Leto I., štev. 89 Pottnlm pavtallramt V Ljubljani, petek dne 3. decembra f920. Posamezna štev. 1 K Izhaja ob 4 zjutraj* Btane celoletno .. 180 S mesečno. ...... 16 a cm zased, ozemlje • 300 , n inozemstvo . • 40» Oglasi za vsak mm vištoe stolpca (58 mm) 2 K ■tali oglasi do 30 mm ■tolpca (58 mm) . 1 ■ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo« Miklošičeva cesta št. VSflt Telefon K. 72. Opravnlštvoc Sodna ulica št. S. Telefon št 38. RaSon kr. pošt ček. urada itev. 1L842. Volileev demokratom. Neomajno zvestobo do naše stranke ste pokazali preteklo nedeljo na volišču. Naravno je, da politično razpoloženje med volilci vsled neizogibnega pritiska neurejenih raz-hter stalno koleba in da s<* bo še nekaj let nepreračunljivo menjavalo Eno pa je gotovo, da se je ogromna množina volileev izrekla za državo, ki naj bo edinstvena, demokratično vladana, po demokratičnih načelih upravljana in ki naj jo vodijo v na-daljnem razvoju sotijalna gospodarska in napredna kulturna načela. Demokratska stranka je izšla iz volilnega boja kot najmočnejša stranka v državi Malone 100 mandatov, ki jih je dobila JDS., porazdeljenih je tako, da ni niti ene pokrajine širom naše obsežne Jugoslavije, v kateri bi demokratje ne imeli svojih izvoljenih zastopnikov naroda. " 5. in tričetrt popoldne končal svoje delo za mariborsko-celjsko-prekmui-sko volilno okrožje in ugotovil, da je od 118.764 vpisanih volileev oddalo veljavne glasove 82.106 volileev. Količnik za splošno listo znaša 5131 za kvalificirano listo pa 16.420. Dobili so glasov SLS 27.144, JSDS 22.383, SKS 17.936, komunisti 5735, JDS 4652, NSS 2365, in Prekmurci 1908. Del i so torej mandatov: SLS 7, (torej enega manj kakor prvotno po-ročano), socialni demokrati 6 (torej 1 več), Samostojna kmetijska stranka 5 mandatov, torej 1 več, JDS, NSS in komunisti pa po 1 mandat, komunisti torej 1 manj kakor prvotno poročano. Odpadla sta torej klerikalec Jožef Skoberne, komunist dr. Lemež, odnosno njegov namestnik Vesel, prirastla pa sta samostojni kmet Ivan Kirbiš in socialni demokrat Zvonimir Bernot kot kvalificirani kandidat. Volilni odbor je izvoljenim poslancem takoj podpisal poverilnice. Končni izid volitev v Sloveniji je torej: 14 klerikalcev, 9 samostojnih kmetov, 7 socialnih demokratov, 5 komunistov, 3 demokrati in 2 narodna socialista. Uradni rezultati- Po službenem obvestilu so dobili v. Srbiji mandatov: demokrati ;<*.■««• radikalci <« s > « . » « komunisti • . ... * zemljoradniki (kmetje) . . republikanci . 4 . . . « muslimani . . • • • ■ Ribarac ....... Po uradni objavi bosanske deželne vlade je 63 bosanskih mandatov razdeljenih tako - le: demokrati....... demokratski težaki (kmetje) . muslimani i i ... * radikalci : s » > » * * komunisti . •. • « * ' zajedn i carski težaki . . » - klerikalci...... - . Beograd, 2. decembra. (Izvirno). V somborskem okraju imajo radikalci en mandat manje, kakor se je prvotno poročalo. V timoškem okraju imajo radikalci 2, demokrati 1 in težaki 1. V Doboju in na Visokem v Bosni bodo volitve ponovljene in je pričakovati, da si težaki pribore še en mandat. . Beograd, 2. decembra. (Izvirno). Včeraj so pričeli prihajati v Beograd predsedniki glavnih volilnih odborov. Pričakovati je, da bodo v nedeljo vsi v Beogradu, nakar se sestane državni odbor da zaključi volilno postopanje. Vsi naglašajo, da so se izvršile volitve povsod v popolnem miru in redu. 56 51 31 13 3 3 1 2 12 24 11 4 7 3 Politične kombinacije- Beograd, 2. decembra. (Izvirno). Ministrski predsednik dr. Vesnič je danes konferiral s Pasičem, Davido-vičem in dr. Korošcem. Beograd, 2. decembra. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje da bo regent poveril sestavo nove vlade najmočnejši stranki. To so, kakor kažejo številke, vsej priliki demokrati. Izgleda, da s„ že ustvarjeni pogoji za koalicijo med demokrati, kmetskimi skupinami, radikalci in muslimani na temelju vladnega ustavnega načrta _ Zagreb, 2. decembra. Obzor ve povedati, da bo Parlamentarna zajednica ostala kompaktna in pritegnila se Kar dičevce, tako da bo mogla prevzeti vlado. Rim, 2. decembra. (Izv.) „Mesagge-ro" poroča, da so bili na koroškem ozemlju, ki pripada pod Itakj«, odtati železni rudniki Železo je jako dobro razsežnost rudnika velikanska. ledgraiske politične kombinacije »Beograjska Politika" razpravlja o rezultatu volitev in o položaju, ki je B tem utsvarjen za ustavotvomo skupščino, ter piše: Akotudi ni dobila večine nobena stranka — sicer pa je to po današnjem volilnem zakonu zelo težko — je dobila večino ena ideja: večina naroda se je izrazila proti federaciji. Proti federaciji so radikalna, demokratska in seljačka stranka, vendar pa, ako se tudi te stranke protivijo federaciji, se razlikujejo v pojmovanju države. V pojmovanju njene notranje ureditve so razlike med temi strankami mnogo večje. Potemtakem bi se te tri stranke mogle srečati samo v ustavnem vprašanju, in sicer v njegovem najožjem zmislu, da se takoj potem definitivno razidejo. Ta koalicija bi imela to napako, da bi bila po večini srbska, imela bi pa to dobro stran, da bi mogla morda izvesti vsaj ustavo. Druga kombinacija bi bila koalicija radikalne stranke s „pučkimi" strankami (klerikalci), muslimani in obenem z zajedničarji in demokratsko stranko. Tudi ta koalicija bi se morala omejiti na sprejetje ustave in se potem takoj raziti. Tudi ta koalicija bi imela isto napako, da bi bila pretežno srbska. S tega stališča bi bila idealna rešitev spojitev Radičeve hrvatske se-ljačke stranke s kmetskimi strankami 'dragih pokrajin v zedinjeno kmetsko stranko Jugoslavije in njen vstop v koalicijo za ustavo z radikalno in demokratsko stranko. Ta idealna rešitev našega najvažnejšega državnega vprašanja je odvisna samo od Radiča Ustavo, ki bi jo priznala tudi njegova stranka, bi sprejela v bistvu vsa Hrvatska, ker v tem trenot-ku predstavlja Hrvatsko samo Radi-čeva seljačka stranka in nikdo drugi. Po tem bi se na vprašanje, ki je danes na vseh ustih: ali bo ta konsti-tuanta mogla delati ali ne, moglo principielno odgovoriti afirmativno. Drugače bi se konstituanta takoj morala razpustiti in v najkrajšem času razpisati nove volitve. Begunsko vprs&sml« Pišejo nam: •To nesrečno vprašanje se rešuje od Svojega nastanka sem, toda do danes ga še nihče ni prijel v roko tako, kakor bi bilo treba. Vse akcije gredo v smeri in v znamenju čim prejšnje odprave begunskih siromakov domov, ne glede na to, kaj bo z njimi potem. Posredovalni urad za begunce v Ljubljani agitira te dni za takojšnji povratek fee tistih nesrečnikov* ki se nahajajo še tukaj in jim obljublja med in mleko.... v novem begunstvu, namreč v barakah v Viscu. Visco je neznatna furlanska vas blizu Palmanuove. Torej ne domov, marveč v tujino naj pridejo naši ljudje zopet med ljudi, ki jih ne ljubijo, ki jih ne razumejo in tudi ne govore njihovega jezika, ki pa tudi sami nimajo kaj jesti; in tam naj si zgrade nov, lepši dom? Zakaj tako in kdo ima interes na tem? Ali bi ne bilo bolje, skrbeti za to, da se omogoči beguncem povratek na njihove prave domove in da bi se jim tam napravilo barake, oziroma popravilo njihove porušene hiše? Saj pravi italijanska vlada, da bo prisrčno skrbela tudi za slovenski del Goriške in njenega prebivalstva ... Mi pa povemo merodajnim faktorjem tukaj in tam nekaj na vsa usta: begunci, ki so se vrnili v porušene kraje kraške in banjške planote, žive sedaj tam v obupnih razmerah; obljubljene podpore jim Italijani še niso dali, živine nimajo, hrane nimajo. obleke nimajo, stanovanj nimajo . in zaslužka tudi ne; celo drv in vode jim primanjkuje Vsaj na zimo ne gonite siromakov od tod. ako boga znate, saj še za tiste, ki so že doma. prosijo Goričani milo-darov. Begunec. šk'a proga preko Pontablja v stanju za-f slimanske države. 