Fizika v šoli 19 (2013) 2 109 GALILEI V LJUBLJANI (ob 450-letnici rojstva Galilea Galileja 15. 2. 1564) Stanislav Južnič Univerza v Oklahomi, Oklahoma Povzetek – G. Galilejeva prenova pouka fizike se je tudi v Ljubljani odvila na več rav- neh, ki so postopoma spremenile šolski način poučevanja v še dandanes merodajno ekspe- rimentalno smer samostojnih poskusov dijakov ob učiteljevih demonstracijah. Vpliv Galilea Galileja na naše prednike se je začel med šolanjem kranjske mladine v Padovi, kjer so uni- verzo obiskovali tudi grofje Turjaški in Valvasorji; seveda se zavoljo svojih politično naravnanih življenjskih ciljev visoki plemiči zvečine niso vpisovali na medicinsko fakulteto, kjer je Galileo predaval matematične vede z velikim delom fizike vred. Drugi vpliv se zrcali v nabavah Galile- jevega analognega računala, izdelanega v njegovi hiši; dražja srebrna različica je bila namen- jena vladarjem vključno s Habsburžani, cenejša kovinska izvedba pa manj premožnim. Med drugimi so računalo nabavili grofje Turjaški za svojo palačo v Ljubljani, pozneje imenovano knežjo, Valvasor in ljubljanski stanodajalec Roberta Galileja Janez Adam Petenegg. Tretji vpliv Galileja na šole se kaže v branju njegovih knjig, tudi tistih prepovedanih. V tej razpravi preučujemo doslej manj znanega G. Galilejevega sorodnika, Ljubljančana Roberta Galileja (1615 Firence–1681 Ljubljana), čigar delovanje v Ljubljani je odločilno pripomoglo k priljubljenosti idej Galilea Galileja na Slovenskem. Abstract – Galileo Galilei’s renovation of physics teaching performed some stages of de- velopment also in Ljubljana. Step by step it changed the school education into still prevailing experimental destination based on autonomous experimenting of students and teacher’s dem- onstrations. The influence of Galileo Galilei on our ancestors began with studies of the youth of Carniola in Padua University including count Auersperg and Valvasor. The high nobility certainly didn’t matriculate in the Faculty of Medicine where Galileo Galilei taught mathematical sciences with a lot of physics included. On the other hand, G. Galileo produced in his own house the analogue calculators called geometric and military compasses in silver variant for Habsburg and other rulers, and a cheaper metallic form. Among others the Count Auersperg bought the item for his Ljubljana palace, as did Valvasor and Roberto Galilei’s landlord Janez Adam Petenegg. The third aspect of spreading of Galileo’s ideas was the distribution of his books including those on the Index of Prohibited Books. In this research the deeds of G. Gali- leo’s relative up to now little known Roberto Galilei (1615 Florence–1681 Ljubljana) is discussed. Roberto work helped to spread the awareness of the ideas of Galileo Galilei in now Slovenian Lands. Fizika v šoli 19 (2013) 2 11 0 UVOD SLIKA 1: Rodovno drevo florentinskih in lyonskih Galilejev z ljubljansko vejo, ki ponazar- ja družinske vezi med fizikom Galileom Galilejem in njegovim ljubljanskim sorodnikom Robertom Galilejem. Galilei v Firencah, Lyonu in na Kranjskem Giovanni Bonaiuto Felice di Niccol Vanni Doratea 1404 Bef 1442 Michele Bonaiuti Galilei 1373 Aft 21.2.1451 Tancia degli Agli 1405 1443-1446 Galileus Galilei, Galileus de Galileis 1369-1370 1447-1451 Ghita (Margherita) 1382 Bef 1442 poroka: 1402 Giovanni Galilei n Bernardo Galilei 1409 Lucrezia di Cambio di Vieri de' Medici Sandra Galilei Lodovico Galilei 1412 Benedetto Galilei 1414 Bef 1478 Alesandra di Mariotto dello Steccuto 1435 Aft 1480 Lena Galilei Brigida Galilei Felice Galilei Cosa Galilei Michelangelo Galilei 1478 27.6.1540 Maddalena di Carlo di Bergo di S. Maria a Monte Aft 1544 poroka: 1510 Mariotto Galilei okoli 1466 Lisabetta Berlinghieri Vincenzio Galilei 1520 Santa Maria a Monte - Florence 1591 Giulia Ammannati 1538 Pisa 15.8.1620 Florence poroka: 5.7.1562 Roberto Galilei 22.10.1507 15.3.1582 Francesca Altoviti GALILEO GALILEI, VODILNI FIZIK 1564 1642 Marina Gamba 1570 21.8.1612 St. Daniel Benetke Met: 1600 Virginia Galilei 8.5.1573 Pisa Luco Landucci poroka: 1591 Michelangelo Galilei 18.12.1575 Pisa/Florence 3.1.1631 Munchen Anna Chiara Bandinelli 1634 poroka: 1608 Munich Livia Galilei 7.10.1587 Pisa Taddeo Galetti poroka: 1601 Galilei okoli 1589 Benedetto Galilei okoli 1590 Antonio Galilei 12.1.1557 Firence 24.1.1639 Firence Maddalena Pilli Ottavio Galilei 21.12.1561 Bef 21.12.1641 Lyon? Clarice Gaetani Bartolomeo Galilei Virginia Maria Celeste Galilei 16.8.1600 Padua 2.4.1634 Florence Livia Archangela Galilei 1601 Padua 1659 St. Mateo Vincenzo Galilei 1606 Padua 1649 Sestilia Bocchineri okoli 1610 1669 poroka: 1629 Vincenzo Landucci 1595 1649 Anna Diociaiuti Arcangela Landucci St. Giorgio Virginia (Clara) Landucci St. Matteo Vincenzo Galilei 1608 Mechelde Galilei 1634 Munchen Alberto Cesare (Albertino) Galilei 1617 Munchen 1692 Michelangelo Galilei 1634 Munchen Anna Maria Galilei 1625 Maria Fulvia Galilei 1627 Munich 1634 Munich Galilei Cesare Galetti 1601 Girolamo Galetti 1608 Antonio Galetti 1610 Roberto Galilei 30.11.1595 Firenze San Pulinari Giovanni fra.Lodovico Galilei 7.9.1600 17.3.1692 Firence pokopan Girolamo Galilei 24.3.1604 Firenze S. Apollonio 16.10.1670 Firenze pokopan Bartolomeo Galilei Aft 26.9.1665 Filippo Galilei 8.11.1609 Firenze S. Apollonio 11.1.1677 Cortona ROBERTO GALILEI, LJUBLJANAN 16.12.1615 Firenze s. Apollonio 23.1.1681 Ljubljana sv. Nikolaj Sidonia Victoria Mordax 1624 19.8.1665 Ljubljana poroka: 20.10.1641 zunaj Kranjske Galileo Galilei 1629 1652 Carlo Galilei 1631 1675 Cosimo Galilei 1636 1672 Ottavio von Galilei 1644 1707 Bartholomeaus Engelbert von Galilei 11.2.1648 Ljubljana sv. Nikolaj Ferdinand von Galilei 8.7.1650 Ljubljana Bartholomeaus Ernst von Galilei 18.7.1651 Ljubljana Theresia Anna von Galilei 23.10.1652 Ljubljana Anna Clara von Galilei 16.12.1654 16.4.1677 Ljubljana Maria Elisabeth von Galilei 20.11.1656 Ljubljana sv. Nikolaj Ferdinand Anton von Galilei 14.10.1663 Ljubljana sv.Nikolaj Fizika v šoli 19 (2013) 2 111 SLIKA 2: Zapis o florentinskem krstu poznejšega Ljubljančana Roberta Galileja decem- bra 1615. Sorodnik Galilea Galileja, Roberto Galilei (1615–1681), se je preselil v Ljubljano v času, ko jezuiti in drugi ljubljanski šolniki še niso predavali fizike na višji stopnji razen študentom teologije. Pouk fizike znotraj filozofije so v njegovem času na slovenskem na- rodnostnem ozemlju izvajali le jezuiti v Celovcu od leta 1653 dalje in menihi Somaski v Kopru nekoliko pozneje. Uvajanje G. Galilejevih novosti pri pouku mehanike in predvsem astronomije je