JERUZALEM 37:38 (17:18) V. NEDELJA: Škrjanec, Jau-šovec; Zorec 4 (2), Bombek 7 (3), D. Hržič 3, M. Hržič, Gašič, Lorenčič 1, Vukan 3, Šerod 7, Hojžar 7 (1), Marin 5. Trener: Tomi Matjašič. JERUZALEM: Šutalo, T. Cvetko; Kolmančič 4, Kavčič, D. Kociper 2, Mavrič 7, Žižek Cvetko 5, Štumberger, Topolovec 3, V. Lukman, D. Ozmec, Šandor 1, T. Kosi 15 (12), Petrovič 1, Ki-rič. Trener: Mladen Grabovac. S slabo igro so bili favorizirani Ormožani proti sosedom iz Velike Nedelje blizu izgube prvih točk v letošnjem prven- Šolski šport • Rokomet, dekleta Gorišnica ugnala Ljudski vrt Dekliška rokometna ekipa OS Gorišnica V Gorišnici je v ponedeljek, 10. 11., potekalo medobčinsko prvenstvo v rokometu za učenke letnika 2000 in mlajše. Na njem sta nastopili le dve osnovni šoli. Gorišnica je s 7:4 premagala Ljudski vrt, obe ekipi pa sta dovali na območno vanje. napre-tekmo- tp Šolski šport • Rokomet, dečki OŠ Gorišnica prepričljivo Zmagovalna ekipa OS Gorišnica V četrtek, 6. novembra, so se za naslov medobčinskega prvaka v rokometu merili učenci letnika 2000 in mlajši. Prepričljivo so slavili učenci OŠ Gorišnica, drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Olge Me-glič. Obe sta se tako uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati: skupina A: Markovci -Ljudski vrt 7:14, Gorišnica - Ljudski vrt 7:3, Gorišnica -Markovci 16:9; skupina B: Olga Meglič -Destrnik-Trnovska vas 13:8; za 3. mesto: Destrnik-Tr-novska vas - Ljudski vrt 8:11; tekma za 1. mesto: Olga Meglič - Gorišnica 8:14. Končni vrstni red: 1. OŠ Gorišnica 2. OŠ Olge Meglič 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Destrnik-Trnovska vas 5. OŠ Markovci tp stvu. Šesto zaporedno zmago je gostom v zadnjih trenutkih tekem prinesel s svojim edinim zadetkom na tekmi Igor Petrovič. Igralci Jeruzalema so si s to zmago že zagotovili napredovanje v polfinale, kjer bodo poskušali ujeti vlak za vstop v 1. mladinsko ligo. KADETI MARIBOR - JERUZALEM 23:41 (10:21) JERUZALEM: Šutalo; Žižek Cvetko, Horvat 4 (1), Koder-man 6, Ciglar 1, Zidarič 5, M. Hebar 7, Grabovac 1, Kavčič 3, D. Ozmec 6, T. Kosi 8 (3). Trener: Uroš Krstič. Jeruzalemčki so po pričakovanjih z lahkoto opravili z Ma- riborom. V soboto, 22. novembra, ob 17.00 je na Hardeku na sporedu tekma med Jeruzalemom in Celjem. Gre za enega največjih (če ne celo največji) Tilen Kosi (RK Jeruzalem Ormož) - najboljši strelec mladinske in kadetske lige derbijev v državi v generaciji letnika 1998 in mlajši. Ekipi na medsebojnih tekmah že vrsto let ponujata nekaj več: kakovost s kupom reprezentantov, borbenost do zadnjega atoma svojih moči, dramatičnost, izjemno vzdušje na tribunah. Rokometna poslastica, ki je vredna ogleda. STAREJŠI DEČKI B V. NEDELJA CARRERA OP-TYL - GORENJE 24:25 (10:14) V. NEDELJA CARRERA OP-TYL: V. Munda 1, Toplak 2, Kuhar 6, Torič 4, Pfeifer, Sovič 4, Aljaž Kosi 6, U. Horvat 1, Ze-mljič, E. Kovačec. Trener: Branko Bokša. Z dobro igro v 2. polčasu so bili gostitelji zelo blizu presenečenja in vsaj točke, ki so si jo glede na prikazano zaslužili. MLAJŠI DEČKI A RAVNE NA KOROŠKEM - JERUZALEM 15:16 (9:5) JERUZALEM: Zemljič; Rubin, Herga Rizman 1, E. Kovačec 4, J. Lukman, Fergola, G. Cvetko 6 (3), Škrinjar 1, M. Voršič 3. Trener: Uroš Krstič in Davorin Kovačec. S slabo igro v obrambi, številnimi tehničnimi napakami ter zapravljenimi zicerji so »Združeni« omogočili borbenim gostiteljem, da v 25. minuti povedejo z 11:5. Gostje so se dobesedno vlekli po igrišču. Šele v zadnjih petnajstih minutah so pokazali željo po igri in zmagi ter z delnem izidom 3:11 v 38. minuti povedli s 14:16. S takšnim pristopom fantov do tekem bo v prihodnosti zelo malo točk. KU petek • 21. novembra 2014 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Juršinci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - prvi polfinale Prvih sedem finalistov že znanih Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo prehaja v sklepno fazo. Prvi polfinalni izbor je pod pokroviteljstvom Perutnine Ptuj potekal 19. novembra v večnamenski dvorani v Juršincih. Mladim pevkam in pevcem, ki so pred polfinalnim nastopom opravili tudi generalko, sta spodbudne besede namenila direktor družbe Radio-Te-dnik Ptuj Drago Slameršak, ki je povedal, da je sedaj že mogoče reči, da je projekt uspel. Zato gre zahvala občinam, osnovnim šolam in vsem na- stopajočim, saj brez mladih, ki radi pojejo slovenske pesmi, to so dokazovali iz nastopa v nastop, teh prireditev ne bi bilo. Vse, ki so spremljali prvi polfi-nalni nastop, je povabil tudi na finalno prireditev, na katero bodo iz šol zunaj MO Ptuj, ki so sodelovale v projektu, vozili brezplačni avtobusi; ob pevcih Foto: Črtomir Goznik Peli so: Anja Fras in Metka Podgorelec (OŠ Ormož), Lena Rimele (OŠ Mladika), Nuša Gavez (OŠ Vitomarci), Eva Tili (OŠ Gorišnica), Mineja Tkavc (OŠ Sv. Tomaž), Zala Šešerko (OŠ Ljudski vrt), Zjaša, Tia in Tilen Šimenko (OŠ Grajena), Luka Golob (OŠ Trnovska vas), Matevž Volaj, Janez Lukman, Jaka Perc, Maja Vizjak, Ana Luci, Lucija Fekonja in Aneja Bohinec (OŠ Miklavž pri Ormožu), Jerca Feguš, Aljaž Kampuš, Vida Glatz in Vito Levstik (OŠ Ljudski vrt), Metod Munda (OŠ Dornava), Katarina Vaupotič (OŠ Velika Nedelja), Maja Čuš (OŠ Markovci) in Lea Majcen (OŠ Juršinci). Foto: Črtomir Goznik Prvi polfinale je bil dobro obiskan, mladi pevke in pevci so imeli močno podporo v občinstvu. Spodbujali so jih starši, prijatelji, učitelji in ravnatelji. in mentorjih bo dovolj prostora tudi za navijaške skupine. Pozdravila jih je tudi ravnatelji- Lenart • Ob občinskem prazniku Častni občan župnik Bezgovšek Vrhunec prireditve ob letošnjem občinskem prazniku je bila podelitev več občinskih priznanj in odlikovanj. Za častnega občana občine Lenart pa so razglasili župnika in naddekana v župniji sv. Lenarta v Slov. goricah Martina Bezgovška. Zbrane je nagovoril prvi mož občine Lenart Janez Kramberger, slovesnost pa je vrhunec dosegla s podelitvijo občinskih priznanj in odlikovanj. Za častnega občana občine Lenart so razglasili župnika in naddekana v župniji sv. Lenarta v Slov. goricah Martina Bezgovška. Priznanje je prejel za delo v dobro ljudi, kraja in skupnosti in za pastoralno delo ter širjenje človekoljubnih vrednot. Sicer pa so na prireditvi podelili tudi dva bronasta lenar-ška grba, tri plakete Občine Lenart in dve Ovtarjevi pohva- li. Z bronastim grbom so nagradili Esher Hadžiselimovic ter Janjo Stergar za vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in pomen njenega raziskovanja za zdravljenje rakavih obolenj. Plaketo Občine Lenart so si prislužili trije občani: Žan Tobias za izredne glasbene dosežke, Varstveno-delovni center Polž za 20 let delovanja in Alen Preložnik za izjemne športne dosežke ter naslov svetovnega prvaka v kikbo-ksu. Prejemnika Ovtarjeve pohvale sta Franc Meke ter OŠ Lenart - enota Vrtec Lenart. Sicer pa so podelili tudi priznanja uspešnim učencem OŠ Lenart in OŠ Voličine ter uspešnim študentom. V počastitev praznika občine Lenart so pripravili bogat kulturni program, v katerem so med drugim nastopili Mladinski pevski zbor OŠ Lenart, Eva Kurnik, Sandi Šijanec, Hana Pivljakovič, plesna skupina OŠ Lenart, Žan Trobas, Anja Krautič, Slavica Kurbus, baletna šola Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter podružnična šola Lenart. Monika Levanič Foto: Arhiv občine Zupan Janez Kramberger z nagrajenci in dobitniki občinskih priznanj ca OŠ Juršinci Jelka Svenšek, ki se je zahvalila vsem, ki so projekt podprli v upanju, da bodo zmagali najboljši. Ona svoje favorite že ima. V Juršincih so v sredo izbrali prvih sedem finalistov, ki bodo nastopili na finalni prireditvi, ki bo 23. decembra v OŠ Ljudski vrt na Ptuj in na kateri bodo izbrali tri superfinaliste za na- Juršinski finalisti stop na tradicionalni Orfejčk-ovi paradi, ki bo 26. decembra v dvorani Center na Ptuju. Izbor v Juršincih je opravila komisija v sestavi Fredi Simonič (dirigent Pihalnega orkestra Ptuj), Uroš Sagadin (glasbeni pedagog) in Petra Kurnik (napovedovalka Radia Ptuj). Jur-šinski polfinale so z nastopom obogatili najmlajši iz vrtca Jur-šinci ter harmonikarska skupina Modras. V projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je vključilo 20 osnovnih šol iz Spodnjega Podravja, razen iz občin Kidričevo, Videm, Majšperk in Žetale. Na prediz-borih je skupaj nastopilo 188 mladih pevk in pevcev, njihove nastope je spremljalo več kot dva tisoč ljudi. Kot je povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, so s tem projektom otroci dobili še eno priložnost, da se pokažejo, predstavijo svoj talent in si odprejo še kakšna vrata na svoji življenjski in karierni poti. Pomemben pa je tudi njegov vpliv na izgrajevanje samozavesti in samopodobe mladih, ki še kako potrebujejo takšne in drugačne priložnosti. Spodbujanje petja slovenskih pesmi pa ima nadvse pomembno mesto tudi v utrjevanju slovenske identitete, ki jo vsakodnevno ogrožajo tuji vplivi. V družbi Radio-Tednik si želijo, da bi prireditev postala tradicionalna. Pozitivno jo ocenjujejo tako starši, glasbeni pedagogi kot nastopajoči. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so finančno podprle občine Spodnjega Podravja. Druga polfinalna prireditev bo 26. novembra v večnamenski dvorani v Podlehniku, kjer bodo šest finalistov izbrali med 13 nastopajočimi. MG V finalu bodo peli: Lea Majcen (OŠ Juršinci), Maja Čuš (OŠ Markovci), Metod Munda (OŠ Dornava), Jerca Feguš, Aljaž Kampuš, Vida Glatz in Vito Levstik (OŠ Ljudski vrt), Matevž Volaj, Janez Lukman, Jaka Perc, Maja Vizjak, Ana Luci, Lucija Fekonja in Aneja Bohi-nec (OŠ Miklavž pri Ormožu), Tjaša, Tia in Tilen Šimenko (OŠ Grajena) in Zala Šešerko (OŠ Ljudski vrt). Generalni pokrovitelj ^^^^ Perutnina Ptuj Družba Radio Tednik Ptuj ter občine Ptuj, Dornava, Destrnik, Središče ob Dravi, Cirkulane, Markovci, Zavrč, Hajdina, Ormož in Podlehnik vabijo na drugo polfinalno prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, m Na 2. polfinalni prireditvi bodo nastopi 1. Nuša Bezjak, pesem Maje Oderlap »Vem jokala bom« (OŠ Dornava), 2. Luka in Spela Anžel, pesem Adija Smolarja »Punčke mamine« (OŠ Destrnik), 3. Jana Jelovica, pesem Tinkare Kovač »Spet« (OŠSredišče ob Dravi), 4. Nejc Kralj, pesem Borisa Kovačiča »Tri planike (OŠ Cirkulane), 5. Eneja Zupanič, pesem Majde Sepe »Med iskrenimi ljudmi« (OŠBreg), 6. Mateja Horvat s pesmijo Nine Pušlar »Kdo še verjame« (OŠ Markovci), 7. Minea Gabrovec s pesmijo Saše Lendero »Levinja« (OŠZavrč), 8. Lana Varžič s pesmijo Tanje Žagar »Hvala ker si ob meni ti« (OŠ Hajdina), 9. Zala Cunk in Spela Prejac, pesem Tanje Ribič »Zbudi se« (OŠ Ormož), 10. Kaja Rutar s pesmijo Maje Oderlap »Vem jokala bom« (OŠ Olge Meglič), 11. Ela Herga, pesem Alenke Godec »Življenje je lepo« (OŠ Dornava), 12. Emma Sator s pesmijo Hajdi »Naš kuža« (OŠ Olge Meglič), 13. Ana Prešeren s spremljavo Lare Sakelšek in Neže Feguš, pesem Tinkare Kovač »Spet« (OŠPodlehnik). Vabljeni v ŠPORTNO DVORANO OS PODLEHNIK, dne 26.11.2014 ob 18.00 uri. _ Štajerski B9.8'98.e-l04-,3 Veselimo se ponovnega druženja z vami. www.radio-tednik.si 22 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 21. novembra 2014 Ptuj • Prenovili tretji mitrej in podelili nagrade Icom