5.) Rusija se zaveže, doščevati velikemu prometu. Dopisnik I podpirati Turčijo z denarjem in vo- Politične beležke r-f Zopet jeseniški kot „Giornale cPItalia" prinaša iz Tista dopis, v katerem opozarja italijanske merodajne kroge da ne smejo smatrati, da je z ra-pallsko pogodbo rešeno tudi jeseniško vprašanje (!?!), ki je za Trst življen-skega pomena Z železnico Trst-Gorica-Podbrdo-Bistrica-Jesenice bi imel Trst izvanredno hitro in neposredno zvezo z Avstrijo, Češkoslovaško in južno Nemčijo, kar pomenja zagotovitev velike bodočnost Trsta, posebno-ker ni železni- se sklicuje na neki sklep petorice v Parizu z dne 22. maja 1918 glede tako-zvanega jeseniškega trikota, kjer se je reklo, da se bo to vprašanje rešilo po končanem plebiscitu na Koroškem. Na ta način ni po mneniu tržaškega dopisni ka vprašanje blejskega, oziroma jeseniškega kota z rapallsko pogodbo ne more biti v nobeni zvezi, rešitev tega vprašanja je vezana samo na koroški plebiscit. — „Giornale d'Ita-lia" se popolnoma pridružuje izvajanjem svojega tržaškega dopisnika in ugotavlja, da je železniška zveza Trst-Celovec radi kratke proge Bistrica-Jesenice ki gre po jugoslovanskem ozemlju. za Italijo brez vsakega pomena, ker je izpostavljena jugoslovanski kontroli. Komentar lista konča tako-le: „Po našem mnenju, je vprašanje jeseniškega kota vprašanje, ki stoji v kompe-tenci vrhovnega sveta! Prepričani smo, da bo italijanska vlada podvzela kar najprej vse potrebne korake v Parizu, da zagotovi Italiji posest nad to kratko in nad vse važno zvezo z osrednjo Evropo!" Po d'Annunzijevi komediji je to že drugi dokaz, kako resno so vzeli v Italiji določbe rapallskega sporazuma Italijanska izvajanja so pa tudi skraj no nelogična, kajti z razgraničanjem padle so vse dosedanje teze o mejah, tako premima „Wilsonova" in Lloydo-va črta in za državo, ki smatra podpisan sporazum kot nedotakljiv dokument, bi morale biti določbe istega gotova dejstva, ki ga ni več izpreminjati. -+- Kedaj se izpremeni hrvatska vlada. Glede vprašanja, kedaj se izpre-meni hrvatska deželna vlada, javljajo „Novo6ti": Po volilnih rezultatih Hrvatska zajednica ni več opravičena, da ostane na vladi v Hrvatski. Ta stranka sploh ne pride več v poštev. Zagrebška vlada se izpremeni, čim bo rešeno vprašanje centralne vlade. Vsekakor se zgodi to pred 12. decembrom, ker se tedaj mora predstaviti konstituanti nova centralna vlada. + Po poraza ,JrIrvatske Zajedrtlce". Hrvatski zajedničarski listi brez ovinkov ugotavljajo danes poraz Zajednice, ki ga pripisujejo dejstvu socialnega razpoloženja mase, ki je bila brez razlike proti meščanskim strankam. „Hr-vatski list" piše, da je Zajednica odigrala svojo ulogo, a obenem se je odrekla tudi vsake odgovornosti za na-daljno politiko Hrvatske. To odgovornost a tudi vodstvo hrvatske politike prevzema sedaj Radičeva seljačka stranka; ban Laginja se mora umakniti s svojega mesta in ga odstopiti Radi-ču. Stari zajedničarsld lisjaki že delajo komplimente Radiču in pravijo, da bo Zajednica podpirala njegovo stranko, kadar bo Slo za interese naroda, ker Zajednica ni imela nikdar pred očmi strankarskih, ampak vedno le narodne interese. Narod je poveril sedaj svoje interese seljački stranki, narod je sodil! Ta nekrolog »Hrvatske Zajednice", ki si ga piše sama, je zopet dokaz zajedničarske dvoreznosti, ker se hoče naslanjati na seljačko stranko, a ob enem odklanja vsako odgovornost politiko Radičevcev, ki jo bodo pod- za . pirati Zajedničarji, samo, ako bodo imeli kake koristi od tega. + Rapallski dogovor In ententa. „Corriere della Sera" poroča v neki korespondenci iz Pariza, da je italijanski zunanji minister grof Sforza potoval skozi Pariz v London na interali-irano konferenco in ob tej priliki imel razgovor s francoskim predsednikom republike, Millerandom, in pravi: nismo indiskretni, če povemo, da je Mil-lerand Sforzi najsrčnejše čestital na uspehu pri jadranskih pogajanjih. V političnih francoskih krogih je rapallski dogovor napravil najpovoljnejši utis, ne le, ker ta dogovor doprinaša k splošnemu miru, ampak zlasti zato, ker se je vsled tega dogovora visoko dvignil prestiž Italije V antantinih krogih se rapallski dogovor smatra kot velik italijanski diplomatski uspeh. Sforza ie potem korespondentu v intervijevu izjavil med drugim: Grem v London z najboljšim namenom, da služim ne-le italijanskim interesom, ampak tudi interesom obeh (franc. in angl.) zavez-nih držav, kojih zadržanje in srlno pomol tekom rapallskih dogovorov smo visoko cenili. Iz tega je razvidno, kako presijo so „visoki saveznid", kakor bi dejal gosp Vesnič, izvajali na naše delegate v Rapallu, da so morali sprejeti italijanske pogoje. + Kerenskij se vrne v Rusijo. Kakor javlja »Gazeta Porany" iz Helsingfor-sa, dospe te dni Kerenskij v Reval. Cilj njegovega potovanja so pogajanja z zastopniki sovjetske vlade glede njegovega povratka v Rusijo. -f- Tajna pogodba med boljševiki in Turki? V Londonu so prišli na sled tajni pogodbi med Turčijo in boljševiki. Pogodba ima sledečo vsebino: 1.) Turčija bo v vseh pokrajinah, kjer prebivajo Turki, varovala teritorijalno integriteto. 2.) Protektorat Turčije čez Arabijo in Sirijo se zajamčt 3.) Bolj-ševiškim agitatorjem se naj ne dela nobenih težkoč. Rusija in Turčija si postavita za nalogo, osvoboditi vse mu- jaštvo postavljeno na poljsko mejo, pri-go dva armadna zbora. Sovražnosti napram ententnim državam se smejo nadaljevati, ne da se preje povpraša parlament. -f Vreinovimi boljševiškimi ofenzivami. „ Krasna ja Gazeta" poroča, da ima sovjetska vlada na razpolago armado od 1-4 milijona mož, toda brez opreme in orožja. To vojaštvo je začasno nastanjeno v garnizijah v vzhodni Rusiji. Vsled zmage boljševikov nad Petljurovci in Wranglovo armado, jim je padlo v roke izvanredno velika množina plena, tako da bodo sedaj opremili svoje rezerve. Do meseca februarja prihodnjega leta mora biti vse vojaštvo postavljena poljsko mejo, pri pravljeno na ofenzivo. Ob enem pripravlja sovjetska vlada ofentivo proti Indiji. Prosvefa. — Premijera Lahove „Noči na Hmeljniku". V proslavo narodnega praznika je slovensko narodno gledališče v Mariboru priredilo slavnostno predstavo. Vojaška godba je pod vodstvom kapelnika Hercoga izvajala njegovo skladbo „Jugoslavi-ja"; slavnostni govor je imel profesor Ribarič. Nato se je izvajala doktorja Ivana Laha „Noč na Hmeljniku", ki je žela buren aplavz popolnoma razprodanega gledališča. Občinstvo je trikrat priklicalo avtorja na oder in ga ponovno živahno aklamiralo tudi v njegovi loži. Izročen mu je bil lovorjev venec. Med igralci so se odlikovali g. Nučič ulogi de Gardyja, ga. Setinska v ulo-gi