bilo namreč po njegovi obsodbi leta 1633 močno oteženo. Takrat je bilo ozemlje sodobne Slovenije v šolskem pogledu močno navezano na italijanske sosede, saj je tridesetletna vojna med letoma 1618–1648 močno zmanjšala vpliv nemških šol. Kdor se je med tedanjimi Ljubljančani in prebivalci sosednjih krajev hotel naučiti fizike, je moral v uk k Italijanom, saj so bili tamkajšnji fiziki na čelu z G. Galilejem njega dni razred zase. Seveda šolarji niso bili edini prinašalci novic o novih fizikalnih dosežkih. Številni Ita- lijani so prihajali na ozemlje sedanje Slovenije, mnogi med njimi pa so se med Slovenci ustalili in mednje zanesli nove Galilejeve ideje; domala najpomembnejši med njimi je bil Roberto Galilei (* 1615). Za osvetlitev delovanja R. Galileja v Ljubljani so bistvenega po- mena njegovi stiki s tedanjo ljubljansko smetano, predvsem z grofi in knezi Turjaškimi. R. Galilejev vrstnik, nekaj tednov starejši knez Janez Vajkard Turjaški (1615–1677), je bil mlajši brat deželnega glavarja grofa Volfa Engelberta Turjaškega (1610–1673). Oba sta bila rojena med prijaznimi dolenjskimi griči v Žužemberku; Volf je gospodaril na Kranj- skem, Janez v visoki dunajski politiki tudi kot svetovalec Otta Guerickeja pri poskusih z vakuumom, njun srednji brat Herbard Turjaški (1613–1669) s Šrajbarskega Turna pri Krškem pa v Vojni Krajini. UČNA DOBA GROFOV TURJAŠKIH IN GALILEJEVE KNJIGE NA KRANJSKEM Boter otrok Roberta Galileja, kranjski deželni glavar Volf Engelbert Turjaški, je bil najstarejši sin dednega maršala Ditriha Turjaškega (1578–1634). Leta 1625 se je Ditrih skupaj s prvorojencem Volfom Engelbertom med zadnjimi petičnimi Kranjci vrnil iz pro- testantske v katoliško vero. Istega leta je kupil dve hiši na vogalu Gosposke in Turjaške ulice; predelal ju je leta 1631 in 1632. Roberto Galilei je stanoval nedaleč proč onstran Ljubljanice v največji med tedanjimi hišami na Mestnem trgu ob Šuštarskem mostu. Zavoljo rušenj med tridesetletno vojno so nemške šole komajda delovale. Ditrihovi sinovi so si zato večinoma nabrali znanja v severni Italiji in tam spoznali G. Galilejevo prenovo fizike. V Münchnu sta Herbard in Janez Vajkard obiskovala le nižje študije, kar Fizika v šoli 19 (2013) 2 112 bi danes ustrezalo osnovni šoli in prvima srednješolskima razredoma; v matrikah višjih študijev je bilo tam vpisanih bore malo Kranjcev, prav nobeden pa ni bil Ljubljančan ali Turjaškega rodu. Preglednica 1: Šolanje Ditriha Turjaškega, njegovih bratov in sinov Ime Kraj in čas študija Profesorji matematično-fizikalnih panog Ditrihova brata Herbard in Vajkard Strasbourg 1587 Ditrih Strasbourg 1591 Herbard, Vajkard in Ditrih Tübingen 26. 8. 1592: Ditrih kot 469. avstrijski študent Keplerjev učitelj Michael Maestlin, astronom Ditrih Strasbourg 1593 Herbard, Vajkard Padova 1593 Ditrih Padova 1595–1596– Galileo Galilei matematik 1592–1610 Volf Ljubljana 1625– Poljak Albert Ocicky rektor 1622–1630 Volf Gradec 1627 poezija Jacob Honoratus Durand poučuje filozofijo s fiziko 1628– 1630; Andrej Kobav iz Cerknice kot repetitor utrjuje snov s študenti matematike 1627–1633 Volf Benetke, Padova, Bologna Volf Dunaj 1629 Paul Guldin matematik 1623–1637 Volf Siena 15. 6. 