Slovenska arheološka dediščina - del evropske dediščine Na Zgornjem bregu na Ptuju je bila novembra slovesnost ob odprtju prenovljenega tretjega mitreja, ki so jo povezali s podelitvijo nagrad Icom Slovenija za leto 2014. Foto: Črtomir Goznik Prenovljen tretji mitrej na Zgornjem bregu Tretji mitrej je bil v dokaj slabem stanju, je povedal v. d. direktorja PM Ptuj-Ormož Andrej Bren-ce. Puščanje strehe je pred leti pustilo na spomeniku vidne sledove. Spomladi letos so ga zaprli in se lotili prenove s sredstvi države in MO Ptuj. Vojaki dveh rimskih legij so ga postavili v sredini 3. stoletja. Petoviona je imela več mitrejev, do danes je bilo pet odkopanih. Dva sta prezentirana na mestu najdbe. Ostali trije so spravljeni v muzeju, del četrtega mitreja je trenutno razstavljen v Avstriji, v Karnuntumu. Prvo obnovo so začeli v letu 1999, v letu 2011 pa se je izoblikovala ideja o popolni obnovi. V letošnjem letu so pričeli obnavljati tudi same spomenike, za kar je poskrbelo podjetje, ki je specializirano za restavriranje spomenikov. Obnovili so vse spomenike in tlak v mitreju. ohranili so zeleno mistično barvo, sam mah pa ni več tako agresiven. Zamenjali so tudi nekaj rimskih opek. Sočasno z obnovo pa so se lotili tudi osveščanja o samem mitraizmu, o samih spomenikih. V ta namen so pripravili tudi publikacijo. Odprtje prenovljenega III. mitreja je bilo še posebej slovesno tudi zaradi podelitve posebne nagrade, nagrade Icom Slovenije, ki je predvsem nagrada za mednarodno sodelovanje, za mednarodno mreženje slovenske muzejske misli in znanja ter za povezovanje. Nagrado so letos podelili PM Ptuj-Ormož z Gorenjskim muzejem Kranj in Koroškim PM Slovenj Gradec, za razstavo Sledovi delovanja svetih bratov Cirila in Metoda na tleh Slovenije, ki so jo v sodelovanju z več muzejskimi ustanovami in veleposlaništvom Republike Slovaške pripravile Verena Vidrih Perko, Marija Ogrin, Mojca Vomer Gojkovič in Saša Imeli smo srečo, da smo v Osnovni šoli Mladika naleteli na tople in prijetne učitelje, ki so nam ponudili kakovostno popotnico in nas po tej plati uspešno pripravili na življenje. In imeli smo srečo, da smo se odlično razumeli, da smo znali uživati v sodelovanju. Ko smo pred 35 leti zapuščali osnovnošolske klopi in se podali na lov za novim znanjem in širšimi obzorji v srednjih šolah po Sloveniji, so se že začeli kazati tudi obrisi naših višjih ambicij, zrasla so nam krila. Danes smo uspešni gospodarstveniki, podjetniki, učitelji, strokovnjaki z različnih področij, Djura Jelenko. Gre za razstavo, ki jo odlikujejo pospeševanje mednarodnega dialoga, prepoznavnost Icomovih načel, inovativnost in angažiranost z vzpostavljanjem vezi v stičiščih, domače in mednarodno sodelovanje, povezovanje in odgovornost za dediščino ter tudi odmev in vpliv na vizijo muzeja. Povezovanje Slovenije in Slovaške na področju kulture Vsebina razstave predstavlja povezovanje Slovenije in tudi dušni pastirji, zdravstveni delavci ... Lepo se je bilo srečati po toliko letih, saj so se naše poti in naši interesi kljub lepim osnovnošolskim spominom le redko, preredko križali. Ko smo po toliko letih ponovno prestopili prag Mladike in si jo pod vodstvom naše sošolke in učiteljice Karmen Plavec ogledali, so spomini oživeli, posebej ob njeni tankočutni izbiri kronike iz leta 1979. Generacijo, rojeno leta 1964, je pozdravila tudi razredničarka takratnega 8. A gospa Nada Gojčič, ki nam je v pozdravnem govoru zaželela, naj ostanemo zvesti svoji poti in svojim načelom. Hvaležni smo Slovaške na področju kulture ob 1150-letnici prosvetiteljske dejavnosti svetih bratov Cirila in Metoda. Razstava je bila v vsakem od razstavišč, v Kranju, Slovenj Gradcu in na Ptuju, kjer je bila na ogled od aprila do junija letos, dopolnjevana z dragoceno arheološko dediščino iz obdobja 9. in 10. stoletja, ki jo hranijo omenjeni muzeji. Ob dodatnem arheološkem gradivu so bili dopolnjeni tudi panoji gostujoče razstave slovaškega veleposlaništva Sveta Ciril in Metod - slovanska apostola. Soavtorice so predstavitev velikomoravske države in dejavnost svetih Cirila in Metoda povezale z vplivom na slovenski prostor, izpostavile zgodnjo srednjeveško povezanost slovanskih področij ter tako promovirale slovensko arheološko dediščino kot del skupne evropske dediščine. Če se bodo uresničile še druge načrtovane povezave v prihodnjih skupnih projektih, bo razstava imela res trajen vpliv na muzejsko stroko, je povedal član komisije za podelitev nagrade Icom Branko Šuštar. Svoj dragoceni material sta za to razstavo posodila PM Ptuj-Ormož in PM Slovenj Gradec, to je najbolj dragoceni ma- ji za te besede in toplo pozdravljamo ostale učitelje generacije, ki je končala osnovno šolo Mladika v letih 1978/79. Hvala tudi Suzani Leber, Robertu Vidoviču in vsem, ki so jima pomagali, da so nas zbrali. Ker: tako kot so bila naša življenja prežeta z uspehi, radostjo in neizmernimi izzivi, je življenje, kot ga živimo, tudi dokončno. Nekaj sošolk in sošolcev manjka. Eno od sošolk smo obiskali na njenem zadnjem počivališču. Tudi zato so spomini, ki nam kažejo prihodnje poti, še toliko bistrejši. Zato je toliko pomembneje, da se srečujemo, ker srečanja osrečujejo. Marija Petek terial 9. stoletja, to je čas, ko se izoblikuje slovenska kultura. Brez dvoma so to začetki slovenske kulture. Verena Vidrih Perko je na Ptuju izzvala zgodovinsko stroko, ko je pozvala k razmisleku o tem, da bi o 9. stoletju začeli govoriti kot začetku slovenske kulture, da ne bomo Kar nekako z nelagodjem mi je zaupal, da je pri obnovi malega gospodarskega poslopja za lato tik ob požarni steni našel bajonet iz časa prve svetovne vojne. Pripovedoval mi je, da je bil njegov dedek Jakob vojak generala Rudolfa Maistra. Dedek se je vrnil iz vojne 1919. leta na domačijo v Go-ričak pri Zavrču v Halozah. Seveda je bajonet po dedkovi smrti in preselitvi družine na Štuke pri Ptuju Tonček, Franč-kov oče, prinesel s seboj in ga skrbno skril. Franček pravi, da o tem hladnem orožju v družini skoraj niso govorili. Letos pa: pri obnovi ostrešja malega gospodarskega poslopja ga je našel Fran-ček. Pravi, da sta ga presenetila skoraj preperela cunja in v njo zavit skrbno konzerviran bajonet ali kar vojaški nož. In to še ni vse. Na nožnici so vtisnjene inicialke G.R.M. Midva pa sva modrovala, da bi te inicialke pomenile General Slovanov vlekli do 15. stoletja. Ptujčanom pa se je še enkrat zahvalila za lepo prireditev, ki bi, če bi bila v Ljubljani, imela pet prisotnih, na ptujsko pa so prišli vsi, ki imajo svoj kraj srčno radi. Slovesnost ob odprtju prenovljenega tretjega mitreja je Rudolf Maister. Ni nama znano, ali so bili s tako opremljenimi inicialkami označeni tudi drugi vojni pripomočki Maistrovih borcev. Možno je, da so si tako prisvojeno hladno orožje označevali borci ob demobilizaciji kot trofejo in spomin na boj za severno mejo. Kdo ve? Morda je takšnih primerkov še več, kar pa lahko povedo le strokovnjaki - zgodovinarji. z igranjem na flavto obogatila mlada glasbenica Anamarija Lajh iz Zasebne glasbene šole v samostanu svetega Petra in Pavla na Ptuju. Z rimskimi jedmi pa so postregle članice Društva žena in deklet občine Hajdina. MG 23. novembra praznujemo Slovenci dan Rudolfa Maistra kot državni praznik v spomin na velikega borca za severno mejo, ki ga bo danes, 21. novembra 2014, ob 19. uri v Narodnem domu Ptuj Društvo generala Maistra obeležilo s koncertom, kjer bodo nastopili Komorni moški zbor Ptuj in dijaki Gimnazije Ptuj. Stanko Lepej Bajonet Maistrovega borca s slabo vidnimi inicialkami zaradi patine Foto: Črtomir Goznik Prejemniki nagrad Icom Slovenija za leto 2014 Ptuj • Srečanje sošolcev po 35 letih Veseli objemi na Mladiki Čas, preživet v osnovni šoli, neizbrisno zaznamuje vsakega posameznika. Ptuj • Pred dnevom Rudolfa Maistra 95 let so ga skrivali Pred časom sva se s prijateljem Frančkom Veitom pogovarjala o razstavi o prvi svetovni vojni na ptujskem gradu. petek • 21. novembra 2014 Ljudje in dogodki Štajerski 23 Videm • Mednarodno sodelovanje videmskih gasilcev Združuje jih podobna varnostna problematika Lansko leto so videmski gasilci podpisali listino o pobratenju s prostovoljnim gasilskim društvom iz kraja Silbaš v Vojvodini. Ta konec tedna sta jih v Vidmu pri Ptuju obiskala predstavnika tega srbskega društva. Silbaš je manjši kraj v občini Bački Petrovac v bližini Novega Sada. V obeh društvih se srečujejo s podobno varnostno problematiko: poleg požarov (v Vojvodini je nevarnost nastanka in širjenja požara zelo velika zlasti poleti zaradi obširnih žitnih polj) so v obeh naseljih ogroženi tudi zaradi poplav: v videmskem primeru zaradi Drave in Dravinje, v Sil-bašu pa zaradi Donave. Da sta se društvi spoznali in povezali, je »kriv« predsednik Gasilskega društva Videm Srečko Primožič, ki so ga v Silbaš in okolico vodile službene poti. Gasilsko znanstvo je imelo za posledico, da so lani na svečanosti ob 90-letnici Gasilskega društva Videm podpisali listino o pobratenju; enako listino so nato videmski gasilci podpisali še v Silbašu. Želijo namreč primerjati svoje delo z razvojem ga- Foto: jš Pobrežje • Martin ova njske prireditve 2014 To ga bomo pili! Pobrežani so, kot se spodobi za tako veliko vas, imeli kar dva martinovanjska večera: v soboto pred martinovim so na Kočarjevem krstili kvinton, v četrtek po martinovem pa imenovali novega vaškega kletarja. Na Kočarjevem je potekalo prvo pobreško kvintonovo martinovanje. Foto: jš Tradicijo imenovanja vaškega kletarja so Pobrežani uvedli pred sedmimi leti, ko so v vaškem domu uredili klet. Dosedanji kletarji in njihovi pomočniki so bili: Fric Šimenko in Alojz Geč, Robi Hameršak in Janko Rogina, Milan Krajnc in Damjan Vi-dovič, Stanko Peter in Marjan Selinšek, Ivan Fridauer in Danilo Drevenšek ter Ivan Krajnc in Franci Murko, letos pa sta to častno funkcijo prevzela kletar Janez Sodec in pomočnik Marjan Horvat. Ob tej priložnosti so vsi, ki so se zbrali v vaškem domu, kot vstopnino prinesli svoj vinski pridelek in ga zlili v dva soda (belega in rdečega). Vinska kapljica jim bo prav prišla ob različnih srečanjih, ki jih pripravljajo Pobrežani, saj je znano, da se v tej vasi ljudje zelo radi družijo. Zbrane sta pozdravila ptujska vinska kraljica Urška Po-lanec in ptujski karnevalski princ Rajko Jurgec, Bertold Draneški, ki je sicer član po-breških korantov, prireditev pa je povezoval Marjan Nah-berger. Na koncu so vsi zbrani -bilo jih je res veliko - morali ob večerji izprazniti še lansko zalogo iz soda, da je imel novi kletar kam izprazniti prineše-ni pridelek. js S prijateljskega srečanja videmskih in silbaških gasilcev; srbska gosta Ondrej Cobrda in Saša Pejak sta drugi in tretji z leve. silstva drugod, poiskati nove ideje za naprej, spoznavati in usklajevati dobro prakso, kajti cilj vseh gasilcev po svetu je enak: pomoč človeka človeku. Tako so poleg gospodarskega sodelovanja našega okolja s Srbijo vzpostavili tudi sodelo- vanje na humanitarni, gasilski osnovi. Gre za prvo listino o pobratenju med kakim slovenskim in srbskim gasilskim društvom. Ta konec tedna sta videm-ske gasilske tovariše obiskala poveljnik silbaškega prostovoljnega gasilskega društva Saša Pejak in njegov namestnik Ondrej