ge. Hmeljniške, g. Skrbinšek kot gospodar Hmeljniški in Zeleznik kot Evgen. Dejanje se vrši v francoski dobi leta 1809, dne 17. oktobra ko so dolenjski kmetje napadli Novo mesto. Hmoljnik je grad poldrugo uro od Novega mesta. Igra kaže slovenske slabosti in nejasne politične pojme, ko je domovina v nevarnosti. Kaže tudi, v čem moramo posnemati tujce, da se jim ubranimo in da se naučimo njihove energije. — Slavnostni koncert pevskega društva Slavec, ki se je vršil v proslavo našega narodnega ujedinjenja, je v pevskem oziru uspel najbolje, kar je nemala zasluga dirigenta g. Svetelja, ki je v kratkem času prebrodil prve težave in naBtopil pot, ki je dostojna Slavčevih tradicij. Že sam vspored koncerta je dokazal, da ima pevski zbor resna stremljenja Zbor je v kratkem času pokazal znaten napredek, treba bo seveda ie velikega in sistematskega dela v dosego postavljenega cilja, a oseba pevovodje je dovoljno jamstvo, da bo ta cilj dosežen. — Vzoren je bil orkester Dravske divizije, ki je pod vodstvom kapelaika g. dr. čeriaa pokazal globoko pojmovanje umetnosti. — So-sti, ga Lovšetova in operni tenor g. Šindler, so izvršili častno svojo nalogo. — Zal, da ljubljansko občinstvo nima dovoljno zmisla za take prireditve, katere slab obisk ni bil dostojen njene višine. — Sevčikov koncert v vevliki dvo-. rani „Uniona" je bila nad vse sijajna mojstrska produkcija svetovno-znanega kvarteta. Nad izklesanjem in preciznim igranjem je bilo občinstvo fascinirano; aplavzi, ki so sledili vsaki točki programa, so bili enodušen odkritosrčen izraz hvaležnosti mojstrom loka. Ti so se revan-žirali s ton, da so izven programa dodali še dve točki. — Žal moramo tudi ob tej priliki konstatirati, da obisk ni bil tak, kakor so ga umetniki zaslužiti. Značilno pa je, da je bila galerija polna, kakor tudi stojišče, le pri sedežih so se videle velike praznine... Umetniški uspeh večera je bil popoln. — Stalno gledališče v Vršča. Mi-nfistratvo prosvote je odposlalo v Varšac g. Jovana Haritonoviča z nalogo, da uredi tamkaj stalno gledališče. — Jugoslovanski skladni koledar za leto 192 J. z velikimi številkami za pisarne, gostilne in druge javne lokale je izšel v založbi »Jugoslovanske knjigarne". Prodajna cena, ki znaša K 30 je razmeroma skrajno nizka. Draginjska doklada, ki je v knjigotrštvu običajna, se do novega leta ne bo računala, le trgovci izven Ljubljane si priračunajo stroške za poštnino. Po novem leiu odpadejo ti stroški, mesto njih pa si bodo vse knjigarne računale običajno in predpisano 20 %no draginjsko doklado in bo veljal torej Skladni koledar K 36. Pogovor z Dunaiianko. (Roda Roda) Človeški možgani, čudovit organ! čudovita kakor vse njegove funkcije, je tudi njegova zvestoba: Spomin. ... Vprašal sem lepo damo: »Milost-ljiva, saj se ne zanimate za politiko? Za Rusijo in Poljsko, za Grško in Turčijo?" — „0 pač, o pač, gospod Roda! Zlasti za balkanske zadeve se zanimam. Te slišim vedno rada. Za enega tam doli sem bila prav vneta!" — „Kdo je ta srečni človek?" „... Oni znani veliki Srbin!..." „Kdo?" „No, kako mu je že ime?" Nestrpno namrši lepotica svoje obrvi tleskne s prstki. Končno vzklikne skoraj jezno: „Tak ptr?/>Tlite mi že no! Oni veliki Srbin, "tni, od- ločni junak..." »1 „Vi sami, Roda, ste mi ga opetovano imenovali. Tisočkrat je bilo njegovo ime v časopisju, mnogokrat sem videla njegovo sliko v izložbah!" „??" „Tak pomagajte mi no, nerodnež! Veliki Srbin z lepimi o&u! Ime mi je na jeziku. S P začenja, in ves svet je takrat govoril o njem!" „AIi menite vojvodo Putnika, zmagovalca leta 1912., generalisima v svetovni vojni in pri Arangjelovcu?" „Ne, drugače!" „Torej Pašič? Pod kraljem Milanom na smrt obsojen, potem srbski Bis-marek in pozneje jugoslovanski mirovni delegat?" „ Tudi ne. Ime prične s P in tolifav krat smo govorili o njem!" „Morda celo Paču, nekdaj zdravnik, potem srbski finančni minister, umrl tik pred svetovno vojno, imenovan srbski Miquel?" ..Ne, tudi ne. Viteški junak, z ognjevitimi očmi!" „Ah, Pribičevič, nekdaj avstrijski nadporočnik, potem jugoslovanski minister?"* „3ogami, vi ste nerodni. Ali se pa samo potvarjate? Oni elegantni veliki Srbin na P, ki sem bila skoraj zaljubljena vanj! Slaven mož!... Bil je poslanik v Parizu... Pozneje je sultana vrgel s prestola... (Veselo): „A, že imam! Enver bej!" — »Recite, Roda, zakaj ne slišimo sedaj nič več o njem?" Roda Roda zamenjuje Milana Pri-bičeviča z bratom Svetozarjem. • Za ccntralizacijo šolstva Ker se v ustavnem načrtu drja. Markoviča govori o podrejenju šolstva pokrajinskim avtonomijani, je Udruženje jugoslovanskega učiteljstva podvzelo na merodajnih mestih vse potrebne korake, da se prepreči uprava šol preko pokrajinskih avtonomij in je stavilo predlog, da se vse šole po vsi državi upravljajo centralistično po enem sistemu. • Avstrijska sodišla nam ne priznavajo reciprocitete. Iz Maribora nam poročajo: Pri okrajnem sodišču v Gradcu je neka I. P iz Maribora tožila nekega Schdnbacherja zaradi očetovstva. Sodni svetnik dr. Lorber v Gradcu, bivši sodnik v Mariboru je tožbo zavrnil z utemeljitvijo, da se v zmislu sklepa avstrijskega ministrskega sveta z dne 30. maja 1920 avstrijskih državljanov ne more siliti, da bi plačevali terjatve pripadnikom jugoslovenske države. — Ta novi slučaj kršenja med Slovenijo in avstrijsko republiko dogovorjene reciprocitete med sodišči kaže, da se iz Jugoslavije izgnani nemškutarski sodniki ne strašijo ničesar, samo da šikanirajo slovenske stranke, ki imajo z njimi opraviti. Poverjeništvo za pravosodje je že opetovano posredovalo v takih slučajih, a očividno nima dunajski »Staatsamt fur Justiz" dovolj avtoritete nad bivšimi spodnještajerskimi nem-Škutarskimi sodniki. Treba bo pač pričeti z represalijami z naše strani, da se gospodje privadijo spoštovati mednarodne pogodbe z Jugoslavijo. • Volilna skrinjica SLS. Kaplan v Gorjah pri Bledu je preteklo nedeljo pri jutranji pridigi tik pred volitvijo tako je razlagal krščanski nauk neki ka-Možje volilci, kdor je za Kristusa in vero. ta bo spustil svojo krogliico v tretjo skrinjico, v vseh dragih skrinjicah pa je hudič in kdor je za hudiča, bo oddal krogljico v druge skrinjice. — Kje je kancelparagraf? • Kdo so Sokoli? »Sokoli so tisti ljudje ki so Kristusa na križ pribili", tako razlagal krščanski nauk neki katehet na ljubljanski ljudski šoli. • Iz vseh krajev štajerske nam prihajajo poročila o silni poparjenosti klerikalcev, ki so pričakovali na Štajerskem najmanj 12 mandatov. Sam Korošec je na svojih shodih pred volitvami, da bi dvignil razpoloženje svojih pristašev, naglašal, da je klerikalna večina sigurna in le pristavljal, da bo treba napeti vse sile. da bo Čim impo-zantnejša. Ako pomislimo, da so imeli klerikalci pri državnozborskih volitvah leta 1911 na Štajerskem brez Prekmur-ja in Koroške nad 32.000 glasov, pomeni sedanji izid volitev zanje katastrofo, preko katere jim nepomaga nobeno vpitje o »porazu" centralizma in demokratske stranke, ki je ostala naj-;ačja politična organizacija Jugoslavije. • Mejniki za avstrijsko-jugoslovansko mejo so že pripravljeni in spravljeni na mejo. Mejniki so trojevrstni, največ-i so kilometrski (140 cm visoki) in se »do vlili na licu mesta Manjši so oni mejniki. Iti bodo postavljeni na važnejših mejnih točkah, n. pr. kjer se meja zasuče; ti mejniki so 120 cm visoki. V-mesni kameni so samo 80 cm visoki, vsi >a so napravljeni v obliki piramide, frh vsakega mejnika je kovinasta puščica, ki kaže smer do prihodnjega kamena. Stroške plačata Jugoslavija in Avstrija »n sicer vsaka polovico. 