1630– ; višji študiji, univerza Teofilo Gallaccini (Gallacini, 1564–1641) matematik, od leta 1623 nosilec katedre za filozofijo in logiko, malo pred smrtjo predaval tudi arhitekturo Volf Cleve(s) 1631 Herbard München 1630–23. 1. 1632 Nižje študije na jezuitskem kolegiju, nato na dvoru Herbard Strasbourg 1631– 21. 1. 1632 Nižje šole Herbard Gradec pomlad 1633 – jesen 1633 Durand matematik 1632–1654; Kobav repetitor matematike Janez München 1630–15. 1. 1632- Nižji študiji na jezuitskem kolegiju, nato na dvoru. Doktor obojega prava profesor Franz Schildt mu predava v Münchnu ali Würzburgu maja 1659 Janez Strasbourg Nižje šole Janez Bologna pomlad 1633–jesen 1633 Giovanni Battista Riccioli in Francesco Maria Grimaldi Janez Siena junij/julij 1635–1636 Gallaccini; vodja sienskega dvora je bil Malteški vitez Bartolomeo Galilei, brat Ljubljančana Roberta Galileja (* 1615) Fizika v šoli 19 (2013) 2 113 Preglednica 2: Turjaške in Valvasorjeve knjige članov Galilejeve Academia dei Lincei in Ke- plerja Pisec turjaške knjige Leto Naslov Valvasorjeve knjige istega avtorja Markiz Guidobaldo Monte 1577 Mecanicorum liber Nemški prevod 1629 Ferrante Imperato 1599 Dell'historia naturale / Kepler 1604 Ad Vitellionem Ad Vitellionem; Dioptrica 1611 Galilei 1612; 1655–56 Le operazioni del compasso; Opere Pisma v Keplerjevi knjigi Porta, Giovanni Batista 1650 Magiae naturalis Nemški prevod 1612, italijanski prevod 1650, latinski ponatis 1680 Porta, Giovanni Batista 1650, 1652 Physiognomoniae coelestis libri sex Italijanska izdaja 1616 Hernández, Francisco; Cesi, Federico 1651 Nova plantarum, animalium / Redi, Francesco 1670 Miscellanea curiosa medico- -physica Štiri knjige polemik s Kircherjem, med njimi dve latinski o kačjem kamnu Turjaški so spoznali nove fizikalne ideje Galilea Galileja v šolskih klopeh še pred priselitvijo Roberta Galileja (* 1615) v Ljubljano; sicer pa so bili vsi štirje zgodnji kranjski lastniki Galilejevih knjig povezani z Galilejevim ljubljanskim sorodnikom Robertom Galile- jem: Turjaški, Valvasor, Thurn-Valsassina in Wintershofen-Oršić. Volf Engelbert Turjaški je bil boter Robertovima otrokoma v ljubljanski stolnici. Roberto je bil boter otroku Valvasor- jevega polbrata. Janez Ambrož Thurn-Valsassina († 1654) je bil sošolec Janeza Vajkarda Turjaškega na univerzi v Sieni. Junija/julija 1635 je Janez Vajkard Turjaški kot 6541. dijak moral odšteti 3 scude za vpis na univerzo v Sieni, kar je tehtalo svojih 10 g zlata; za mar- sikaterega sodobnega šolarja bi bilo kaj takega že kar pravo premoženje. Nekaj tednov za Janezom Vajkardom Turjaškim se je v Sieni vpisal še Janez Ambrož grof Thurn-Valsassina (Joannes Ambrosius Turrianus et Valsassina Comes) pod številko 6553. Ivan Franjo Oršić, tast baronice Marije Terezije Wintershofen, poročene Oršić (Win- tershoffen, okoli 1665–1700), soproge polkovnika Antuna Oršića (1670–1706), je po babičini oporoki, podpisani dne 28. 3. 