Čobrda. V pogovorih so primerjali slovensko oziroma evropsko in srbsko organiziranost gasilstva in ugotavljali, kaj bo treba storiti, da bodo lahko čim učinkoviteje izpolnjevali svoje poslanstvo, ter se dogovorili o prihodnjih skupnih gasilskih aktivnostih v organiziranosti in operativi. js Poljčane • Regijski kviz gasilske mladine PGD Lovrenc na Dravskem polju najuspešnejše društvo 11. regijski kviz gasilske mladine je potekal 8. novembra v Poljčanah. Največ teoretičnega znanja, spretnosti v vezanju vozlov, iskanju parov, spajanju cevi na trojak ali v izbiri orodja za gašenje različnih vrst požarov pokazale ekipe PGD Lovrenc na Dravskem polju 1 in PGD Sela med pionirji, med mladinci PGD Poljčane in PGD Lovrenc na Dravskem polju 2 ter med ekipami pripravnikov PGD Hajdoše in PGD Lovrenc na Dravskem polju. Te ekipe so se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo 22. novembra v Črenšovcih. »Vsa tekmovanja v gasilstvu so namenjena izobraževanju, drugi namen pa je druženje in širjenje gasilstva in tega razmišljanja navzven, torej v šolah in v družinskih, prijateljskih krogih,« je povedal poveljnik po-dravske regije Dušan Vižintin. Tako imajo tekmovalci na kvi-zu vprašanja s področja prve pomoči, na primer kako pravilno shranjujemo zdravila in kaj naredimo, če ima nekdo lažjo zaporo dihalne poti. Prav tako morajo tekmovalci odgovarjati na vprašanja s področja požarne preventive, organizacijske strukture itd. Skupno se je v Poljčanah pomerilo 18 ekip pionirjev, 16 ekip mladincev ter pet ekip pripravnikov. Mojca Vtič Tekmovalci so se pomerili v štafetnem vezanju vozlov. Foto: Mojca Vtič Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCIl.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ Foto: jš RADIO TEDNIK Ptuj a Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Sedmi pobreški kletar Janez Sodec (na levi; ob njem pomočnik Marjan Horvat) se je takoj prikupil z geslom: »Govori malo, povej dosti, opravi hitro.« Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 24 Štajerski Nasveti petek • 21. novembra 2014 Alternativna medicina Daoizem Vitalna življenjska energija Koncept vitalne življenjske energije izhaja iz daoizma in je osnovni element stare kitajske filozofije. Po tej filozofiji je vitalna življenjska energija podlaga vsem pojavom v vesolju. Je energija, ki ustvarja gibanje in vzdržuje univer-zum. Je prapočelo vseh stvari. Lahko se razpršuje ali se zgo-šča v substanco. Med drugim ustvarja celoto človeškega organizma in je osnova za obstoj duha in telesa. Na Kitajskem za zapis besed uporabljajo znakovni sistem, kjer so besede največkrat sestavljene iz več znakov. Tudi pismenka za vitalno življenjsko energijo je sestavljena iz dveh delov - znaka za paro in plin ter znaka za surovi riž. Oba znaka skupaj orišeta pojem 'či', ki pomeni hkrati nekaj materialnega - kot je riž in nekaj nematerialnega -kot sta para in plin. Pri nas je 'či' prevedena na več načinov. Nekateri jo prevajajo kot vitalna življenjska energija, spet drugi kot življenjska sila, energija, dih, zrak, vitalna esenca, biopotencial ali bioenergetski potencial. Iz osnovne filozofije izhaja, da je 'či' oživljajoč dejavnik v vseh živili bitjih. Tradicionalna kitajska medicina jemlje 'či' kot osnovno sestavino človeškega telesa. Nastane kot posledica reakcije med 'či' neba in zemlje. Po njihovem prepričanju se 'či' po telesu prenaša preko energetskih kanalov, ki jih imenujejo meridiani. Velja, da je telo zdravo in čvrsto, dokler je pretok 'či' neoviran. V primeru, da pride do motenj pretoka, se ravnovesje poruši in nastane bolezen. Za oslabitev 'či' štejejo že pretirana čustva, kot so jeza, strah, zaskrbljenost, pretirano razmišljanje, pa tudi navadni prehladi, razne poškodbe in podobno. V tradicionalni kitajski medicini vitalna življenjska energija nastopa v različnih oblikah. 'Či' človeškega telesa razdelijo v naslednje kategorije: izvorni, prsni, obrambni, prehranjevalni in celostni ali pravi. Izvorni ali prirojeni 'či' podedujemo od obeh staršev. Njegova moč in količina sta določeni že ob rojstvu. Po rojstvu se stalno dohranjuje iz prsnega ali pridobljenega 'či', ki ga človek dobiva s hrano in dihanjem. Prsni 'či' se pod vplivom izvornega preobrazi v konč- no obliko 'či', ki ga imenujejo celostni ali pravi 'či'. Ta kroži po energetskih kanalih in vzdržuje notranje organe. V telesu nastopa v dveh oblikah: v obliki obrambnega in prehranjevalnega. Obrambni 'či' poteka po zunanjih slojih telesa in varuje površino telesa pred vplivi in dejavniki iz okolja, kot so veter, mraz, vročina, vlaga in suša. Njegova naloga je tudi, da greje in vlaži kožo ter ureja telesno temperaturo in potenje. Prehranjevalni 'či' prehranjuje notranje organe in celo telo. Poleg zgoraj opisanih kategorij skupnih vitalnih življenjskih energij, v tradicionalni kitajski medicini poznajo tudi vitalno življenjsko energijo posameznih notranjih organov. 'Či' je na Kitajskem neogiben pojem na vseh ravneh življenja. Ni samo podlaga v sistemu zdravstva, pač pa se z njim ukvarjajo v umetnosti in nenazadnje tudi v telesni kulturi. Sprehajanje 'či' ali 'či-gong' je priljubljena preventivno rehabilitacijska metoda rekreacije. Priljubljena rekreacija duha in telesa, ki predstavlja zdravo gibanje skozi življenje pa 'tai či čuan'. Obeh se je že več kot 20 let možno udeleževati tudi v večjih krajih po Sloveniji. Na Ptuju enkrat tedensko poteka 'tai či čuan'. Piše: Lea Žnidarič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK Tačke in repki Muci so odkrili ciste v ledvicah Gospodična Andreja živi v Mariboru in je lastnica 7 let stare muce, ki je imela težave z neješčnostjo. Obiskala je svojega veterinarja in opravila nekaj diagnostičnih postopkov, med ostalimi tudi ultrazvok trebušne votline. Veterinar je pri ultrazvočni preiskavi našel ciste v ledvicah in ji omenil, da se lahko zaradi tega pojavijo večji problemi z mucinim zdravjem. Rada bi izvedela nekaj več o težavah s cistami v ledvicah pri njeni mački in o napovedi bolezni. Muce imajo res pogosto težave s cistami v ledvicah in bolezen prizadene najpogosteje perzijske muce, ki nosijo v sebi gen, ki lahko povzroči obolenje ledvic, ki se imenuje cistična degeneracija ledvic. Bistvo bolezni je v tem, da ciste, ki so v bistvu mehurčki, polni tekočine, zaradi svoje velikosti in števila izrinejo oziroma uničijo ledvično tkivo do take mere, da ledvici prenehata ustrezno čistiti kri. Zaradi nabiranja strupenih produktov presnove v krvi živali prihaja posledično do okvare jeter in drugih notranjih organov, slabega počutja živali in v končni fazi do smrti živali. To je sicer črn scenarij, saj lahko s pravočasno diagnozo bolezni, zdravljenjem in dieto zelo upočasnimo napredovanje bolezni. Na bolezen posumimo, ko muca pogosto bruha in je neješča in slabega počutja. V veterinarski medicini na žalost ni dializnih aparatov, ki bi lahko nadomestili delovanje ledvic in očistili kri in zato močno obolele živali z odpo- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. vedjo ledvic nimajo prihodnosti. Bolezen se enostavno diagnosticira z ultrazvočno preiskavo ledvic, kjer so ciste v ledvičnem tkivu lepo vidne, lepo je vidna njihova velikost in število. Z biokemično prei- Foto: Črtomir Goznik Foto: Emil Senčar Emil Senčar, dr. vet. med. skavo krvi pa ugotovimo kakovost delovanja ledvic, kar pomeni kakovost čiščenja krvi in prognoza bolezni je odvisna od količine toksičnih produktov v krvi. Bolezensko stanje lahko pri pravočasni ugotovitvi bolezni še dolgo kontroliramo z uporabo posebne dietne prehrane za muce, ki vsebuje malo beljakovin in več ogljikovih hidratov. Presnova ogljikovih hidratov je namreč bistveno manj obremenjujoča za delovanje ledvic, kot pa prebava beljakovin. Lažje razumljivo je, če napišem, da bi morali bolne muce hraniti predvsem s testeninami, rižem, tudi kruhom, kot pa mesom. Dejstvo pa je, da so Zdravstveni nasveti Sladkorna bolezen Sladkorna bolezen se pojavi, ko telo ne more več samo uravnavati ravni sladkorja v krvi. Pri zdravem človeku za to skrbi trebušna slinavka, ki v ta namen izloča hormon in-zulin. Osnovni vir energije za naše telo je glukoza, ki vstopa v celice s pomočjo inzulina. Pri sladkorni bolezni pa trebušna slinavka inzulina ne izloča več ali pa je njegovo delovanje v telesu oslabljeno. To pomeni, da trebušna slinavka ne zmore več sama vzdrževati količine glukoze v krvi v normalnih mejah, zato ji moramo pomagati »od zunaj«. Oblike sladkorne bolezni • Sladkorna bolezen tipa 1 (Pri tej obliki trebušna slinavka ne izdeluje več hormona inzulina, zato ga v telesu primanjkuje in glukoza ne more vstopati v telesne celice.) • Sladkorna bolezen tipa 2 (To je pogostejša oblika SB. Pri tej obliki je delovanje inzulina oslabljeno ali pa postanejo celice odporne proti inzulinu in ne odprejo prehoda za glukozo. Rezultat je »lačna« celica.) • Nosečniška sladkorna bolezen (SB, ki se pojavi v nosečnosti in izzveni po porodu ali po koncu dojenja.) • Drugi tipi SB Foto: Črtomir Goznik Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm. Vrednost sladkorja v krvi Normalne vrednosti pri zdravih osebah: • na tešče: 4,0-6,0 mmol/L, • po obroku: pod 7,8 mmol/L. Začetne motnje v toleranci za glukozo: • mejna bazalna glikemija na tešče: 6,1-6,9 mmol/L, • motena toleranca za glukozo 2 uri po OGTT (oralni glukozni tolerančni test): 7,8-11,0 mmol/L. Sladkorna bolezen: • na tešče: nad 6,9 mmol/L, • po obroku: nad 11,0 mmol/L. Raven sladkorja v krvi se ves čas spreminja Raven sladkorja v krvi se nenehno spreminja in je odvisna od številnih dejavnikov: vrste in količine zaužite hrane in pijače, telesne dejavnosti, prisotnosti akutne bolezni, stresa, odmerkov inzulina in določenih zdravil. Pomen dobrega nadzora nad ravnjo sladkorja v krvi Predvsem je pomemben zaradi dveh razlogov: 1. Zagotavljanje zadostne količine energije: Če celice ne dobijo dovolj glukoze, se sprožijo drugi mehanizmi za nadomeščanje energije, ki pa telesu lahko škodijo, saj lahko povzročijo zakisanje. 2. Preprečevanje škodljivega učinkovanja zvišane ravni sladkorja v krvi na organizem: Dolgotrajno zvišane vrednosti sladkorja v krvi povzročajo poškodbe celic, predvsem okvare oči, ledvic, živčevja, srca in krvnih žil. S prilagojenim življenjskim slogom (zdrava prehrana, redna telesna dejavnost) in rednim jemanjem terapije (tablete, inzu-lin) je mogoče glikemijo vzdrževati v ciljnem območju in tako učinkovito preprečevati pojav naštetih zapletov zaradi visokih vrednosti sladkorja v krvi. Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm., Lekarne Ptuj muce izraziti mesojedi, ki skorajda ne jedo testenin, riža in ostalih škrobnih jedi. Zato je idealna rešitev že pripravljena dietna prehrana pri boleznih ledvic, ki zelo poveča preživetje živali. Gen, ki povzroča cistično degeneracijo, so perzijske muce s parjenjem vnesle tudi v populacijo domačih muc, tako, da ima marsikatera muca težave z ledvicami, pa čeprav je navadna muca. Cistična degeneracija ledvic je bolezen, ki je prisotna v mačji populaciji. Napoved bolezni je odvisna od pravočasno odkrite bolezni in kasnejših ukrepov v smislu dietne prehrane in rednih kontrol krvi, s parametri ledvic. Čim prej bolezen odkrijemo, tem boljša je napoved in preživetje živali. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: arhiv petek • 21. novembra 2Q14 Nasveti Štajerski 25 Iščete svoj stil Bozena v oblačilih za prijateljski klepet in kofetkanje Naša današnja kandidatka Božena Krajnc se je za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil prijavila še z dekliškim priimkom Bedrač. Doma je v Janežovskem Vrhu (občina Destrnik), decembra bo stara 35 let, mama treh otrok v starosti osem in trinajst let ter tri mesece. Naše sporočilo, da je bila izžrebana, jo je zateklo v porodni sobi. Po poklicu je poslovna tajnica, trenutno ni zaposlena. Rada pije kavo s kolegico, tudi njo, doma je na drugem koncu Ptujskega, smo sočasno povabili v akcijo, druga za drugo nista vedeli, dokler se nista srečali pred vrati razstavno-modnega ateljeja Sanje Veličkovic. Presenečenje je bilo popolno, tudi najboljši režiser ne bi mogel poskrbeti za boljšo režijo. Sicer pa so zgodbe naših kandidatk polne takšnih in drugačnih zanimivosti. Gospa Bože-na se največ ukvarja z otroki. „Mama ima čas, ko ga ima," pove. Čas okrog pusta pa je čas, ko je najbolj aktivna, že 13 let nosi kurentova oblačila. O svojih željah ni želela govoriti na glas, za eno pa upa, da se ji bo v kratkem uresničila. Gospa Božena ima mešani tip kože. V kozmetičnem salonu Neda so ji podrobno predstavili postopek nege kože, jo površinsko očistili in uredili obrvi. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje kože. V hladnih mesecih, ki so pred nami, bo treba koži posvetiti vso pozornost. S tem se bomo izognili pordelosti, suhosti in zategnjenosti, pravijo strokovnjaki. Ker je v tem času koža že bolj izsušena in utrujena, je priporočljivo, da tisti, ki nimajo mastne kože, za obraz in KOLEKTIV SALONA inosKo m sensKo Fiiizetiscvo 2 Slomškova 22 10 % popust v novembru 3 telo uporabljajo nekoliko bolj mastne, težke in obenem vla-žilne kreme. Pomanjkanje vlage je prvi razlog za njeno prezgodnje staranje. Tudi pozimi je treba piti dovolj tekočine. Piling v jesenskem času pa naj bo blag, velja za vse tipe kože, saj je v nasprotnem ta le še bolj občutljiva za zunanje vplive. V Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je Bože-nino novo pričesko poskrbela frizerka Sabina Vajda. Njene naravno kodraste lase je postrigla krajše in asimetrično, barvo pa osvežila z rdeče-vi-joličnim tonom. Posušila jih je z difuzerjem, stilizirala pa z arganovim oljem. Ličenje je vizažistka Min-ka Feguš pričela z nanosom pudra, ki ga je enakomerno porazdelila po celotnem obrazu. Veke je obrobila s črnim črtalom, nato pa zabrisala s svetlejšimi toni zunanje kotičke, notranje pa v temnejšem sivem odtenku. Narahlo je poudarila obrvi, s črno maskaro pa tudi trepalnice. Na lica je nanesla marelični ton, nežno kožni marelični ton pa na ustnice. Plesna preobrazba Fokstrot Ksenija in Damijan Cebek prihajata iz Dražencev. Imata 4 otroke. Ksenija je trenutno gospodinja, Damijan se ukvarja s športom, bila sta folklorista. Sabina Bračič prihaja iz Podlehnika, Tomaž Tajhmaj-ster iz Kidričevega. Sabina se trudi dokončati diplomsko nalogo, Tomaž se ukvarja z mizarstvom. Naslednjič se pridružita Nataša in Domin Bošnjak iz Ptuja ter Sanda in Janko Kan-drič iz Vidma pri Ptuju. Fokstrot se je pojavil okoli leta 1910 kot onestep, se oblikoval pod vplivom ragtima in po letu 1920 prevzel hitrejši tempo. Iz one stepa se je razvil t. i. fokstrot. Leta 1914 ga je prvi izvajal Harry Fox. Po njem je torej ples dobil ime. Sprva se je fokstrot plesalo z 48 takti v minuti. Sčasoma se je upočasnil na 32 taktov. Ob koncu svetovne vojne je imel Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Božena prej ... ... in pozneje „Kot če rečeno, se je Bože-na prijavila, ker si je zaželela spremembe. Trenutno ji večino časa zapolnijo obveznosti okrog otrok, še posebej najmlajši član družine. Glede na njegovo starost je verjetno tudi razmišljanje o novi in drugačni garderobi v tem trenutku v drugem planu. Seveda pa si Božena po potrebi vzame tudi trenutek zase in se odpravi na kavo s prijateljico. In kakšna oblačila bi si lahko izbrala za to kofetkanje? Če združimo nekaj trendovskih in nekaj klasičnih vsebin, je verjetno za začetek prava izbira črno bele kombinacije. V trgovini Mercator sem tako izbrala obleko-tuniko v karo vzorcu, črno-bele barve. Obleka je krojena ozko ter ima na sprednjem delu nabran detajl, k temu sem doda- la še črno rdeč šal, črne legice in rdečo torbico ter črne škornje iz Alpine. Preko obleke bi ji nadela še kakšen pončo ali širši plašč v rdeči barvi, vendar bo ravno tako prav prišel kakšen črn plašč ali daljša jakna, ki je ostala v omari od prejšnje sezone. V takšni podobi nima več kaj razmišljati, razen da si zagotovi enourno varstvo za otroke, da bo lahko uživala v prijateljskem pogovoru ob dobri kavi. V obleki se bo gotovo počutila zelo dobro, tako rekoč se je zlila z njo v eno," je o Boženini preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olimpic si je gospa Božena izbrala masažo hrbta. Zanjo je bila ta izkušnja nova, saj še v salonu ni bila na masaži, je dejala kozmetičarka Silva Čuš. Njena izbira glede negovalnih Foto: Črtomir Goznik Božena v oblačilih iz Modiane postopkov je bila hitra, saj se ji občasno pojavljajo hude bolečine v ledvenem delu. Z masažo pospešimo prekrvavitev, tkivo se ogreje, izboljša se preskrba s kisikom. Za mamico treh otrok, najmlajši je star tri mesece, je to dobra preventivna terapija, saj med dnevnimi obremenitvami opravimo ve- liko nepravilnih gibov (skrb za majhne otroke, sklanjanje in nošenje otrok, pobiranje s tal ...). Po masaži se je počutila odlično, lahkotno, kot da bi ji kdo napolnil baterije, takšno masažo bi priporočila vsem mladim mamicam, je dejala. MG V času Plesne preobrazbe lahko glasujete za pare, vsak torek med 16. in 17. uro v oddaji Radia Ptuj ali z glasovnico iz Štajerskega tednika. Lahko se nam pridružite kot opazovalec vsak torek med 17.30 in 19.30 v klubu Gemina XIII. z glasovnico iz Štajerskega tednika. Lahko se nam pridružite kot opazovalec vsak torek med 17.30 in 19.30 v klubu Gemina XIII. Natalija Škrinjar Za nami je tretja vaja Plesne preobrazbe. Podrobneje predstavljamo še dva naša plesna para. fokstrot naslednje elemente: osnovni koraki, trokorak, a slow walk ter spin obrat, ki jih danes plešemo. Leta 1920 sta ameriška plesalca Anderson in Josephine Bradley predstavila nove korake: feather step in menjava strani, osnovni koraki v današnjem fokstrotu. V času Plesne preobrazbe lahko glasujete za pare vsak torek med 16. in 17. uro v oddaji Radia Ptuj ali Jernej Brenhotc ■■ pmjčcuanje pie iff j Grand Hoiel Primus Terme Ptuj NAJ PLESNI PAR PLESNE PREOBRAZBE Glasujem za plesni par: me in priimek plesalca:_ me in priimek plesalke:_ me in priimek glasovalca: _ laslov:_ Tel. številka:_ Izrezani kupon (ne fotokopiran) prilepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Foto: Črtomir Goznik 26 Štajerski Na sceni petek • 21. novembra 2014 Domača rasi Barbara Lovrenčič Življenjepis Mlada avtorica, rojena 27. marca 1994 na Ptuju, je o sebi povedala: »Znanost in umetnost. To sta dve področji, ki me izpopolnjujeta in mi dajeta navdih. Starši so že od nekdaj radi ugodili moji želji po knjigah, še večjo naklonjenost do maternega jezika in literarnega ustvarjanja pa sem začela čutiti med zanimi-, v'm' urami slovenščine na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj. Pesmi J™« sem začela pisati med učenjem za maturo, saj sem takrat združila vse znanje slovenščine, ki sem ga štiri leta pridobivala na Gimnaziji Ptuj. Sedaj sem študentka 2. letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in včasih se moram želji po pisanju prav upreti. Ideje se običajno rodijo ravno med učenjem, zato je tudi veliko mojih pesmi povezanih z medicinsko tematiko. Velik del mene predstavlja glasba, saj sem se pod vplivom te čarobnosti lahko razvila v osebo, kakršna sem danes. Neizmerno sem za vso podporo hvaležna staršem in bratu, saj mi že vse življenje stojijo ob strani, me spodbujajo in mi omogočajo, da zadostim svoji notranji želji po neprestanem odkrivanju česa novega. Njihova ljubezen je res neizčrpna. Na krila svojih pesmi običajno zapišem tisto, kar bi v svetu rada spremenila. Ljudem bi rada vzbudila občutek, da delujejo v dobro vsega, kar diha ali kako drugače soustvarja sedanjost v naši galaksiji ...« O objavljeni liriki Barbarine pesmi so prepojene s prefinjenim sokom liričnega, a vselej lahko izluščimo tudi neko notranjo »zgodbo«. V središču te je človeško bitje, zaznamovano z biološkimi determinantami - s kožo, srcem in številnimi drugimi organi, a bistvo ostaja v nekem mističnem delu telesa, tj. duši. Tistem delu torej, ki ga tudi znanost (medicina) le stežka zajame in povsem opiše. Avtoričin študij medicine je očitno vplival na konstrukcijo njenih pesmi, na naravo lirskega subjekta v njih, pa tudi na izbor motivov in še nekaterih detajlov, ki izhajajo iz natančne anatomije - ljudi in (njihovih) besed. Kajti, kot je posebna življenjska slast subjekta nekakšna hlastava analiza telesa v medicinskem smislu, želja po razumevanju vseh procesov v človeškem mesu, tako se v ozadju skriva tudi to isto hrepenenje po besedi in razumevanju njene moči, magije ter zvena. To so namreč pesmi, ki tudi zvočno vibrirajo, kar še zlasti omogočajo raznolike povedi, oblikovno pestri verzi in nekateri drugi stilni prijemi. Opozoriti je potrebno še zlasti na retorična vprašanja, ritmične zasuke in vsebinske preobrate, ki dano poetiko občasno dvignejo v neotipljive višave, torej tja, kjer je poezija najbolj čista, čvrsta in izpovedno močna. David Bedrač Zarezal si v globino moje kože, odstranjeval plast za plastjo, potoval po žilah in živcih, postal in si spočil na kosteh. Iztrgal si mi srce, ožel pljuča, razcefral jetra, ledvicam izrezoval neforne, mešal cerebrospinalno tekočino. Uničeval si celico za celico. Najprej si fosfolipidom v membrani odrezal repke, obiral ribosome z zrnatega endoplazemskega retikuluma, zmečkal membrani mitohondrija, se pretihotapil skozi jedrne pore do moje DNK, jo odvil in spet zavil kot otrok sladke bombone. Nič od tega ni bolelo. Vse tvoje svinčene besede, medeni pogledi, ki so se utapljali že v odsevih drugih žensk. Opravičevala sem ti vse. Ker. Vsaka moja celica je norela v tvoji bližini. Vsak organ se je počutil nemočnega že ob vonju tvojih pšeničnih las. S svojim mehkim glasom si z vsako milisekundo močneje tresel stene mojih arterij. Najini srci sta na razdalji 15cm udarjali isti ritem. Nekega dne sem začela čutiti slabost vsakič, ko si se prikazal. Kot v nočnem klubu, ko ne veš ali je vrtoglavica posledica luči, dima ali alkohola. Nisem vedela ali je kriva okolica, ti ali jaz. »Ona? Z njo?