1 Strah pred resnico. Iz Radovljice, nam poročajo: V članku .,Klerikalno gospodarstvo" smo javnosti sporočili nekaj podatkov o gospodarskem stanju našega mesta in dokazali, da so nas do te mizerije dovedli klerikalni ob- Ljubljana, 2. decembra. črnski odborniki in člani ravnateljstva Mestne hranilnice. Omenjeni članek so pač brali »Jutrovi" naročniki, niso ga pa dobili oni. ki list kupujejo. Takoj, ko je list došel je kupil nek klerikalni gospod celo pošiljatev in tako preprečil, da bi prišel list med ljudi. Dosti značilno je to za klerikalno gospodo! Ta slučaj pa naj služi v ravnanje tudi upravništvom neklerikalnih listov, da se bodo v naprej informirala, kdo je prodajalec lista Zakaj, nam se zdi, da je bil nakup cele pošiljatve dogovorjena stvar, iz tega pa še ne sledi,da ljudstvo o članku ne bo ničesar zvedelo. Gospodje mogotci, dasiravno mi nismo milijonarji, a toliko imamo še, da bomo plačali ponatisk članka in ga potem razdelili. Imamo nabranega pa še materijala ki bo prav dobro služil pri delu za zmanjšanje vašega napuha. Sicer pa odgovorite! • Še o senzaciji" Večernega lista. Včerajšnji »Naprej" priobčuje: »Habsburška propaganda". Z ozirom na notico v »Večernem listu", posneto po dunajski »Arbeiter Zeitung", je priobčil g. Vladimir Knaflič v predvčerajšnjem »Jutra" daljše pojasnilo, ki ga popolnoma opravičuje. Kakor izvemo tudi od druge, celo dobro poučene strani, je izjava dr. Knafliča točna in jo zato vzamemo z zadovoljstvom na znanje." • Skrajna zanikrnost. Ljubljanski trgovec nam piše: „K Vaši včerajšnji notici o površnem in nečastnem praznovanju narodnega praznika se tudi nekateri ljubljanski trgovci pridružujemo. Poudarjamo, da so vsi trgovski gremiji na deželi opozoriti svoje člane na to, pri nas pa ni noben trgovec vedel, kaj naj stori. Nekateri so brez poziva svoje trgovine zaprli, drugi so jih imeli odprte. — Ljubljanski trgovec." • Fašistovski teror. Po vaseh zasedenega ozemlja hodijo skupine fašistov, ki delajo propagando za Italijo. Pri Lokvi je taka skupina srečala kmeta, ki je na vprašanje ako je Italijan, odgovoril, da je Slovenec, na kar mu je »propagandist" nastavil revolver na vrat in mu rekel: »Poglej, tako bomo mi streljali one, ki ne bodo hoteli biti Italijani". Taka je ona italijanska kultura in liberalnost, ki so jo polni italijanski listi in na katero se tako radi sklicujejo tudi italijanski državniki. • Pomiloščenje v črni gori. Kegent Aleksander je podpisal ukaz, s katerim so pomiloščeni vsi politični krivci, ki so zaprti v Podgorid in na Cetinju, dezerterji in begund v Italiji. • Angleška breztaktnost Iz Cetinja poročajo: Semkaj sta prispela dva angleška višja častnika, ki sta se prijavila komandi tukajšnje zetske divizije in izjavila, da sta prišla na Cetinje kot odposlanca angleške vlade, da prisostvujeta volitvam v konstituanto. Rekla sta, da sta prišla, da se na licu mesta prepričata, ali bodo volitve svobodne. • Dijaške štipendije v inozemstvu. V ministrstvu prosvete se izdeluje predloga, da se povečajo dijakom-štipendistom, ki študirajo na inozemskih univerzah, štipendije. • Na prošnjo gerentskega sosveta v Celju je prevzel počenši z letom 1921. predpisovanje in pobiranje občinskih doklad v mestu Celju na mesto mestnega magistrata celjskega davčni urad v Celju. • Demokratska poslanca v Beograda. Ker sta v Beogradu izvoljena demokratska poslanca Liuba Davi-dovič in prof. Kumanudi izvoljena na več mesKH, se odpovesta beograjskim mand?.tom. Na njih mesto prideta Miloš S a v č i č, ravnatelj dnevnika „Epche" in vseučiliščni profesor dr. Jovanovič. * Srbski novinarji v konstituanti. Doslej je javljeno, da sta v konstituanto izvoljena dva novinarja: Ma-nojlo Sokič, ravnatelj beograjske Pravde", in M. Savčič, ravnatelj „Epohe", oba demokrata. * Ljudsko štetje. Kakor se nam iz Beograda poroča, je vlada izdala ga učiteljišča v Danilovgraciu v črni gori v štrajk zaradi težkih ekonomskih neprilik. Srbsko časopisje pravi, da bo treb?. tudi za one kraje nekaj storiti. * Z ljubljanske univerze. Fublicist Joso Jurkovič je imenovan za sekretarja tretjega razreda na pravni fakulteti ljubljanske univerze. * Železnica Ogolin-Gospič. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu razglaša, da se je vsled povečane hitrosti izpremenil vozni red = Stanje svetovnega (glavno angle-TgcsIovansia obcrejna postaja. navodila za popis ljudstva in ucma- j na progi Ogulin-Gospič. Od 1. de-če živine, ki se izvrši dne 31. decem- i ceinbra vozita v obeh smeren po bra 1920. Obenem z ljudskim štetjem dva vlaka dnevno. se izvrši tudi popis poslopij, a ti podatki se smatrajo za uradno taj-post in se ne smejo uporabiti za kako obremenitev prebivalstva bodisi z davkom ali kakimi drugimi dokla-'dami. Praznik narodnega ujedinjenja go v Mariboru posebno svečano proslavili Predsnočnjim je oddalo topništvo 11 strelov ter se je obenem vršila vojaška bakljada z godbo po mestu. Včeraj zjutraj ob 7. uri je bila budnica ter je topništvo oddalo 21 strelov. Vojaška godba je korakala po ulicah mesta, svirajoč narodne himne in razne koračnice. Ob 9. uri dopoldne je bila v stolni cerkvi slovesna pontifikalna maša. katere so se udeležili naši in ententni člani razmejitvene komisije!. Po maši je bila krasno uspela vojaška parada, nato pa v oficirskem domu za častnike udanostna poklonitev, spojena s lunchem, pri katerem je svirala vojaška godba, na okrajnem glavarstvu pa je bil sprejem za civilne funkcionarje. Ob 11. uri dopoldne je imela šolska mladina višjih razredov slavnostno prireditev v proslavo dneva, popoldne ob >17. uri pa šolska mladina nižjih razredov. Zvečer je bila v narodnem gledališču slavnostna predstava dr. Lahove novitete: „Noč na Hmeljniku", pred predstavo pa je imel slavnosten govor prof. Ribarič-Na javnih, kakor tudi na mnogih zasebnih poslopjih so plapolale naše državne in narodne zastave. Kongres invalidov. Dne 12.t.m se vrši v Beograda izredna skupščina invalidskega udruženja Na tej skupščini se bo sklepalo med drugim o pripravah za veliki kongres, na katerem"se ima izvršiti ujedinjenje vseh invalidskih organizacij v naši kraljevini. * O zborovanju Profesorskega društva se nam še poroča: Pri slučajnostih se je razpravljalo o delovanju zaloge šolskih knjig ki v sedanjem ustroji ne zadošča vsem šolskim zahtevam. — skupščina je soglasno izrekla obžalovanje, da se ni zdelo poverje-ništvu za uk in bogočastje, niti višjemu šolskemu svetu potrebno, poslati zastopnika na zborovanje, la je za razvoj slov. srednjega šolstva velevažno. * Osebna vest Policijski svetnik dr. Mlekus, ki je meseca julija prevzel vodstvo podružnice državnega urada zoper verižništvo in navijanje cen in isto tudi organiziral, je bil po izvršeni nalogi razrešen te dolžnosti in dodeljen policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. Vodstvo podružnice v Mariboru ie prevzel komisar Kari Pestevšek Podružnica je izrekla do sedaj 218 razsodb. * Zdravstveno stanje v Ljubljani V tednu od 21. do 27 novembra se je v Ljubljani narodilo 28 'otrok, umrlo pa je 21 oseb. Za infekrijoznimi boleznimi je obolelo 7 oseb, in sicer 4 za vra-fiC?'T2- šfrkftco in 1 za tifusom. Ljubljanskemu občinstvu. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi tudi letos svojo običajno bozicmco. Tem potom se obrača do si. občinstva, posebno do trgovcev in zavodov, da mu, ko se oglasijo pooblaščeni člani pri njih, naklonijo darove bodisi v darilih za srečolov, ali pa v denarju. Odbor podpisanega društva upa, da se temu eminentno humanitarnemu društvu ne bo odbijalo prošnje in da se bo si. občinstvo v obilem številu in radodarno odzvalo isti _Odbor »Ljubljanskega prostovoljnega in silnega in reševalnega društva" * Tovarna mila v Šiški. Avstrijska vojna uprava je, kakor mano, uredila v Šilki državno tovarno mila, ki je izdelovala milo za vojaštvo. Ta tovarna je bila po prevratu seveda zaplenjena Ko se je v Beogradu še razpravljalo o tem, katero ministrstvo je v zadevi kom-petentno, je Gospodarska komisija v Ljubljani — kakor poroča „Jugosla-venski Lloyd" — to tovarno prodala nekemu zasebniku. Vojno ministrstvo 2ahteva sedaj, da se pogodba razveljavi * štrajk učiteljiščmkov. Že pred iremi tedni stopili so dijaki državne- Iz inženjerskega udruženja. Udruženje inženjerjev in arhitektov je sklenilo, da se osnuje posebna sekcija za arhitekte, ki bo sestavni del udruženja, ki pa bo v arhitektskih vprašanjih samostojno delovalo. * Razpisano je mesto tajnika pri trgovskem gremiju v Mariboru. Prošnje naj se vlože do 6. t. m. * Društvo jugoslovanskih državnih uslužbencev v Mariboru priredi dne 6. t. m. ob 6. uri zvečer v porotni škegu) tržišča in izgledi za bodočnost. Pod gorenjim naslovom prinaša Jugoslovanski Lloyd interesantna poročila iz Londona, ki v bistvenih točkah morejo zanimati tudi našo javnost. Anglija preživlja resno trgovsko krizo. Bori se 7j\ svoje prvenstvo v svetovni trgovini. Posledice vojne so strašno zadele celo angleško industrijo in trgovino. Kontinentalna nizka valuta ogroža njeno privilegirano stališče. Radi nizke valute evropskih držav, ki pridejo za angleško trgovino v poštev, zastaja trgovina in industrija, ker s svojim slabim denarjem ne morejo koosu-menti plačevati angleških sirovin in fa-brikatov. Tovarne omejujejo delo. nekatere delo popolnoma ustavljajo, brezposelnost narašča povsod se pojavlja nadprodukcija zaloge so polne, kupcev ni. Konkurenca kontinentalne nemške in belgijske industrije je vedno močnejša, ker te industrije proizvajajo relativno in absolutno cenejše blago. Radi nizke nemške valute se širi nemški import v Angleško, glavno uvažajo barve, katere morejo Nemci na Angleško — radi valute — cenejše prodajati kakor doma = Premet z Nemčijo. Od 26. novembra se promet z Nemčijo vrši zopet preko Beljaka. Sprejemajo se potniki in blago. = Stalna razstava vzorcev in iznajdb v Pragi. Pripravlja se organizacija stalnih razstav važnejših tu- in inozemskih patentov, modelov, risb. Vzorcev, in bi služila stalni informaciji tujih in domačih interesentov. = Čekoslovaška trgovska pogodba z Angleško. Praška vlada je izdelala načrt trgovske pogodbe z Anglijo. Pogajanja z angleško vlado se prično 1. januarja 1921. Ugovor ima urediti dese- pl&a pu&a kvestracijo čehoslovaškega proženja j- sk/banka , , , mvzajemno izjednacenje medsebojnih drva . predvojnih dolgov m .terjata. Ugovor DuiTrovačko parobr. dr. sloni na načelih najvišjih udobnosti. Goranin = 50 % zvišanje tarijovna državnih N šumska ind.! avstrijskih zelezmcah, Avstrijska vlada I Qutman je z veljavnostjo od 15. decembra na- ! . ..... prej zvišala blagovni železniški tarif za I ..... lji S4 do 87, češke krone 160 do 165, funti 460 do 470, francoski franki S30 do 850. na"oleondorii 463 do 468. leji 20S do 212, italijanske lire 500 do 504. Banka za Primorje . Trg. obrt. banka . . . Hrv. eskomptna . . . Banka Brod na Savi . Jadranska banka . . j ugosla venska tanka . Ljubljanska kred. banka Narodna banka , . Praštediona denar 1000 400 1530 265 1850 b£0 9C0 655 8300 470 1200 730 780 1060 dvorani protestno zborovanje s sle-; proti temu nemškemu „Dumpingu" (to dečim dnevnim redom: protest zoper hujskanje gotovih krogov proti verižniškemu uradu. Zadeva glede lokalov za Samopomoč. * Obrtniški sestanek. V ponedeljek dne 6. decsabra zvečer ob 7. uri se vrši v gostilni pri Mraku na Rimski cesti mesečni sestanek obrtnikov. Vsak, ki se zanima za tekoče obrtniške zadeve, naj se udeleži sestanka. * Akademsko društvo »Triglav" je izvolilo na svojem rednem občnem zboru dne 20. novembra sledeči odbor: Mušič Drago, st med., predsednik; Svajger Drago, st med., podpredsednik; Žnideršič Anton, cand. iur., tajnik; Gnezda Janko, šumar, odb.namestnik; Koprivnilc Ivo. st med., blagajničar; Oblak Otmar. stmed., knjižničar; Mi hevc Joško, šumar, gospodar; Žagar Bogoslav, šumar, arhivar; čeme Lu-dovik, st med. in Voušek Pavel, st med., revizorja Ljubljanski sleparji« Preiskava zaradi sleparij na ljubljanski glavni pošti se energično nadaljuje. Podrobnosti, ki prihajajo na dan so zanimive in karakteristične. Z ukradenim denarjem amerikanskih rojakov se je etaoliral pravcati „klub kavalirjev", ki je bil tesno spojen z dražestnim venčkom veselih in elegantnih gospodičen. Služba v uradu je bila sleparjem le prilika za iskanje amerikanskih pisem, za drugo se niso brigali. Zato so tudi silno zastajali posli v važnem spedicijskem oddelku in marsikatera pritožba nad neurejenostjo naše pošte gre na njihov rovaš. Glavno zbirališče kavalirskega kluba je biia kavarna »Zvezda". Tam so delali svoje vesele programe, opravili svoje rendez-vouse, se dogovarjali s svojimi ljubeznivimi prijateljicami: kam zvečer, kam jutri na izlet. Najomilenejši »prijateljici" sta bili dve aspirantki N. in K., h katerima so se kavaiirji vedno znova vračali. Ljubosumnost je bila prepovedana, uživajmo! je bil najvišji zakon. Obe dekleti sta dobivali bogato odmero: fine toalete, lepe nakite, sladke bonbone, okusne večerje, šumeči šampanjec. Družba je imela v stanovanju enega stvojih članov udobno mesto za intimne večere... Sleparji niso bih le kavaiirji, nego tudi rodoljubi. Če je bila kje na Slovenskem večja narodna prireditev so smatrali za svojo dolžnost, da gredo reprezentirat belo Ljubljano. Z avtomobilom ali elegantnim fija-kerjem so pri taki priliki pohiteli iz Ljubljane. Posebno radi so se vozili v Celje. Ko so se enkrat morah po-služiti priprostega poštnega vlaka, da osrečijo celjski Narodni dom, se jim ponoči ni hotelo več na isti proletarski naSn nazaj. Rekvirirali so v Celju avtomobil, ki jih je brzo in razmeroma po ceni — 3000 K — pripeljal nazaj v Ljubljano . . . Sedaj so v zaporu silno poparjeni Izgovarjajo se drug na drugega Vsak je bil zapeljan . .. Iz krogov poštnih uradnikov se nam poroča, da so mnogi resni možje, ki so že dolgo gledali početje fantalinov, že pred meseci opozarjali merodajne oblasti na razmere v spedicijskem oddelku. Ako bi se bila preiskava že takrat pričela, bi bili prihranjeni poštni upravi in oškodovanim rojakom mnogi tisočaki. je da so cene v tujini nižje kakor v