1673, podedoval imetje svoje babice Barbare ba- ronice Kacijanar (1589/90–1673); Barbara je bila med najbolj priljubljenimi botrami te- danjih petičnih Ljubljančanov. Bila je hči Gabrijela Križaniča († 1619) iz Pustega Gradca, mačeha Janeza Herbarta Kacijanarja († 1681), lastnica Preddvora, gospostva Trebnje in hiše na Starem trgu v Ljubljani. Pri krstu v ljubljanski stolnici je bila botra R. Galilejevi hčeri Ani Klari, ki je edina od Robertovih otrok umrla v Ljubljani. Žal testament Barbare Kacijanar ni ohranjen; tako ni mogoče vedeti, ali je njene knjige podedovala snaha njene- ga vnuka, Marija Terezija Wintershofen, poročena Oršić. Barbarin tretji mož Jurij Boltežar baron Kacijanar je na Begunjah zapustil zavidanja vredno knjižnico z nad sto knjigami. Fizika v šoli 19 (2013) 2 114 Thurn-Valsassina [1] in Oršić [2] sta imela vsak svoj izvod Galilejevih Discorsi iz leta 1638, ki so bili natisnjeni na Nizozemskem tudi s posredovanjem bratranca-soimenjaka Ljubljan- čana Roberta Galileja. Sinovi Ditriha Turjaškega so imeli prvo izdajo zbirke Galilejevih zbranih del v dveh zvez- kih; sin ljubljanskega župana Janez Ludvik Schönleben ju je zanje katalogiziral vsakega posebej z domnevno različnima letoma izdaje. Seveda so postale Galilejeve knjige močno sumljive nekaterim oblastnikom; bile pa so vredne branja tako v fizikalnem kot v literarnem oziru. Volf je kupil ali podedoval Galilejev prvenec o pripomočku za računanje, imenovanem kompas, in Francisco Travaginijeva (* 1613) razmišljanja o potresu, ter ju vezal v skupno knjigo. Deli Galileja in Travaginija si nista preveč podobni po snovi; loči ju domala šest dese- tletij razlike v času natisa. Zato je Volf s skupno vezavo predvsem – varčeval [3]. Pomembna Turjaška vrata v moderno novo znanost sta postali dve debeli v perga- ment vezani knjigi Galilejevih zbranih del v prvi bolonjski Manolessijevi izdaji iz leta 1656. Manolessi je spise razvrstil kronološko. Začel je z Galilejevim sorazmernostnim kompa- som, ki so ga Turjaški nabavili še v starejši izdaji. Sledila je obramba pred Baldassare Caprom (okoli 1580–1628), ki so jo ljubljanski avguštinci pogumno vezali skupaj z Galile- jevim delom o Sorazmernostnem kompasu (1606). Po razpravi o kompasu je Manolessi ponatisnil Galilejevo razpravo o Vodi, skupaj s številnimi obrambami pred kritiki. Prvo knjigo sta zaključili Mehanika in Tehtnica. Drugo knjigo je začel Zvezdni odposlanec, ki je Galileju prinesel slavo leta 1610. Za njim je urednik dodal Sončeve pege, Komet iz leta 1618, spore z jezuitoma Scheinerjem in Grassijem v različnih pismih, končno pa še zadnjo Galilejevo knjigo Discorsi. Spornih koper- nikanskih Dialogov iz leta 1632 niso vključili, čeprav je minilo že ducat let od smrti Galileje- vega nasprotnika papeža Urbana VIII.; Manolessi se je leta 1656 očitno še vedno bal izzivati oblasti. Težave so ostale še dolga desetletja, saj knjigarnar Janez Krstnik Mayr leta 1678 v Ljubljani ni ponujal Galilejevih del. Tako imamo danes v NUKu le nekoč jezuitski Galilejev So- razmernostni »kompas« v prvi prevedeni izdaji (1612); Caprovo knjigo (1606) v privezu z Ga- lilejevim Le operazioni del compasso iz leta 1606 so hranili ljubljanski avguštinci, ob njej pa še Caprov opis Tychovega sistema (1606) in druga Caprova dela. V Mariborski Univerzitetni knjižnici hranijo Galilejev Il Saggiatore, napisan proti jezuitu Grassiju v prvi rimski izdaji iz leta 1623. Vsekakor je imel Volf Engelbert Turjaški priložnost brati Galileja v celoti, saj si gotovo ni pozabil kje na skrivaj ogledati tudi spornih Dialogov. Nenazadnje je bil v tesnih stikih z G. Galilejevim ljubljanskim sorodnikom Robertom Galilejem in boter dvema njegovima otrokoma. R. GALILEI IN ŠKOF RABATTA SEZNANITA KRANJCE Z GALILEJEVO FIZIKO Sinova nekdanjega Galilejevega študenta Ditriha Turjaškega grof Volf in knez Janez nista Galilejevih knjig le brala, temveč sta imela z Galilejevim krogom neposredne stike. Njun sosed Ljubljančan Roberto Galilei (16. 