« Besede so predrle bobnič. Še poslednjemu atomu ljubezni si izpil energijo. Fibrilacija atrijev. Električni impulzi so cvrli moje telo, prodirali skozi stopala v zemljo in skozi lase v nebo. Začeli so se zbirati blatni oblaki, strele so trpinčile naravo, prebudil se je grom. Moje srce je levje podivjalo, vrtinčilo kri, zaklopke so utripale kot tipke na jazz saksofonu. Nato se je srce še zadnjič skrčilo in zaspalo. Uničil si me. Homo homini lupus est Sivi. Nevarni. Divji. Grizemo v meso drug drugega. Kažemo si zobe zaradi pripadnosti različnim tolpam. Na vrhu prehranjevalne verige. Vsak zase. Lasten brlog je očitno najlepši, ne znamo ga več zapustiti. Zavijamo v luno brez pravega smisla. Skrivamo se za močjo in krvoločnostjo. A pod grobim kožuhom nam vsem bije enako ranljivo srce. Filmski kotiček Bes Človeški spomin je selektiven že za časa življenja ene osebe, generacijsko gledano pa je kljub vsem zgodovinskim arhivom in predanim resničnim zgodbam bolj ali manj neuporaben, saj smo na teh straneh že večkrat ugotovili, da zaradi prirojene samovšečnosti posameznika in posamezne generacije človek kot edina žival, ki lahko sprejema nasvete, le-te zavrača in raje ponavlja napake prednikov. Zato ni čudno, da je 2. svetovna vojna v globalnem merilu danes že nekako zastarel pojem kot nekakšna ostalina starcev. Kot bi se zgodila v prazgodovini, morda le kakšno leto za Napoleonom. Tako pridemo do filma Bes, ki pripoveduje zgodbo 2. sv. vojne skozi intimno prizorišče notranjosti tanka, ki prevzame zaščitniško vlogo očeta in za glavnega junaka tudi maternice, saj iz tanka na koncu izstopi drugačen, spremenjen in prerojen človek. Od filma Reševanje vojaka Ryana je minilo že debelih 16 let in čeprav je tisti film napovedal oživitev zanimanja za 2. svetovno vojno, pa je slednja bila v tistem času in v okviru filma že zdavnaj upehan žanr (tudi komično), sam film pa je bil tako dober, da po njem enostavno ni bilo več česa poveda- ti. Film Bes je tako kljub svoji resni zasnovi in precej vešči realizaciji zgolj poučen film, ki trenutni generaciji želi povedati, da vojna ni zabava, ampak tako pretresljivo, nepravično, krvavo in kruto dejanje, da tega ni moč doumeti, če je ne doživiš sam. Filmarji so pač ugotovili, da je 16 let dovolj dolga doba, da se lahko pretvarjajo, da Ryana nikoli ni bilo oz. da ga trenutna generacija ne jemlje več za svoj film, temveč film svojih staršev, zato ga zavračajo in pomembna zgodovinska lekcija se tako izgubi. Brad Pitt, sicer tudi eden od producentov in gonilna sila pri ustvarjanju filma, je iz precej lesenega in netalentiranega lepotca izpred 20 in 25 let prelevil v dokaj v redu igralca, ki pa še vedno računa predvsem na svojo karizmo in telesno lepoto. Ja, kljub vsej resnosti tega filma in pomembnosti njegovega sporočila, Brad poskrbi, da se takoj ve, kdo je zvezdnik in glavna faca, s čimer hodi po stopinjah Roberta Redforda, ki je nekoč (in še danes) vedno nekako znal prodati pomenljiv in umetniški film, v katerem je deloval najprej zvezdniško in potem igralsko. S katerekoli plati že ocenjujemo film, pa vseeno ne moremo mimo ugotovitve, da pripoved o zadnjih dneh krvave vojne kljub vsemu deluje pretresljivo, poučno in streznitveno, torej je dosegel svoj namen. Ker so filmi o velikih tankovskih bitkah zaradi ogromnih logističnih težav in visokih stroškov od nekdaj zelo redki, zlasti v ne-digitalnem obdobju jih je bilo tako malo, da so nanje pozabili tudi v obdobju pikslov, smo zato morda pričakovali kaj epskega, pa magari računalniškega, namesto tega pa dobili vojni film starega kova, ki lepo pokaže, kaj vojna v resnici je: zmaga elit nad posameznikom, ki mora za lastno preživetje početi natanko to, kar elite od njega zahtevajo: ubijati. Matej Frece Fury Igrajo: Brad Pitt, Shia LaBeouf, Logan Lerman, Michael Peña Režija: David Ayer Scenarij: David Ayer Žanr: vojna drama Dolžina: 134 minut Leto: 2014 Država: ZDA *** d j OVEN (21.3. - 20.4.) energija bo tista, katera vam bo v samopomoč. Pogumno boste stopili naprej in s svojim znanjem in privlačnostjo pomagali drugim. Intenzivno bo v ljubezni in nakazano je, da se bodo vrata sreče odprla na stežaj. Pravilno bo, da ne spregledate smerokazov na delovnem mestu. BIK i. (21.4. - 20.5.) * Sprostila vas bo dobra družba in prijatelji. Ugotovili boste, kako pomembno bo, da naredite analizo in na takšen način ločite zrno od plevel. Varovati se bo potrebno trme, ki bo izrazita v ljubezni. Vendarle je pričakovati tudi več romantike. Na delovnem mestu boste zelo pridni in marljivi. h TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Blesteli boste v pogledu denarja in naredili načrt. Držali se boste določenih omejitev. V partnerskem življenju vas bo spremljala povečana resnost in odgovornost. Napredovali boste skozi pomoč pogovora. Veliko se učite od svojih otrok in pravilno bo, da boste bolj umetniški in kreativni. k J Spremljala vas bo povečana delavnost in pridnost. Marljivo se boste lotili vseh obveznosti in naredili korak naprej. Po drugi strani bo to tudi čas povečanega nemira in pravilno bo, da boste našli tiste dejavnosti in tehnike, ki vas bodo sprostile. Vsekakor bo v ospredju pogovor in izmenjava mnenj. r^h RAK 'Zj W (21.6. - 22.7.) Poglobili se boste v raziskovanje skrivnosti in spremljala vas bo sreča. Plodna energija bo tista, katera vam bo podarila krila in moč za ustvarjanje. Na delovnem mestu bo zelo pestro in energično. Korak za korakom boste pridobili na samozavesti. Več časa boste morali nameniti sebi in osebni sprostitvi. y\ m (24.10. - 22.11.) Ozrli se boste nazaj po prehojeni poti in ugotovili, kaj boste lahko spremenili. Kocke usode se bodo v tem obdobju zasukale tako, da boste imeli srečo in povečano moč kreativnega izražanja. Privlačile vas bodo tiste dejavnosti, katere bodo lepe in prijetne. Najbolje se boste počutili doma in se razvajali. STRELEC T)\ (23.11. - 21.12.) se z njihovo pomočjo dvignili po statusni lestvici. Napredek je razbrati na delovnem mestu. Resnica bo ta, da boste morali odločno zagovarjati svoja stališča. Lotili se boste raziskovanja določenih načel. V prostem času boste veseli KOZOROG (22.12. - 20.1.) V prihajajočem tednu bo veliko prijetnosti, skladnosti in analitike. Ostro oko bo lahko opazilo malenkosti. Težje bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Ampak ravno v tem se boste učili prilagajati. Na delovnem mestu boste kaj kmalu uvideli sadove svojega dela. Reči boste morali bobu bob. LEV (23.7. - 22.8.) Zdelo se bo, da boste v tem tednu morali pošteno zavihati rokave in se lotiti obveznosti. Prav gotovo boste našli tudi tiste reči s katerimi ste odlašali. Na instinktiven način se boste postavljali na prvo mesto. Od sebe boste oddajali toplo energijo in tako pridobili kopico prijateljev in znancev. ! DEVICA ' (23.8. - 22.9.) V zimskem rastlinjaku boste imeli kar veliko dela. Na splošno se boste bolj sprostili in ugotovili, kako bo najbolj modro usmerjati energijo. Dogodkov pač ne boste smeli prehitevati. Odločno boste zagovarjali svojo resnico in možno bo, da se zanjo borite. V ljubezni bo lepo in harmonično. VODNAR (21.1. -18.2.) Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in nalog. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti in bili zelo napredni v razmišljanju. Popaziti boste morali, da ne boste spregledali smerokazov. Sreča se bo skrivala v tem tednu v partnerstvu in spoznali boste kako veliko moč bo imela ljubezen. RIBI (19.2. - 20.3.) Ustvarjalna in umetniška energija bo tista, ki vam bo v pomoč in oporo. Odločili se boste in naredili nekaj, kar vam bo v samopomoč pri samozavesti. Na delovnem mestu boste zelo harmonični in polni nekih prijetnih dogodkov. Zelo dobro se boste znašli v skupinskem delu in obveznostih. petek • 21. novembra 2Q14 Za kratek čas Štajerski 27 SESTAVIL EDI KLASINC UROS DOLENC POKRAJINA V ITALIJI NAPAKA NASA VIŠJA SODNICA BOMBEK PREMIK ZRAČNIH PLASTI ROMAN JOSIPA STRITARJA NEZNANEC KAREL ERBEN GALERIJA V LJUBLJANI BIKOV GLAS MORSKA ROPARSKA RIBA, OGUR PODSTAVEK, NAKLO IZPIRALNIK ZA RANE PODLOGA, PODSTAVEK ROB CESTIŠČA ANGLEŠKI PEVEC (BRIAN) CEVASTE TESTENINE ŽENA MERILNI KROGEC NA PUŠKI VROČI VODNI HLAPI SRD SUŠNA SAVANA VEDNO PRIKLJENJEN PES PETRIN NAŠ MESEČNIK GORSKA RAVAN SMUČARSKA PANOGA AFRIŠKA DRŽAVA JOKASTIN SIN VERA PER PERO ZA RISANJE SANKE VAS JUŽNO OD KOBARIDA LOVSKO TROBILO VRSTA PREMOGA ZILJSKA NARODNA NOŠA KOŠARKAR (GORAN) ZDRAVILNA RASTLINA GL. MESTO ITALIJE FRČANJE VERA ALBREHT DRAŽILNO NASLADILO FILMSKA ZVEZDA IGRALEC BEZLAJ ODVETNIK MODEL FORDA ALFI NIPIČ TRIZVOK NA OSNOVNEM TONU RUSKO JEZERO DEL FOTOAPARATA STARO-PERZIJSKI DUH ZLA VRAG, HUDIČ PROTESTANTSKI DUHOVNIK UGANKARSKI SLOVARČEK: ARIMAN = staroperzijski duh zla, AVSA = vas južno od Kobarida, ENO = angleški pevec (Brian), LACIJ = pokrajina v Italiji, ODEON = art kino v Izoli, OGOR = morska roparska riba, ogur, RANJAK = zdravilna rastlina, RAS = ziljska narodna noša. ^ lNW|mv 1(nvy|S| ^^ 'oiiNva 'avis 'va '»vrnva 'wanr 'sva 'ooa 'oaad omvsia 'dA 'iviovis 'vioNVid '33hna 'avoiaaA 'saa 'avinvio 'iNoavviviAi 'vaviviaod 'viiNavina 'nb~io 'oaiaiAi 'Noaao 'vzAVd :ouabjopoa ^nvzihm 3i asiissh Majšperk • Martinov balonarski festival Za polet je potrebno idealno vreme in občinstvo »Treba je poskusiti, ne gre opisati občutka, ko si v zraku,« je povedal balonar Silvo Vohar iz Balonarskega kluba Bakovci na 4. mednarodnem martinovem balo-narskem festivalu. Čeprav vreme tudi letos ljubiteljem letenja ni bilo posebej naklonjeno, jim je omogočilo, da so se v treh dneh trikrat razgledali nad Dravskim poljem ter nad Dravinjsko dolino. Občutek in pogled sta res nekaj posebnega. »Celo leto čakamo na ta festival v Majšperku, ki se je vpisal na balonarski zemljevid šele pred štirimi leti. Sicer pa je od pet do šest festivalov letno. Od balonarske nesreče pred dvema letoma so se namreč poleti prepolovili, prej smo vsak mesec imeli srečanje,« je povedal Vohar. In slovenski balonarji so dočakali majšperški festival, pa tudi primerno vreme za polet na martinovo soboto, 8. novembra. Na vprašanje, kakšno vreme pa je primerno, je zgovorni Prekmurec smeje odgovoril: »Idealno. Ne sme preveč pihati, ne sme deževati, saj dež hladi balon, prisotno pa more biti tudi občinstvo.« Zbrani slovenski in avstrijski balonarji na Bregu pri Majšperku so najprej v zrak spustili balonček ter se o smeri vetra prepričali tudi s klicem na letališče v Maribor. Nato so sprejeli odločitev, da poletijo, toda ne iz Majšperka, temveč s Podlož pod Ptujsko Goro, da bodo lahko varno leteli v smeri vetra. Člani balonarskega kluba Opa iz Velenja ter Balonarskega kluba Ptuj so na travniku pripravili košari, razgrnili blago balona ter ga napolnili s toplim zrakom. Pred očmi zbranih sta zrastla toplozračna balona. Sledilo je še nekaj šal na račun zadnjega poleta in na pravico do zadnje pokajene cigarete, kot je to veljalo v srednjem veku pred usmrtitvijo, pač črni humor balonarjev, nato pa smo stopili v košaro in se s pilotom Iztokom, ki je bojda najbolj- ši, počasi in mirno dvignili v nebo. Lebdečo spokojnost nad rdeče-rumeno-rjavo obarvano pokrajino je občasno prekinil le oglušujoč zvok brenerja velike modre prikazni na nebu, ki je pritegnila radovedne poglede številnih domačinov. Tako je v duhu martinovega nekdo zaklical: »Spustite vrv, da vam navežemo špricer.