inozemstvu) nastopajo angleški trgovski in industrijski krogi ter zahtevajo u-vedbo visoke uvozne carine. Praktični angleški duh išče sredstva, kako odstraniti krizo. Glavni faktorji kapitala in industrije so si na jasnem, da je rešitev v prvi vrsti v tesni kooperaciji z delavstvom in nameščenci. — Dopisnik dalje opozarja na važnost trgovskih stikov Jugoslavije z angleškim trgovskim svetom. ker angleški trg daje ritem celi svetovni trgovini, na angleškem trgu se spajajo vse niti koionijalne trgovine. Jugoslovanska indolenca v tem oziru je pogubonosna Angleški kapitalisti so u-stanovili društva „Anglo-Adriatic Tra-ding Co .Ltd.", ki ima namen raztegniti svoje delovanje na naše kraje. Družba ima kapital en milijon angleških funtov. Treba je zainteresirati dalmatinske parobrodne družbe in trgovce, da sami direktno kupujejo kolonija! no blago in ga razpečavajo po naši državi z eleminacijo nemških in madžarskih firm. Dopisnik poroča, da je stopil v stik z velikimi lesnimi tvrdkami in ako dobi od jugoslovanskih lesnih producentov zadovoljive ponudbe, bodo angleške firme stopile o direkten stik z jugoslovanskimi lesnimi trgovci v svrho zaključka večjih trgovskih pogodb, zlasti glede eksporta lesa v Egipt in druge dežele. = Nakup plemenskih ovc. Osrednja vlada je dovolila izvoz 2000 ovac je-zersko-solčavske pasme proti garanciji uvoza plemenske goveje živine v enaki vrednosti. Ovčjerejci se s tem opozarjajo, da nakupuje (oziroma nadaljuje nakup) prihodnje dni posebna komisija te ovce. in sicer zdravo plemensko blago v starosti do tretjega leta, ovce tudi z jagnjetom; ena tretjina naj bodo mrkači. Cena se bo sukala okoli 12 kron za 1 kg žive teže. za izvrstno blago tudi nekaj višje. Za enkrat se namerava izvesti nakup v Jezerski in Kokrski dolini od 9. do U. decembra in v Gornji Savinjski dolini v tednu od 13. do 18.decembra ti. Nakup se bo vršil le v takih krajih, kjer se lahko računa na 100 komadov. Želi se nakupovati od rejcev, ne od prekupcev. Prijave in informacije pri poverjeništvu za kmetijstvo. = Prometne zveze s Primorjem. Danes se je vršila na direkciji državnih železnic v Zagrebu železniška konferenca, na kateri se je razpravljalo o prometnih zvezah s Primorjem. Konference so se udeležili tudi predstavniki trgovsko-obrtniških zbornic in pomorske oblasti. = Nove železniške proge. V današnjem Jugoslavenskem Lloydu objavlja iž. Plavič članek o nujni potrebi direktne železniške zveze Slovenije z morjem, ki je prišla radi rapallske pogodbe v silno neprijeten položaj. Zlasti priporoča gradnjo železnice Komevdje-Del-nice, B bi omogočila Ljubljani direktno zvezo z morjem in pa gradnjo nekaterih drugih prog, ki bi bile spojene z hško železnico. = Osješka tvornica za izdelovanje mila je povišala svojo glavnico od enega na tri milijone kron. Za eno staro delnico se boste dobili po dve novi za 700 kron. = Novo najdišče premoga. V selu Bukmju pri Tuzli se je odkrilo novo, zelo bogato polje premoga Premogove plasti so globoke in kvaliteta odlična. Sedaj v početim se nakoplje dnevno po 30 vagonov premoga, po mnenju strokovnjakov pa bo premogovnik dajal pozneje, ko se delo uredi, po 200 vagonov dnevno. = Trgovski zaključki z Nemčijo se izvršujejo navadno s klavzulo „Franko Passau". Passau je nemška obmejna postaja in ker Nemčija ne dovoli prehoda nemških vagonov v Avstrijo, se mora tu blago na riziko in stroške kupca prekladati. Umestne je je, da se kupčije sklepajo s franko avstrijska ali ju- 50 procentov. - Trgovska pogajanja z Italijo. Pri-vredni komitet ministrstva se bavi sedaj z načrti za obnovitev trgovinskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Napravil se bo poseben pravilnik, v katerem bodo vse potrebne instrukcije za naše delegate. K?kor se govori, bo imenovan za vodjo naše delegacije dr. Mihajlo Popovič, finančni miniter v p. = Italijanska-jugoslovansko trgovska zbornicah Rimu so imeli zastopniki največjih trgovskih in industrijskih družb posvetovanje, na katerem so sklenili ustanoviti italijansko - jugoslovansko trgovsko komoro = Italijansko-Čehoslovaško gospodarska konferenca se vrši v Trstu od 29. novembra dalje in ima namen, izde-iati pogodbe glede pomorske trgovine in uporabe tržaške lukc. = Na mednarodni železniški konferenci, ki se bo vršila prihodnji mesec v Bernu v Švici, bosta zastopala našo državo A. Panič, načelnik v ministrstvu saobračaja in J. Jovanovič, prometni referent. Konferenca bo razpravljala o ureditvi mednarodnega železniškega prometa, posebno o ureditvi poletnega voznega reda. = Kongres strokovnih organizacij. V Londonu je bil otvorjen mednarodni kongres strokovnih organizacij. Otvoritve se je udeležilo na stotine delegatov iz Nemčije, Avstrije in Madžarske. Kongres se bo ba-vil z vprašanjem meničnih tečajev, razdelitve sirovin za industrijo, socializacijo proizvajalnih sredstev in z vprašanjem o gibanju strokovnih organizacij. ___.,„ w w = Rusija - plen tujih kapitalistov, j 16 90. Zagreb 59.25 do 60.25, Varša-Sovjetska vlada je razglasila naredbo • 2535-— Državne železnice . . . . 4700-— Lombarde ..«><>■ 2022-— Alpine-Montan . . > ■ • 6270 — Praška železna industr. , , 13400-— Levkam, papirnica ...» 5300-— Praga, devize: Beograd 238 do 240, Bukarešta 122.25 do 123.75, Berlin 119.75 do 121.25, Dunaj 15.90 do zakladov izvažajo v tujino. Amerikan ski kapitalisti so že dobili v najem za sto let celo vzhodno Sibirijo. Čim dalje Francija 509 do 512. Italija 309 do 311, bolgarske note 102 do 103.50. Zfirich, devize: Berlin 9.20, Newyork lan 23.45. Praga 7.75, Zagreb 4.75, Budimpešta 1.40, Bukarešta 9.30, Varšava 1.15, Dunaj 1.95, žigosane 130. Berlin, devize: Newyork 69.43 do 69.57. Pariz 420.55 do 421.45, Italija 254.70 do 255.30, London 243.75 do 244.25, Švica 1083.90 do 1086.10. Dunaj 21.72 do 21.78. Praga 84.40 do 84.60. Budimpešta 15.23 do 1527, dolarji 68.775 do 68.975. Vremensko poročilo. Ljnbliaaa SOS m r»l morem bolj jasno, da ruski sovjetski sistem po- 638 London 22.28. Pariz 38*20, 'Mi- meni gospodarsko smrt za ruski narod' - ----- ---- - — — na korist tujcem. = Nemške kolonije. Na sedanjem zborovanju Zveze narodov v Genfu, so Nemci predložili obširno spomenico glede usode in uprave bivših nemških kolonij. Nemška vlada interpretira tozadevna določila mirovne pogoifce in statute Zveze narodov, ki pravijo, da naj kolonije, v blagor njih prebivalstva upravljajo kot mandaterji. Zveze narodov prosvitle-nejši narodi Nemci skušajo dokazati, da je suveren bivših nemških kolonij, edinole Zveza narodov, ki je edina upravičena upravljati sama ah potem gotovih držav kot mandatarjev. V zadnjem slučaju pa mora Zvecsa narodov, določiti le mandatarje in tudi način uprave. Ali-irane in asocijirane sile pa zastozajc mnenje, da so v smislu mirovnih določil edino one upravičene imenovati mandatarje in predpisati ves sistem uprave kolonij. Nemška vlada vidi v tem nmenju, kateremu se je pridružil tudi svet Zveze narodov, nevarnost aneksije kolonij po aliiranih velesilah m da bo kontrola Zveze narodov, nevarnost aneksije kolonij po aneksije kolonij po aliiranih velesilah in da bo kontrola Zveze narodov nad kolonijami samo navidezna Nemci vidijo v tem načinu rešitve kolonijalnega vprašanja jasno