12. 1615 Firence, krščen 19. 12. 1615 v florentinski cerkvi sv. Apolonija pri S. Maria del Fiore–1681) je bil soprog Viktorije Sidonie Fizika v šoli 19 (2013) 2 115 baronice Mordax (1624–19. 8. 1665 Ljubljana), s katero sta imela v Ljubljani vsaj sedem otrok. Po G. Galilejevi obsodbi leta 1633 je starejši bratranec ljubljanskega Roberta Ga- lileja, Roberto Galilei (30. 11. 1595 krščen v cerkvi San Pulinari v Firencah), zavoljo gro- zeče cenzure naskrivaj odpošiljal večji del G. Galilejevega dopisovanja. Roberto Galilei (* 1595) se je že mlad preselil v Lyon k svojemu stricu Ottaviju Galileju (1561[4] –1641), očetu ljubljanskega Roberta (* 1615) [5]. Tako sta bratranca z enakima imenoma Rober- to Galilei dolgo delovala v Lyonu z ramo ob rami; poznejši Ljubljančan Roberto Galilei je pomagal pri skrivnem prenašanju korespondence v Arcetriju pri Firencah konfiniranega Galilea Galileja, sprva pa ni posegal v razprave o fizikalnih vsebinah, kot je to počel sta- rejši Roberto Galilei (* 1595). Brat Ljubljančana Roberta Galileja, malteški vitez Bartolomeo Galilei, je kot vrhovni učitelj vodil dvor sienskega guvernerja kardinala Leopolda de' Medici (1617–1675), bra- ta velikega vojvode Toskane Ferdinanda II. de' Medici (1610–1670). Na sienskem gu- vernerskem stolčku je Leopoldo nadomeščal svojega starejšega brata Mattea de'Medici (1613–1667), medtem ko se je le-ta vojskoval v Nemčiji med tridesetletno vojno, in za- man poskušal najti tiskarja za G. Galilejevo zadnjo knjigo s pomočjo dunajskih fizikov. Le- opoldovi učitelji fizikalnih ved so bili Galilejev zagovornik pesnik Jacopo Soldano (1579– 1641), drugi Galilejev učenec redovnik piarist Flaviano Michelini (Famiano, Francesco di San Giuseppe, 1604–1665) in iznajditelj barometra Evangelista Torricelli (1608–1647) kot Galilejev naslednik v Firencah. Leopoldo je leta 1638, takoj po koncu sienskih študi- jev Janeza Vajkarda Turjaškega, ustanovil Accademio Platonico. Leopoldo Medičejski je svojemu bratu velikemu vojvodi svetoval glede manufaktur, poljedelstva in trgovine. Brata Medičejca je družila predvsem ljubezen do fizike, zato sta leta 1657 družno ustanovila florentinsko Akademijo Del Cimento, vodilno znanstveno društvo tistih dni; Leopoldo je podpisoval akademijska pisma, spremljal delovanje Evan- gelista Torricellija in si dolgo dopisoval s pariškim akademikom Christiaanom Huygen- som. Preizkušal je teleskopske leče in urejeval zbrane termometre, astrolabe, kalorime- tre, kvadrante, higrometre in podobno v palači Pitti. 12. 12. 1667 ga je papež Klement IX. imenoval za kardinala sv. Kozme in Damjana, kar je seveda zahtevalo pogosta potovanja v Rim in omejilo čas za fizikalne poskuse. Leopoldova dejanja in nehanja so se tesno prepletala z vodjo njegovega dvora, malteškim vitezom Bartolomejem Galilejem, bratom Ljubljančana Roberta Galileja. Vodja medičejskega dvora Bartolomeo je bil formalno nad- rejen dvornemu matematiku G. Galileju, čeravno bržkone ni dobival večje letne plače od G. Galilejevih 1000 scudov. Bil je to že kar lep kupček dobrih