« Toda veter balona ni ustavil in je oba balo-narja raje nesel naprej, v sosednjo občino Makole in v kraju Pečke sta po 20 minutah oba pristala. Mirno. Balonarji tudi na 4. festivalu niso leteli tolikokrat, kot bi si želeli (v petek je poletel en balon, v soboto dva in v nedeljo sedem), a je bila dobra volja ponovno zaščitni znak balonarskega festivala v Majšper-ku. »Lani nismo imeli niti enega poleta, tako da smo letos že presegli lanski festival. Sicer pa, poleti so super, druženje pa je srčika našega festivala,« je o tridnevnem druženju ljubiteljev balonov in poletov povedal Matic Šinkovec iz občinske uprave Majšperk in član balonarskega kluba Opa iz Velenja. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič 28 Štajerski Doma in po svetu petek • 21. novembra 2014 Ptuj • Vox Arsana z New York Voices v Cankarjevem domu Se nam v letu 2015 obeta še en veliki dogodek? V torek, 11. novembra, je bil v Cankarjevem domu koncert svetovno znane vokalne jazzovske skupine New York Voices, ki so po sedmih letih znova nastopili v Gallusovi dvorani, tokrat z Big Bendom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana. Njihovi gostje so bili člani ptujske vokalne skupine Vox Arsana. Kaj povezuje Ptujčane in Newyorcane? Mladen Delin, vodja Arsane: »New York Voices so najpomembnejša vokalna zasedba na svetu in so v bistvu postali naši mentorji. Spoznali smo jih leta 2010 na njihovem koncertu v Zagrebu; pravzaprav po koncertu, ko smo šli po avtograme. Povabili so nas na svoj poletni seminar - vokalni kamp v ZDA; kar tri leta je trajalo, da smo lahko šli. Takrat smo se zares spoznali. Zapeli smo jim njihove pesmi in bili so navdušeni nad nami; želeli so, da nadaljujemo sodelovanje. Pri njih smo študirali tri mesece. V meni se je tedaj rodila želja, da jih pripeljem v Slovenijo, mogoče celo v Ptuj - in letos so res prišli. Bili so vrhunec letošnjega ptujskega poletnega festivala. Želel sem jih popeljati tudi v prestolnico - in tudi ta moja želja se je prejšnji torek izpolnila. Posebej sem vesel, da smo na njihovem koncertu skupaj zapeli, dovolili pa so nam celo, da smo sami zapeli eno pesem z velikim orkestrom RTV. Čeprav smo nastopali že na večjih odrih, kot je ta v Cankarjevem domu, moram reči, da je bil to za nas vrhunec dosedanje kariere. Če si v Cankarjevem domu, lahko res rečeš, da si nekaj naredil.« Je bilo po koncertu kaj časa za počitek? M. Delin: »Ne, kajti takoj po koncertu, v sredo in četrtek, smo z big bandom snemali skladbe za svoj prvi studijski album in New York Voices so gostje na tem albumu. Skladbo, ki smo jo izvedli skupaj v Cankarjevem domu, so namreč studijsko posneli. Naj omenim, da bo gostja na albumu tudi trenutno najboljša slovenska jazzovska pevka Nina Strnad, posneli pa bomo svetovne jaz-zovske uspešnice, pa tudi nekaj skladb Jureta Robežnika in Mojmirja Sepeta.« Ptujska skupina Vox Arsana z New York Voices na odru Cankarjevega doma Foto: Boris B. Voglar Kdaj boste naslednjič skupaj z New York Voices? M. Delin: »Tega ne vem, saj se potikajo po vsem svetu. Mi- slim, da se bomo videli spet spomladi. So pa izrazili željo, da bi podoben pevski kamp, kot ga imajo v Ameriki, nare- dili tudi za Evropo, saj imajo tu veliko svojih navdušencev. In obstaja možnost, da bi ga pripravili v Sloveniji, saj so bili zadovoljni, kako smo pri Arsani pripravili poletni glasbeni festival. Še več - mogoče bi bil celo v Ptuju. Tako bi Ptuj teden dni gostil pevske skupine, kakršna je Vox Arsana, tudi Perpetuum Jazzile bi prišli. Rodil bi se še en festival. Gre za pravo revolucijo, kajti New York Voices so vzor vsem, ki se ukvarjajo s tovrstno glasbo. Že zdaj je po Evropi in po svetu velik interes za poletni kamp, saj ima skupina svoje pristaše vsepovsod. To bi bil velik dogodek za mesto; tu bi bilo teden dni okrog sto ljudi, kar pomeni tisoč nočitev; vsak dan bi bili koncerti ... Res se zelo borimo, da bi se to dogajalo v Ptuju, kajti po drugi varianti naj bi se to zgodilo v Ljubljani. Ptuj potrebuje presežke, in ker so se naši gostje poleti zaljubili v naše mesto, obstaja velika možnost, da bo celotno dogajanje pri nas.« jš Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (41.) Mindo - vasica z nekaj ulicami Najina končna točka je bil Mindo, vasica, kamor sva prispela pozno popoldne. Že po poti čez hribe in kanjone naju je lovil dež, tako da sva najprej poskrbela za nočitev, ki jih je bilo na razpolago kar nekaj, pa tudi avto je bilo treba nekam parkirati. Za naslednji dan sva si zamislila obisk nekakšnega adrenalinskega parka in sprehod do večjih slapov, vendar vreme nekako ni bilo najbolj prijazno do tovrstnih aktivnosti. Najprej pa je bilo treba poskrbeti za želodec. Mindo je majhna vasica z nekaj ulicami, v Ekvadorju pa so prav v tem obdobju potekale lokalne volitve v vseh mestih, krajih in vasicah, kar je tu pomenilo ogromna zborovanja, filmske in navdihujoče govore, blatenje vseh nasprotnikov, skandiranje imen ter glasne aplavze podpore za vsak nesmisel. V Ekvadorju zares velja moto, da šteje vsak glas, saj so volitve zakonsko obvezne za vse upravičence. Le izjemoma se je mogoče opravičiti, vsaka neupravičena neudeležba pa se kaznuje z globo okoli 50 evrov. Zaradi tega ljudje morajo biti zainteresirani za politiko, kar pa ima tudi drugo plat, saj odkrita opredelitev za neko opcijo povzroči veliko nestrpnosti in težav v neki skupnosti. In nekaj takega sva v Mindu doživela tudi midva. Tudi tukaj sva padla v tekmovalni vrvež dveh političnih strank, saj so že čez dan rogo-vilili po cesti s transparenti in živo glasbo, zvečer pa so z nekaj cevmi za oder in s ceradami oblikovali dva avditorija - vsakega za svojo stranko torej. In potem so eni in drugi imeli govore, kot smo jih bili mi vajeni slišati samo v filmih ali pa v času pokojnega venezuelskega predsednika Huga Chaveza, pavze pa so izkoristili za nastope lokalnih glasbenih skupin. No, v bistvu je naju bolj pritegnila glasba kot pa nakladanje bodočih občinskih prisklednikov. Tem predvolilnim aktivnostim sem bil priča ves čas bivanja v Ekvadorju. Gnjavit so prišli celo v deževni pragozd, pa čeprav tam živi zelo skromno število prebivalcev. Kljub mnogim nesmislom in antipatičnim gestikulacijam ter govorom pa tam nihče ne pomni, da bi za poslansko ali občinsko klop kdaj kandidiral kak kaznjenec, tako kot pri nas... Poskusila sva lokalne 'empanadas', ki so bili ogromnih dimenzij, v eni izmed vaških gostilnic pa sva se pridružila tudi neki skupini, ki je ves čas igrala in tolkla po bobnih ali pač po nečem, kar je kdo dobil v roke. Tam so bili tako domačini kot tudi tujci, poanta pa je bila v tem, da so tako preganjali vsakdanji stres in se sprostili. Ko je eden končal, si lepo prijel boben in poskušal loviti ritem, dokler te ni minilo. Preprosta in učinkovita terapija, ki je res delovala. Hotela sva še malo obiskati 'naše' kandidate, a je kar naenkrat vrglo vso elektriko ven in nastala je skoraj popolna tišina. Dve tako močni ozvočenji pod dvema pro-vizoričnima šotoroma sta močno načeli električno napeljavo v Mindu in v nekem trenutku je vse skupaj odpovedalo. Zborovanj je bilo tako kmalu konec, vso reč pa so popravili šele naslednje popoldne. Naslednji dan je bilo malo pre-mokro in preblatno za romantičen pohod do slapov, nisem pa se hotel odpovedati adrenalinskemu parku. Odločil sem se, da se spustim po zadevi, imenovani 'kanopi' - to je spuščanje po žični vrvi z enega konca na drugega, vse pa se dogaja zelo visoko nad džunglo. Se pravi, če bi slučajno telebnil s te žice na tla in preživel, bi te na tleh pohopsal kak aligator ali pa anakonda. In kot pravi pogumnež sem si izbral seveda paket desetih voženj, ki skupaj merijo skoraj štiri kilometre. Pa še deževati je začelo. Že pri prvem žičnem kablu me je vodnik napetnajstil. Gor ¡1 me je privezal kot supermana, nato pa me je nenadoma porinil, da sem opletal, kot da se superman utaplja v zraku. Kasneje je šlo super, le pogledi navzdol te niso mogli pustiti ravnodušnega. Dež, megla, spodaj pa vse zeleno in nešteto nekih mesojedih živih bitij. Pri mojih kilogramih sem seveda dobival silovite pospeške in ko sem se odrinil na najhitrejši žici, sem začel študirati, kako bi se ustavil, saj je hitrost noro rastla. Na koncu sta me ustavili dve zanki in mi zabili pljuča v gležnje, da sem samo kak meter poletel mimo veje drevesa. Na zadnji žici pa mi je vodnik lepo ponudil vožnjo v tandemu in preden sem lahko karkoli zinil, me je obrnil na glavo in narihtal v pozo 'metulja', nato pa gas do konca. Ta je bila pa krepka. Še vsi ostali pogumneži so se zgrozili. Saj sva res prispela srečno, vendar sem celotno pot tuhtal, kaj je bolje - da bi padel z žice v pragozd zdaj ali da bi nekaj dni prej strmoglavil z letalom ... Nadaljevanje prihodnjič Foto: Dani Zorko Sušenje kavnih semen v Mindu ui/iunwii^^^H Foto: Dani Zorko Naš intruktor počne vragolije na vrvi. Foto: Dani Zorko Lubenice, ki jim lahko parirajo samo še makedonske. Foto: Dani Zorko Glavna ulica v Mindu in prizorišče večernih zborovanj petek • 21. novembra 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 29 PTUJSKA TELEVIZIJA «ffiEHEgfSß S- iy/ TEDHK ponMunnGEncun * Mestece Steyr si v božičnem času nadene snežno belo, romantično tančico, ki jo je vredno odgrniti ter pokukati v zakulisje praznično okrašenih ulic in bogato založenih stojnic. V božičkovi vasici Christkindl bomo na papir prenesli svoja božična voščila. V zgodnjih jutranjih urah (predvidoma ob 5.30 uri iz avtobusne postaje Ptuj) se bomo z vstopnih postaj odpravili na pot mimo Gradca do božičkove vasice Christkindl, ki v predbožičnem času zaživi v polnem sijaju. Tam si bomo ogledali slovito romarsko cerkev. Z »božične pošte«, ki deluje že od leta 1950, pa boste lahko poslali najlepše želje svojim najdražjim. Ogled bomo nadaljevali pri mehanskih in Pottmesserjevih jaslicah, največjih jaslicah na svetu, ki se razprostirajo na površini 58 m2. Občudovali bomo lahko kar 778 lesenih figur, ki so velike do 30 cm. Po skupnem ogledu bo na voljo še nekaj prostega časa. Po prostem času bo sledila vožnja do Steyera, mesta ob sotočju rek Steyr in Enns. V božičnem času mesto v celoti zaživi v pravljičnem božičnem vzdušju, na vsakem koraku je začutiti toplo in prijetno vzdušje ter vonj po božičnih specialitetah. Za začetek si bomo ogledali glavne znamenitosti, kot so Mihaelova cerkev, mestni trg, taborski stolp in grad Lamberg. Nato bo čas za obisk božičnega sejma, ki je ob mestni promenadi, kjer je postavljenih preko 50 božičnih stojnic, ki se šibijo po raznimi dobrotami in izdelki lokalnih mojstrov. Božičnemu vzdušju se bomo lahko predali tudi pred Mestno hišo, kjer bomo lahko prisluhnili božičnemu petju ali kateremu od adventnih koncertov. Sledil bo povratek proti domu, kamor bomo prispeli v večernih urah. Cena: 38EUR 32 EUR (akcijska cena po osebi za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika) Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk mehanskih in Pottmesserjevih jaslic, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, DDV in organizacijo potovanja. Opomba: Potrebni dokumenti: osebna izkaznica ali potni list. Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si Petek 21.11. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razmišljajo o varčevanju, pon. 10:00 Tekma za svetovni pokal v plezanju, pon. 10:10 Info kanal 11:00 Glasbena 8 (slo), 37. oddaja, pon. 11:35 Modro, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:20 Regi TV Gorišnica, pon. 16:35 Kuninjica 17:00 To bo moj poklic: Inženir elektrotehnike in energetike, pon. 17:30 Otroci razmišljajo o varčevanju, pon 17:35 Info kanal 18:00 Ptujska kronika 18:20 Regi TV Ormož 19:25 Glasbena 8 (tuja), 36. oddaja, pon ISlSS Naj^aSet^i3' P°n" 20:50 Martinovanie na Ptuju 2014, pon. 21:20 Široko oko: Konstitutivna seja, pon. 21:35 Rojstvo novega življenja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal Sobota 22.11. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Film Campus 2014: Haložan, pon. 9:55 Otroci razmišljajo o varčevanju, pon M) Naj atlet 2014, pon. 10:20 Info kanal 11:00 Glasbena 8 (tuja), 36. uddaja, pon 11:35 Modro. pon. 12:00 Mura Drava, 12. oddaja, pon 12:30 Pomurski tednik, pon 13:0----------------- PROGRAMSKA SHEMA PeTV 21:35 Dan spomina na žrtve prometnih nesreč, pon. 21:51 is 23.11. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pun. 9:45 Film Campus: Bojim se jon. 9:55 Otroci razmišljajo o varčevanju, pon 10:00 Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, pon 11:00 Glasbena 8, (slo) 37. oddaja, pon. 11:35 Modro, pon 12:00 Mura Raba TV2,14. oddaja, pon. 13:00 Pregled tedna. pon. 14:00 Gostilna »Pri Francet«, 105. oddaja 16:20 Kuhinjica 17:10 Pregled tedna. pon. 17:30 Otroci razmišljajo o varčevanju, pon 17:35 Kako so kuhale naše babice 18:00 ____________________ 18:20 Povabilo na kavo: Aljoša Harlamov, pon. 19:05 Hodim, torej sem: Pot 4. slapov, pon. pri Sv. Vidu, pon. Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Dan vrtca 2014, pon. 18:00 Ptujska kronika, non. 18:20 Cista umetnost, 37. oddaja, pon. 18:45 Izzivi trenda staranja, pon. 19^20 Fil m^Ca m nu sfš£n nva nie št. 4, pon. 19:25 Glasbena? (slo), 37. oddaja, pon. 20:00 Povabilo na kavo: Tomo Križnar, pon. 20:35 Obiskali smo Sonček in Sožitje, pon. 21:1512. Regata Ptujčanka, pon. 19:20 Film Camnus: Raj, non. 19:25 Glasbena? (tuja), 36. uddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Dartur: Vojna za vodo, pon 21:50 Info kanal Ponedeljek 24.11. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razmišljajo o varčevanju, pun 10:00 Nemški projekt, non. 11:00 Glasbena 8 (tuja), 36. oddaja, pon. 11:35 Modro, pon. 13:00 Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 To bo moj poklic: Inženir..., pon. 17:30 Otroci razmišljajo o strahovih 18:00 Ptujska kronika 18:20 Pomurski tednik 18:50 Tekmovanje za svetovni pokal v plezanju 19:00 Dejan Zavec vs. Ferenc Haffner, pon. 19:20 Film od blizu: Polovica mene, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), 36. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Mura Drava, 13. oddaja 20:50 Cista umetnost; 37. oddaja, pon. 21:10 Povabilo na kavo: Aljoša Harlamov, pon. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA MLADIH VIN 11.12.2014 od 17.00 do 20.00 v Ocentru na Ptuju eni idi ¡no mlado. Vabljeni! Welcome! Willkommen! C. ocenter Ur «UAOK^TUr tf. VSTOPNINA! G. Uspešno zaključen projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave Oskrba s kakovostno pitno vodo je ena od prioritet občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž v projektu Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - Ormoško območje. Osnovni namen projekta je bil zagotoviti zanesljive in zadostne oskrbe s kakovostno vodo s hidravlično izboljšavo obstoječega sistema ter možnosti priključitve novih uporabnikov na vodovodni sistem. Projekt, ki se uspešno zaključuje, je zajemal izgradnjo ustrezne komunalne infrastrukture (cevovodi, vodohrani, prečrpalne postaje, čistilna naprava), ki omogočajo oskrbo porabnikov z zdravo neoporečno pitno vodo, v njenih zadostnih količinah z namenom zagotoviti trajno in količinsko zadostno oskrbo s pitno vodo ter možnost priključitve novih uporabnikov. Ob zaključku projekta se župani z ekipami zahvaljujejo vsem občanom in občankam, ki živijo na območjih, kjer so potekala dela projekta. Zavedamo se, da so posegi zagotovo bili moteči za življenje, vendar pa je projekt nujen z vidika oskrbe s kakovostno pitno vodo. Učinki tega bodo vplivali na razvoj celotne regije na večih področjih. Projekt in aktivnosti so bile razdeljene v tri sklope in sicer: Transportni in primarni cevovodi • Novogradnja cevovoda ČRPALIŠČE OTOK - VH HAJNDL v skupni dolžini 2.371 metrov. • Posodobitev cevovoda KAMENJAK - VH VINSKI VRH in cevovoda VH VINSKI VRH - VH JERUZALEM v skupni dolžini 10.257 metrov. • Posodobitev cevovoda JERUZALEM - PLAVČAK v skupni dolžini 3.544 metrov. • Posodobitev cevovoda PLAVČAK - KAJŽAR v skupni dolžini 2.674 metrov. • Novogradnja cevovoda KRIŽIŠČE KRČEVINA - VH KRIŽANJŠČAK v skupni dolžini 3.376 metrov. • Posodobitev cevovoda KRIŽANJŠČAK - VITAN v skupni dolžini 2.253 metrov. • Novogradnja cevovoda HUJBAR - CEROVEC - VE-LIČANE v skupni dolžini 4.192 metra. • Posodobitev cevovod VUZMETINCI v skupni dolžini 1.141 metrov. • Posodobitev cevovoda VUZMETINCI - KOG - LA-ČAVES v skupni dolžini 4.401 metrov. Sekundarni cevovodi v skupni dolžini 6.330 metrov Ostali objekti • Novogradnja Bazena z nabiro in prečrpalne postaje OTOK kapacitete 400 m3. • Rekonstrukcija čistilne naprave OTOK. • Novogradnja vodohrana HAJNDL kapacitete 400 m3 in posodobitev prečrpalne postaje HAJNDL. • Posodobitev prečrpalne postaje KAMENJAK. • Novogradnja vodohmna in prečrpalne postaje VINSKI VRH kapacitete 200 m3. • Novogradnja vodohrana in prečrpalne postaje JERUZALEM kapacitete 200 m3. • Novogradnja prečrpalne postaje VUKOMORJE. • Novogradnja vodohrana in prečrpalne postaje KRI-ŽANJŠČAK kapacitete 200 m3. Celotna vrednost projekta znaša 8.269.459,70 evrov in ga delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Oskrba s pitno vodo« v višini 6.240.220,22 evrov, Republika Slovenija v višini 1.100.986,93 evrov in sodelujoče občine v višini 928.252,55 evrov. IB Nabžba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija Kohezijski sklad www.tednik.s tednik@tednik.s 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 21. novembra 2014 PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ROGLA do 20% ugodneje do 30.11. 2014 TOP PREDNOSTI SMUČARSKIH VOZOVNIC ROGLA... ... 100 DNI SNEŽNE GARANCIJE V sezoni 2013/14 je Rogla zagotovila 127 smučarskih dni. ...VELJAVNOST2 SEZONI Smučarska vozovnica Rogla imajo veljavnost dve smučarski sezoni-razen prenosljive sezonske vozovnice, sezonske vozovnice s sliko, vozovnice za nočno smuko in urnih vozovnic. ... DODATNE UGODNOSTI Kar 30% popusta pri vstopu v termalne bazene in Savna vas v Termah Zreče, ob predložitvi dnevne (tekočega dne), večdnevne in sezonske smučarske vozovnice. Informacije in nakup smučarskih vozovnice: T +386 (0)3 757 6 171, E nataiija.gosak@unitur.eu *www.rogla.eu Koncert KLAPE SUFIT Petek28. 11. 2014 ob 19.00 uri Večnamenska dvorana pri Osnovni šoli JURŠINCI. Koncert organizirata: Občina JURŠINCI in KUD Dr. AntonSIodnjak JURŠINCI. Vstopnina: 10 EUR PREDPRODAJA VSTOPNIC: Okrepčevalnica PRI DARINKI Juršinci, Bar KAUČIČ Juršinci, Bar ŽABICAGabrnik, Okrepčevalnica PUMPA Juršinci, Okrepčevalnica PRI STOLPU Gomila, Trgovina in Bar MASTEN Polenšak, Gostišče SIVAČAPLJA-Trnovskavas, Mesarstvo VALENKO - Dornava, Tajništvo Družbe RADIO TEDNIKPTUJ ter TRI URE PRED PRIČETKOM KONCERTA. PRISRČNOVABLJENI! www.tednik.si petek • 21. novembra 2014 Oglasi in objave Štajerski 31 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. VUZEM,,, Prersd 48, 22S7 Po len Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. IZOLACIJA vlažnih zidov s strojnim prerezom zidov, ravnih streh, teras, balkonov, kletnih prostorov, ki jih zaliva voda. Izdelamo drenaže okoli hiše in vsa druga gradbena dela z 10-letno garancijo. HAK PLUS, d. o. o., Dobrovnik 13. Tel. 02 579 91 66, 041 675 039. E-mail:hakplus.grad.izolacije@ gmail.com. RACUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. lisu roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. Prireditvenik ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. DRVA, suha, cepljena polena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 140 EUR z dostavo. Info 031 208 904. PRODAJO odojke. Tel. 031 542 318. PRODAM prašiče v teži približno 100 kg, mesnati tip, cena 1,80 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. PRODAM domače bučno olje. Tel. 031 671 754. UGODNO prodam drva, bukev, gaber ter hrast, metrska ali narezana na dolžino 25, 33 in 50, zelo dobre mere. Z dostavo na dom. Tel. 031 294 307. PRODAJAMO jabolka za ozimico, sorte: jonagold, zlati delišes in idared, možna dostava, Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91. PRODAMO telico simentalko, pašno, brejo 8 mesecev. Tel. 051 273 093. PRODAMO mulčer ino elite L190, malo rabljen. Tel. 041 430 607. PRODAM prašiča, težkega 130 kg, domače reje, cena 1,80 €/kg. Telefon 041 944 735. STANOVANJE V NAJEM oddam sobo s souporabo kuhinje in kopalnice v okolici Ptuja ženski srednjih let ali starejši Tel. 051 413 601. NEPREMIČNINE PRODAM 40 arov mešanega gozda na Polenšaku. Tel. 041 451 586. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ŽELEZNIŠKE pragove (švelerje - rabljene) prodam. Tel. 041 893 305. PRODAMO hrastova vhodna vrata, ohranjena. Tel. 031 240 520. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Petek, 21. november 8:00 8:30 9:30 Lenart, Varstveno delovni center Polž Mravlja: tradicionalni slovenski zajtrk, Društvo za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenske gorice Ptuj, Vrtec, enota Marjetica, Med vrti 11: tradicionalni slovenski zajtrk ob dnevu slovenske hrane, predstavitev čebelarjenja Ptuj, pred Miheličevo galerijo: odprtje označene varne poti osnovnih šol MO Ptuj, na pobudo humanitarnega društva Soroptimist Ptuj, nastop učencev OŠ Mladika 13:00 Ptuj, grad: odprtje razstave V objemu rimskega imperija Od Emone do Karnija, od Deleje do Petovione 17:00 Zavrh, kulturni dom: 29. Maistrove prireditve, položitev venca h kipu generala Maistra, nagovor dr. Elka Borka o zdravniku in Maistrovem borcu Franju Steinfelserju, kulturni program lenarških kulturnikov in učencev OŠ Voličina in lenarške podružnične šole konservatorija za glasbo in balet v Mariboru 18:00 Moškanjci, gasilsko-vaški dom: prireditev Tudi mi se imamo radi, pevke ljudskih pesmi PD Ruda Severja Gorišnica 19:00 Ptuj, Narodni dom: koncert v počastitev državnega praznika Dan Rudolfa Maistra, Komorni moški zbor Ptuj in dijaki Gimnazije Ptuj 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Sprava po zlu stoletja, zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič, glasbeni utrinek Peter Gojkošek - bariton in Živa Horvat - klavir, Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega 19:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: literarni večer Dodana vrednost članov literarnega kluba Ptuj 19:00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: komedija Nežka se moži, KUD Gaj Zg. Polskava 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Nike Bezeljak in Nine Šorak Zakaj (n)imam otrok(e) 20:00 Maribor, Galerija Kavarne Betnava: otvoritev likovne razstave 2 + 26, Vlaste Cah Zirovnik in Andreja Tusolina, in udeležencev mednarodne kolonije Duplek Art 2, dobrodelna dražba za otroke s cerebralno paralizo 20:00 Maribor, Udarnik: finale prireditve Battle of bands, rock jazz koncert skupine Feedback 