kršitev versajlske mirovne pogodbe. Dan f 1 2 a S = ° . a s^ s s1 U O C T.J2 + ti n Vetrovi Nebo 1. dec. 2 dec. 1. dec. 1. Bti' 742 0 14. nri 740-0 ti. ttri 740-» 5-0 5-S 4'8 vblačno ; di j st. »eier brez t etra Sradsja Tjeraišnia icmpenlon r't normalna 0 4 Vremenska naporcd: Hladneji« obL nT. trtme. Solne. Txha> asa« ob zaha a o!) 1S-U Meseo december. V mesecu cccembrc te rkrti dan do ti. t. a. za 1( minut in oaraste potem do konca meseca zopet 4 min. Lunin« izprtmembe t meseca decembra: zadn^ do* s.dec., mkj dne 10.. prri krajec dne 16. in tri afl polna bma dne ti. dec. 2. dec.. ob 7. url: CrfKvenlca: tem. 4-S. ne as. pai. Otk Dunaj I tem 6 0. obl. pad. C*_ Borze 2. decembra Zagreb. Danes je bila borza jako slaba, skoro nobenega prometa Devize: Berlin 197 do 199, Milan 508 do 510, London 465, Pariz 831 do 840, New-york 137. Praga 165 do 167, Sofija 150 do 171. Švica 2300, Dunaj 27.30 do 27.50. Valute: dolarji 134.50 do 137, avstrijske krone 28 do 29.50, rub- Muči Vas glavoboli Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Fellerjev Elza mentolni črinik, en komad 12 K. Želodec Tam ni v reda? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 škatljic 18 K. Pravi balzam, 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura, 1 velika steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V.Feller, Stubica donja, Elsa-trg številka 351. Hrvatska. 436 C Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elsa-kroglice ga spravijo v red! 6 škatlic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugen V.Feller, Stubica donja, Elsa-trg št. 351, Hrvatska. ' 436 a FRANK HELLER: Prigode gospoda Collina. Roman. (Prevod iz švedščine. F. J.) (Dalje.) Sledila je doba neprijetne napetosti, igra proti premoči. Filip je igral za čast in socijalno stališče. Kakor pobje, ki skačejo spomladi z ene ledene plošče na drugo, je skakal Filip po ledenih ploščah top> čega se kredita, vedno miren, smehljajoč se in vedno nad vodo. Skaka! je tako dobro, da ni nikdo poznal njegovega obupnega stanja, ko je Filip spomladi 1904. spoznal, da nima nobene še tako umazane kreditne ledene plošče več, ki bi ga mogla še nekoliko časa nositi, in da so se nekateri v zakonu samem čisto drobno tiskani parngrafki razširili v široke temne oblake, ki so pokrivali skoraj ves njegov hori-cont. Edini izhod mu je še preostal namreč doli pu južni železnici pa ven iz domovine. Svojim upnikom je zapustil Filip lepo zbirko slik, r ~tva in kuriozitet, sam pa je iz-koncem meseca iz svoje rodne Izginil je in njegovo bivališče ni bilo nikomur znano. Več ko teden dni je trajalo, da ie sploh kdo vprašal za tem bivališčem. Potem pa je stavila to vprašanje ena od štirih bank iz Kristianshamma. Drugi dan so ponovile s poudarkom to vprašanje še ostale tri banke in teden pozneje policijsko ravnateljstvo, detektivski zbor in vse prebivalstvo. Preiskali so njegov kontor, prebrskali z največjo vnemo njegove zapuščene papirje, kakor da bi šlo za literarno zapuščino novodobnega Shakespearja. Zaman. Edino, kar se je našlo, je bilo dejstvo, da sta se ona dva paragrafa pomnožila še za 'druge tri, ki so bili še vrhutega v zvezi z nekaterimi sorodnimi. Izkazalo se je, da je naš Filip znal s ču- * •'ovito spretnostjo ponarejati tuja iii^na v lastno korist, da je kazal precejšnje pomanjkanje poštenosti v upravljanju zaupanih mu sredstev in da je stal banke približno 200.000 švedskih kron. Zdelo se je, da je večji del te vsote porabljen za ponesrečene špekulacije. Vrednost njegove popotne blagajne ni bila znana. „Takšni so zastopniki zakona v naši deželi!" Tako je zmerjalo socijalno - demokratsko časopisje. „Pri-mite prokletega lumpa, njegovo kri hočemo piti." Tako so renčale banke. Publika se je strinjala z obema in pričakovala vesti o aretaciji Filipa Collina. Čakalo je dobro leto in se potem prepričalo, da čaka zaman. Kdor ta čas (septembra 1905) itak že ni pozabil na Collina, je sedaj pokopal vsak spomin nanj in samo zmigaval z ramami nad policijo. Tritisoč švedskih kron nagrade je ostalo še obljubljeno onemu, ki izsledi ubežnika. Mislimo si torej presenečenje švedske javnofti, ko se je pričetkom leta 1906. izvedelo, da je neki francoski gospod Philippe Nicolle, ki je pred petnajstimi mesci otvoril v Ko-penhagnu majhno agenturo in menjalnico in ki je baš jadrno izginil iz tega mesta, identičen z onim Filipom Collinom in rojakom, ki so ga na Švedskem iskali s toliko vnemo in takšnim neuspehom! Popolne gotovosti sicer ni bilo za to domnevo, toda obstojala je neka notranja gotovost, »carinski znak", kakor se izražajo gospodje detektivi Izkazalo se je, da je zunanjost obeh gospodov, Nicolla in Collina, bila po o-pisih zelo slična. O Coilinu je bilo znano, da govori gladko francoski, in one kopenhagenske banke, ki so preklinjale spomin gospoda Nicolla, so bile istovetne z onimi, nad katerimi se je v svojih zapuščenih spisih hudoval gospod Collin. Kar se tiče podrohnosti, najbrže niso bile bogvekako častne za danske firme, ki so te podrobnosti skrbno čuvale. Gotovo je bilo samo to, Ha ]e gospod Nicolle zapustil dansko glavno mesto, oborožen z listnico iz krokodilove kože. V listnici pa je bil shranjen znesek 70.000 danskih kron. V takšnemu stanju je gospod Nicolle odšel iz Kopenhagna v nedeljo 16. • januarja 1906 v avtomobilu. Njegovo avtomobilsko potovanje ga je še isti dan privedlo v Roskilde. tik pred odhodom hamburškega eks-presa. V Hamburgu je vsaka sled za gospodom bankirjem Nicollom prenehala... Ob 7 uri in 39 min. zjufraj, eno uro po odhodu ekspresa iz Wame-muinde, odhaja iz Hamburga eks-pres v Pariz in Amsterdam. Potnik, ki je namenjen za Amsterdam, lahko prestopi v Osnabruicku na Hoek van Holland, kjer ga že čaka velik belo lakiran turbinski parnik, da ga prepelje v Harvich v Angliji Če bi se bil bralec v pondeljek 18. januarja 1906 zjutraj vozil z ekspresnim vlakom iz Harvicha v London in če bi bil zajtrkoval v jedilnem vozu, — kaj ali koga bi bil videl? Črnolas, okrog tridesetleten eleganten gospod povživa z dobrim tekom svoj zajutrek, šunko, jajca in z marmelado obložene kruhke. Pred njim se na mizi kadi iz vroče čaše čaj. Gospod gleda jasno in mimo, glavo nosi pokoncu, in če se mu brčice od časa do časa potresejo, prihaja to le od zaspanosti, ker se gospodu od časa do časa hoče za-zehati. In vendar bi ta pogled mo ral biti plašen, te brčice bi morale trepetati sredi spačenega obraza, kajti na to glavo je razpisana učena najmanj tritisoč švedskih kron. Njen lastnik, ki ga že dolgo išče švedska policija, se bavi baš sedaj s tem, da beži pred dansko. Filip Collin — to je ca — popije še zadnji požirek čaja, si naroči majhen konjak v bran proti zimskemu mrazu in sc ozre z naglim pogledom po svojem Kaedu. Vkljub vsej mirnosti ie vendar nekaj — no, ne baš razburjalo, toda vzbujalo pozornost našega Collina. Ta nekaj je bil sivooblečen gospod, ki je sedel poleg njega, ki se je sedaj ves skril za obširno številko „Daily Chroni-cla". Trikrat je tekom tega jutra Filip že zadel ob tega gospoda in vse trikrat je zapazil, da se njegove ostre sive oči uprejo vanj. Čeprav ni bil nervozen, je Filip vendarle pomislil, da se ta ostrooki gospod ie nekoliko preveč zanima za