treh kilogramov zlata. Bartolomeo Galilei seveda ni bil edini malteški vitez, povezan z Ljubljano. Nekaj let po Robertovemu prihodu v Ljubljano je malteški vitez furlanskega rodu, dunajski dvorjan Jožef Rabatta (1620–1683), postal dvanajsti ljubljanski škof. Razmeroma razdrobljeno ozemlje je odlično upravljal z izbornim baročnim okusom. Rabatta je po graškem študi- ju filozofije z uporabno matematiko poglobil svoja fizikalna spoznanja med šolanjem na Malti. Fizika v šoli 19 (2013) 2 116 Cesar Ferdinand III. je Rabatto leta 1654 postavil za poveljnika telesne straže svo- jega sina, pravkar ustoličenega kralja Ferdinanda IV. Domači učitelj Ferdinanda IV. je bil Janez Vajkard Turjaški. Po smrti Ferdinanda IV. je Rabatta postal vrhovni učitelj Ferdi- nandovega brata nadvojvode Karla Jožefa. Na tem položaju je Rabatta preučeval izume pokojnega Galilea Galileja, ki jih je rimski jezuit Athanasius Kircher priredil v svojevrstno računalo, imenovano »matematične orgle-Organum«, za svoj rimski muzej. Kircher je uporabil deset Neperjevih palic vzdolž devetih valjev; Kircherjev Organum danes hra- nijo v Tehniškem muzeju oziroma v Bayerisches Nationalmuseum München, v Muzeju zgodovine znanosti (Museo di Storia della Scienza) v Firencah, v Wolfenbüttlu in dru- gih nemških muzejih, kjer si domiselne naprave pogosto ogledujejo šolarji. Kircherjevo priredbo Galilejevega izuma je objavil Kircherjev učenec Gašper Schott; prvi zvezek je posvetil tudi avstrijskemu nadvojvodi Karlu Josefu, (pol)bratu cesarja Leopolda I., ki je kot dvanajstletnik leta 1661 dobil Kircherjev Organum za učni pripomoček na Dunaj. Uporabljal ga je le slaba tri leta ob pomoči svojega glavnega vzgojitelja Rabatte in učitelja matematike Gottfrieda Aloisa (Aloys) Kinnerja iz Šlezije. Schott je v uvodu knjige nekoliko preveč optimistično napovedal čase, v katerih bodo kar vsi habsburški vladarji, knezi in plemiči poznali fizikalno-matematične discipline. Glavni učitelj pokojnega nadvojvode, bodoči ljubljanski škof Rabatta, je prvo, tri stra- ni dolgo žalostinko za Karlom Josefom sestavil na domačem vipavskem gradu Dornberk. V zadnjem nagrobnem zapisu je Rabatta slavil pokojnikove vrline. Nadvojvoda je poznal aritmetiko, Zemljo kot točko v vesolju, geografijo vse do tropov in ekvatorja; znal si je dob- ro predstavljati fiziko vesolja. Zanimal se je za tedaj priljubljeno umetnost tajnopisa in za vojaške vede [6], povezane s fiziko. Rabattov prispevek v Schottovi fizikalni knjigi je bil seveda dodaten vzrok, da je ljub- ljanski knjigarnar Mayr knjigo prodajal, Janez Vajkard Valvasor pa kupil. Rabatta je bil posvečen v duhovnika takoj po smrti Karla Josefa; poltretji mesec pozneje je bil dne 9. 4. 1664 imenovan in 23. 6. potrjen za ljubljanskega škofa. Skupaj z Ljubljančanom Ro- bertom Galilejem sta na Kranjsko prinesla znanje malteških vitezov, med katerimi so bili številni sorodniki fizika G. Galileja. GALILEJEVA DEDIŠČINA V LJUBLJANI Ostareli bogati kranjski visoki uradnik florentinskega rodu Roberto Galilei je umrl zgodaj leta 1681 v Ljubljani, nakar je komisija deželne oblasti popisala njegovo imetje. Popis R. Galilejevih dragotin so začeli z zlatimi prstani in drugo zlatnino. Zapuščinski inventar so datirali 31. 3. 