22:00 Ormož, grad, Unterhund: Absurdna veselica Sobota, 22. november 10:00 Ptuj, grad: novembrski Muzejski vikend Grajski portret, brezplačno za družine z otroki od 4. do 12 let 12:00 Slovenska Bistrica, Športna dvorana: koncert 15:00 Stoperce, Dom krajanov: Cecilijin koncert, KPD Stoperce, pevke ljudskih pesmi 17:00 Zamenci, gasilski dom: srečanje članov Gobarskega društva Ptuj 18:00 Majšperk, cerkev sv. Nikolaja: maša in koncert mešanega pevskega zbora sv. Miklavža, KUD Majšperk, podelitev Gallusovih značk in nastop otrok 18:00 Makole, Dom krajanov: Naj pesem povezuje, ED Ložnica 19:00 Sveti Jurij ob Ščavnici, Kocbekova dvorana: predstavitev starega običaja s plesom in petjem, folklorno društvo Sveti Jurij ob Ščavnici 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Nike Bezeljak in Nine Šorak Zakaj (n)imam otrok(e), za izven 20:00 Ptuj, Furstova hiša: odprtje Furstovega druženja ob vinu, jazzisti Glasbene šole Karola Pahorja Nedelja, 23. november 15:00 Sela, kulturna dvorana: prireditev V jesenski noči, ljudski pevci 16:00 Poljčane, Dom športa in kulture: tradicionalna prireditev Naj se sliši ljudska pesem, KUD Janko Zivko 17:00 Videm, občinska dvorana: stand up Matjaža Javšnika, KD Franceta Prešerna Videm Ponedeljek, 24. november 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: literarni večer z Veroniko Fermevc Ban Zakaj si zame prepovedana? Torek, 25. november 10:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: pekovska delavnica z učenci Minke Namestnik Sonje v sodelovanju s Francetom Levstikom 17:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: Na poti k sebi, predavanje Jasne Matjašič Kako s pomočjo prebave čustev do več energije Mestni kino Ptuj Petek, 21., sobota, 22., in nedelja, 23. november 2014: 16:00 Vloga za Emo; 18:00 Kdo mi ugrabi ženo; 20:00 Medzvezdje. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 10 let ansambla Spev, Po Slakovi poti - 2014: Nastopajo: ansambel Spev, Tanja Žagar, Miha Dovžan in Jožica Kališnik, Domen Kumer s prijatelji, Rebe-ka Dremelj in plesna skupina, Saša Lendero, Slapovi, Štirje kovači. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. UGODNO prodam 150-kg svinjo. Sp. Korena 35, tel. 070 326 865. PRODAM svinji domače reje, težki 220 in 270 kg. Tel. 040 561 699. STORITVE GRADBENIŠTVO »SNIM-GRAD«, d. o. o., izvaja novogradnje, dozidave, fasade, adaptacije in drugo. Mob. 098 267 W7 ali 0^2 683 225, snim-grad@vz.t-com.hr MONTAŽA spuščenih stropov in oblog, pregradnih zidov, urejanje podstrešja, izdelava špalet, stropovi Armstrong. TMC interieri, mob. 385 91 893 060^. GARAŽNA VRATA - sekcijska termoizolirana vrata po meri, motorni pogon z dvema daljinskima upravljalcema, velika izbira panelov, večletna garancija, zagotovljen servis in vgradnja, avtomatika za dvoriščna vrata (krilna in drsna), najboljše cene! Mob.: 385 91 50^1218; www. garaznavrata.hr STROJNI OMETI, strojne glazure, industrijski tlaki. MD&V, d. o. o., mob. 385 98 2«. 533 ali tel. 385 W 855 311. V SPOMIN dragi mami, tašči, babici in prababici Mariji Emeršič IZ NJIVERC, OB ŽELEZNICI 8 nazadnje oskrbovanka doma upokojencev Pet let je minilo, odkar že v grobu spiš, nam so ostali spomini in bolečina. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu ali prižigate svečke. Vsi tvoji: Jožica, Roman, Marjeta, Marta in Stane z družinami -o En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več tvojih se besed. Neutolažljivo zdaj naše je srce, le spomin nate ostal bo do zadnjega dne. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete, tašče Emilije Nlajcenovič IZ DOLAN 20 A (24. 4. 1931-13. 11. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Lesjaku, zastavonoši ter kolektivu ADK iz Dolan. Hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Ptuj za ves trud, Društvu upokojencev Cirkulane in vsem društvom, ki ste nam izrekli sožalje. Žalujoči: sinova Ivan in Miran, hčerki Anica in Zdenka z družinama Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi očeta, brata, dedija in tasta, strica in botra Stanislava Letonja IZ ŽETAL 87 23. 10. 1927 t 9. 11. 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, njegovim prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vam za vsak stisk roke, za ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Cirilu Čušu za opravljen obred, govorniku za čuteče besede slovesa Jožetu Krivcu, pevcem Feguš za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, podjetju Mir, zahvala nosilcem križa, luči in zastave, gospe Moniki za molitev, Društvu upokojencev Žetale ter občini Žetale. Zahvala sodelavcem Perutnine, mesne industrije Breg, in sodelavcem Agencije za varnost prometa iz Ptuja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi žalujoči www.varazdinske-viiesti.hr KARITAS ptujske in završke dekanije prireja V TEDNU KARITAS, ki poteka pod geslom «V di'wzini dem dmnw = i v petek 28. novembra 2014 ob 19. uri v Minoritski cerkvi Sv. Petra in Pavla na Ptuju lj= Nastopajoči na 20. dobrodelnem koncertu:=j| > ANA KARNEŽA > GLASNIKI IN P. JANEZ FERLEŽ > MELOS > BLAŽKA OBERSTAR > TINA ŽERDIN > JOŽI KALIŠNIK > ANITA KRALJ > OKTET DORNAVA > ŽENSKA VOKALNA SKUPINA KD LESKOVEC Vstopnino 8 EUR in prostovoljne prispevke bomo namenili za pomoč sočloveku v stiski, Z vašim prispevkom boste osrečili sočloveka. -Vabljeni! — Predprodaja vstopnic: Slomškova knjigarna v mestnem stolpu In župnjlske Karltas Destrnik • Obnovo zaščitenih objektov otežujejo predpisane zahteve Zakaj propada nekoč slovita gostilna Eden izmed nekoč zelo znanih, a danes dotrajanih in že nevarnih objektov v samem centru občine Destrnik, je stara gostilna z gospodarskim poslopjem s hišno številko 11, ki stoji tik ob cesti, nasproti občinske stavbe. Objekt, ki je sicer v zasebni lasti in naj bi bil star slabih 200 let, je videti v hudo slabem stanju, predvsem gospodarsko poslopje. Okna so razbita, krušita se omet in fasada. Po besedah župana Vladimirja Vindiša je ta stavba ena izmed najkritičnej-ših v občini: »Mi imamo sicer v občini več hiš, ki so v slabem stanju. Ampak v tako kritičnem stanju, da se že podirata, sta dve.« Kot nam je še dejal, je nekoč znane gostilne škoda, da bi jo porušili, saj je izjemnega lokalnega pomena. A denarja za obnovo občina nima. Zaradi neusklajenih predpisov obnova stavbe splavala po vodi? r Za nevzdrževanje stavb 200 evrov globe Po besedah župana občine Destrnik Vladimirja Vindiša je v občinskem odloku o javnem redu in miru prepovedano opuščanje vzdrževanja, čiščenja in urejanja zgradb, dvorišč itd., ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz okolice. Predpisana globa za kaznovanje omenjenega prekrška znaša 200 evrov. Vendar občina te globe še nikoli ni izrekla nikomur. V_/ obnovo nekdaj tako pomembne stavbe. Po besedah lastnice tega ni mogoče določiti: »Finančne konstrukcije ni mogoče določiti, saj se zalomi že pri eni navadni kljuki, kjer spomeniško varstvo reče tako, predpisi za dejavnost pa drugače.« Sicer pa je lastnica še priznala, da je takšnih dragocenih stavb škoda. Tega pa bi se po RADIOPTUJ 89,8 »98,2-10473 www.radio-ptuj.si njenih besedah morali predvsem zavedati tisti, ki glede obnov zaščitenih objektov sprejemajo stroge predpise. Monika Levanič Nekdaj zelo znana gostilna v centru Destrnika propada. Kot smo izvedeli od lastnice objekta, ki ni želela biti imenovana, so leta nazaj spomeniško zaščiteno stavbo želeli obnoviti, a se je zataknilo pri neusklajenih zahtevah: »Projekti so bili pripravljeni, niso pa ustrezali povsem kulturnovarstvenim pogojem, ker ena stran zakonodaje zahteva eno, recimo gostinski predpisi, druga stran, spomeniško varstvo, pa drugo.« Obnova stavbe je tako ostala le na papirju. Na objektu pa iz dneva v dan nastaja vse večja škoda. K temu po besedah la- stnice prispeva tudi vandali-zem: »Ali stavba ogroža domačine, ne vem, oz. jih toliko, koliko so oni njo. Vandalizem je pogosto prisoten, za stavbo se pogosto zbirajo šolarji, ki z raznimi aktivnostmi ne smejo biti videni doma in v šoli. O tem sem že obvestila ravnatelja.« Ko se zatakne že pri eni kljuki Zanimalo nas je še, koliko denarja bi bilo potrebno za V še slabšem stanju je dotrajano gospodarsko poslopje tik ob cesti, s katerega se kruši omet. Majšperk • Denarja za sanacijo plazov v proračunu 2015 ni Nevarnega plazu ne bodo sanirali Leva stran odseka državne ceste proti Ptuju v kraju Ptujska Gora je med avtobusno postajo in krožiščem zaprta. Razlog za zaprtje je plaz, ki že od leta 2013 ogroža ta del ceste. Za sanacijo bi Direkcija RS za ceste (DRSC) potrebovala približno 450.000 evrov, ker pa na direkciji nimajo denarja niti za dokumentacijo, bo odsek na ptujskogorskem hribu zaprt še vsaj čez zimo oziroma po črnem scenariju tudi naslednje leto. Na občini Majšperk, kot je povedal direktor občinske uprave Gorazd Ladinek, ne morejo storiti ničesar: »Gre za državno cesto, ki je v upravljanju direkcije.« »Že v letu 2013 smo bili opozorjeni na zdrs pločnika in smo to mesto evidentirali kot problematično. Letos je zaradi močnega deževnega obdobja prišlo še do nadaljnjega drsenja tako, da je zgrajeni pločnik popolnoma neprehoden, plaz pa že močno ogroža prevoznost državne ceste v dolžini 30-40 metrov,« so zaporo odseka pojasnili na Direkciji RS za ceste. Direkcija je sicer takoj po sprožitvi plazu lani začela s postopki priprave dokumentacije, vendar ji je bil z rebalansom proračuna za leti 2013 in 2014 Foto: Mojca Zemljane odvzet denar: »Zaradi tega ni bilo možno izvesti javnega naročila za izdelavo preiskav ter izdelavo projektne dokumentacije za nujno potrebno sanacijo plazu.« Potrebnih bi bilo 450.000 evrov Po njihovi oceni bo strošek preiskav, izdelave projektne dokumentacije, odkupa potrebnih zemljišč ter tudi izvedbe gradbenih del znašal približno 450.00 evrov. Toda navedena dela bo mogoče izvesti, ko bo direkciji zagotovljen potreben denar. »Žal tudi v proračunu 2015 na projektih z naslova investicij ni na voljo sredstev, čeprav imamo na 6.000 kilometrov dolgem cestnem omrežju, s katerim upravljamo, zabeleženih več kot 200 plazov, ki so kot plaz na Ptujski Gori potrebni čimprejšnje sanacije,« so še povedali na direkciji. Mojca Vtič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR.VRATA I\/iI 'OHS, . Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Pomaranča Ptuj Ob Dravi 3a, tel.: 02 788 00 28 (posodobljen in povečan kavarniški prostor iprijeten ambient s pogledom na ptujski grad ipestrejša ponudba sladic in sladoleda iz lastne slaščičarne Napoved vremena za Slovenijo Če Cecilija (22.) hudo grmi, dosti pridelka ob letu kmet dobi. (torte po naročilu in sladice tudi za domov Vabljeni. Danes bo na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno, po nižinah v notranjosti Slovenije pa bo večji del dneva vztrajala nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 5, v alpskih dolinah do -5, najvišje dnevne od 6 do 10, na Primorskem do okoli 15 stopinj C. V soboto in nedeljo bo sončno, v notranjosti Slovenije pa bo dopoldne megla ali nizka oblačnost. Vremenska slika Nad srednjo Evropo in Alpami je območje visokega zračnega tlaka, v višinah s severozahodnimi vetrovi k nam priteka hladen in razmeroma suh zrak. Foto: ML Foto: ML