njegovo dejanje in nehanje. Go-spcS je bil vrhu tega njegov sostanovalec v kajiti na parniku „Princ-regent" od Hoek van Holland do Harvicha. Toda v kajiti se je Filip jedva brigal za svojega spremljevalca. Ko je stopil v pamikovo bar in pil v njej svojo kavo, je v zrcalu pred seboj opazil, kako ga nekdo fiksira izpod senčnika široke športne kape, in ko se je obrnil, je videl, da je ta nekdo njegov tovariš iz kajite. Potem je mož izginil in Filip ga je zopet zapazil še le, ko sta stopala s pamika po brvi na kopno. Mož se je postavil v senco carinske barake in ostro ogledoval vse potnike. Filipu se je zdelo, da si ogleduje baš njega: „To je detektiv!" Toda to misel je takoj zopet zavrgel. Detektiv mu vendar še ne more slediti. Sedaj še ne! Trajalo bo še nekaj ur, predno se zave gospod Luka Green-berg in drugi Kodanjci, kaj so izgubili ž njim! V tej točki pomirjen vendar Collin ni mogel odpraviti občutka neugodja, ko je v tretje zapazil možakarja v jedilnem vozu brzovlaka in ko se je ta možakar celo vsedel k njegovi mizi. Toda ostrooki gospod v sivi obleki to pot ni Collina niti pogledal, marveč je samo povžil v največji naglici svojo šunko in se potem poglobil v časopis- (Dalje prihodnjič.) Po svefu. X Hohenzollernsko premoženje se izroči državi. Iz Berlina ce brzojavlja: Socijalno - demokratski parlamentarni krogi zahtevajo, da se premoženje Ho- henzoflemce? brez kake odškodnine h roči pruski državi. Socijalno-demokra tična stranka bo predložila resolucijo s katero se vlada pozivlje, da predloži parlamentu zakonski načrt glede izn> čitve premoženja. X Tunel med Anglijo in Francija Internacionalna konferenca se je izjavila za to. da se takoj prične z gradnjo tunela pod kanalom La Manche, X Amerika za VIII. olimpijado, Amerikanci so zbrali za VIII. olimpijado eno milijardo dolarjev ali 130 milijard kron. Ta denar nameravajo uporabiti za konstrukcijo novega stadija * Los Angelos in za brezplačni prevoa vseh tekmovalcev iz Evrope v Amerik« Nabiranje se še nadaljuje. X Nagrade za rodbine z mnogimi otroci. Pod predsedstvom Poincarea se ie vršila nedavno seja francoske aka-' demije na kateri se je za rodbine 2 mnogimi otroci določilo 90 nagrad po 25.000 frankov. X Masarykov narodni fond fe dosegel vsoto 40 milijonov češkoslovaških kron. Fond zasleduje praktično stran, namreč nacijonalno in socijalno-kultur* no, ter bo ustanavljal dijaške kolegij« in slovanske zavode. Praška občina j« poklonila fondu stavbišče za gradnjo Masarykovega dijaškega doma. X Zadnji Zeppelin. Kakor poročajo iz Berlina, se bo te dni izročil Italiji še zadnji Zeppelin, kakor je to določena v mirovni pogodbi. Narodno gledalitte. Drama: Petek, 3.dec.: Shakespeare: Sen kresne noči, v opernem gledališču ob dramskih cenah. Red C. Sobota, 4. dec.: Sudermann: Bobrov kožuh. Red D. Nedelja, 5. dec: Beaumarcbais: Fioaro se ženi Izven. Opera: Petek, 3. dec.: Shakespeare: Sen kresna noči, dramska predstava. Red C Sobota, 4.dec: Verdi: Rigoletto. Red Nedelja, 5. dec.: Nicolai: Vesele žene windsorske. Izven. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra"< Odgovorni urednik Vit F. Jelene. 1. Ali ste že poslali naročnino za „Jntro" l ? Pisalna miza se proda. ISS8e »Ljubljanski Zvon", letnik 1911. — Poizve se v opravi «Jutra», Sodna ulica 6. 532 2—1 Dobri prazni sodU^l&S Miklošičeva oeata 16, Delniška tlakama. 530 3-1 Pisalne stroje Remington nudi tvrdka 526 10—2 K. A.Kregar, Ljubljana. Kro jač 6io 3-3 Ivan Magdii GledaliSka ulica se priporoča za izdelovanje oblek. Zaloga finega angleškega blaga. j flmerihsnsbo strojno i olje S Olje, lahko, za vretena; S Olje za transmisije; B olje, strojno za poljedelske stroje; i olje, strojno za teške stroje; g olje za avtomobile, lahko; B olje „ „ , izredno težko; * olje za cilindre; S olje proti prahu. 67 104—28 n Glavna zaloga: s Medic, Rakove & Zanki, d. z o. z. S prej A. Zanki ^ sinovi. Priporočamo domače tvrdke: ID IzlaJ« ptjalai. Vsaki akjavi 4 t Brusarnlca: Vanino Vekoslav, Stari trg 2. Krojači i Jamnik Anton, Rožna ulica 29. Semrajc Jakob, Gradišče 5/L Žensko krojaStvoi Medved Rozi, Mestni trg 24/HL [d. p.] Mestni graditelji Treo Viljem, Gosposvetska cesta 10. Modlstke: Horvat Minka, Stari trg 21. Hribar Rozi, Rimska cesta 6. [d. p.] Pučkarjl: Kaiser F. K., Selenburgova ul. 6. [i k. 1] Skladišče i Balkan, d. d., Dunajska a 38. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: Oblat Aleks., zaloga čevljev vsake vrste, Sv. Petra cesta 28. Rogelj Marija, manufaktura, Sr. Petra cesta 38. Sandrin J, zaloga usnja, podplatov itd. na debelo, Mestni trg 6. Mikuš L, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15! . [20] Sax Ivan, konfekcijska trgovina, Stan trg 8. _-1 Urarjl: Ravnihar Ivan, Sv. Petra Za Miklavža kupujte 456 9 za otroke: Bob ln Tedi, mladinska povest 8 slikami, broš. 24 K, vez. 30 K, po pošti 2 £ več. za odrasle: Anatoie Franee: Pingvlnskl otok, broš. 42 K, po pošti K 2-40 vrt. Shakespeare-Žapaueič: Sen kresne noči, broš. 22 K, vez. 28 Jt, po pošti 2 K več; Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Bloveaoev, I. In IL del, skupaj 67 K, po pošti K 2-20 vet Naročila na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Sodna oL 6. Knjige so najcenejše darilo. a u ii II 1 Strojne tovarne in livarne --- : 'II" II d. d. 40 26—8 Stroji sa obdelovanje lesa, vodne turbine, Sage, hidravlični regulatorji, stiskalnice za klobuke, transmisije, kovinski izdelki, armature, sesaljke, ognjegasne brizgalne, zvonovi, elektrotehnične potrebščine, elektro-. motor j L ========= =K ITO PREMERL LJubljana Kolodvorska ul. 18 kot glavni zastopnik tvrdke Navlor Brothers Ltd, London, tovarne prvovrstnih •ImIaSLSL labMU naznanja, da priporoča trrdke: Ivan angoesRin laicov bho.u, jo.ip s^oa, Br.ta Bemigar, Filip Prlstov, Tone KalgaJ, Prano Ooroo ln P. Batjel, ker isti pri pleskanju vozov uporabljajo omenjene lake. — Razen tega uporabljajo te prvovrstne lake tudi topniška radiona, vse Dravske divizijske oblasti m lmaio iste v zalogi vse večje tvrdke te stroke v Beogradu, Nišu, Zagrebu, Sarajevu, Mosten, Cetinju, Splitu itd- ter so se vsi o kakovosti istih nalpovoljneje izrazili, - ttn-poročam nabavo istih kar najbolje. 620 3—3 ri-* n—fl r—a b—u n—fl >M11IMI1 fMT TM1TM1 IMI^BCŽ \ l I l SE. 21 104-30 99 d. z o Uubllana, Dunajska cesta St. 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: PSenično moko, banačko in lastne mletve, koruzo, oves, r pšenične otrobe, proseno kašo, jeiprenj, sladkor čeiki 9 v kockah, amerikanski, Java kristal beli, kavo, naj-finejše namizno jedilno olie, testenine, rii, Ceylon-čaj, poper v zrnju, sol, morsko ln nemiko-belo, petrolej, belo čiičeni, bosanske slive vseh vrst, čebulo makovsko, orehe, krompir in različno drugo blago, tudi sukneno p in manufakturno perilno blago, čevlje, moike, ženske 9 in deške, izborno blago v vseh številkah, oddaja se le v večjih množinah. arB==Bns^arg==a »n—u t U b-U i>-a EF-fl ft^KH Ustanovljena leta 1881. bPez odbitka, r>entnega davka, katerega plačuje posojilni Kredit vseh vrst. Hranilne vloge K 70,000.000. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani Le i Ustanovljen« leta 1881. oje vložnike. Tekoči račun. „ m Ktfimfla Dalnitta jfegfc