1681 v Ljubljani, podenj pa se je podpisal sin tajnika deželnih stanov Heinrich Mathias Schweiger (1640–1697) [9]. Zapuščino je v skladu z deželnim pravom pregledal Robertov sin-naslednik Ottavio Galilei (1644–1707). Ottavio je pode- doval tudi podružnico banke Gondi; ker ni imel moških dedičev, je 18. 3. 1705 za svojega univerzalnega dediča imenoval senatorja Florentinca Jacopa Mannellija. Fizika v šoli 19 (2013) 2 117 SLIKA 3: Galilejevo pismo deželanov za sprejem med kranjske deželne stanove, v katerem se posebej izpostavlja pomen nje- govega brata Bartolomeja, glavnega učitelja na medičejskem dvoru [8]. SLIKA 4: Zapuščinski inventar Roberta Gali- leja v Ljubljani s fizikalno-medicinskimi sreb- rnimi pripomočki iz Augsburga na začetku strani 29. SLIKA 5: Podpis Robertovega sina Ottavija Galileja v zapuščinskem inventarju Roberta Galileja v Ljubljani. Fizika v šoli 19 (2013) 2 118 Roberto Galilei je stanoval nedaleč proč od Turjaške palače onstran Ljubljanice v največji med tedanjimi hišami Velikega trga št. 280. Hišo so leta 1805 preštevilčili v Veliki trg št. 236, leta 1876 pa v Mestni trg št. 16; danes je tam Cankarjevo nabrežje št. 27 ob Šuštarskem mostu. Svoj dom je najel pri družini Janeza Krstnika Pettenegga (Petek), plemiča od leta 1659, in njegovega sina Janža Adama Pettenegga. Janez Krstnik Pettenegg (Petek) je bil lastnik hiše med letoma 1654–1682/83, po njem pa jo je podedoval sin Janž Adam pl. Pettenegg Pöttickh, proviantni upravitelj ob- morske Vojne Krajine, bogat trgovec z največjo hišo na Velikem (Mestnem) trgu v Lju- bljani. Janž Adam je imel veliko fizikalnih, kemijskih in medicinskih knjig. Hranil je srebrni pozlačeni medalji nadškofa iz Salzburga in florentinskega velikega vojvode Ferdinanda II. (1610–1670), najbrž zaradi velikega števila posojil italijanskim trgovcem na Rijeki in drugod, predvsem pa zaradi povezav s Florentincem Robertom Galilejem. Janž (Janez) Adam pl. Pettenegg je zbral več kosov turškega orožja, srebrno uro v srebrnem okvirju v usnjenem toku in drugo brez toka ter lijak z bržkone idrijskim živim srebrom. Med njegovo srebrnino je bil znameniti G. Galilejev kompas, luksuzna izvedba analognega računala, s katerim je lahko opravil marsikatero fizikalno meritev [10]. Upravičeno domnevamo, da mu je računalo posredoval njegov najemnik Roberto Galilei. SLIKA 6: Dragocena srebrna izvedba kompasa, namenjenega za fizikalne meritve, v zapuščini Galilejevega stanodajalca Pettenegga [10]. SLIKA 7: Galilejev geometrijsko-vojaški »kompas« s sklopljenimi kraki, pripravljen za transport. Fizika v šoli 19 (2013) 2 119 SLIKA 8: Galilejev kompas – računalo, ki so ga radi uporabljali tudi na ljubljanskih šolah, gotovo s posredovanjem ljubljanskega sorodnika Galilea Galileja, Roberta Galileja. ZAKLJUČEK Roberto Galilei je med svojim polstoletnim bivanjem v Ljubljani pripomogel k priljub- ljenosti nove fizike svojega sorodnika Galilea Galileja v času, ko o njej še ni bilo mogo- če neovirano predavati v šolah. Robertov brat malteški vitez Bartolomeo je bil v tesnih stikih s tedaj najpomembnejšim krogom fizikov, zbranih okoli Akademije Del Cimento v Firencah. Robertova tašča iz beneško-kraškega rodu Barbo je bila sorodnica najvišjih dostojanstvenikov, ki so tlakovali pot Robertovemu vplivu v Ljubljani. Tako so naši šolani predniki sledili florentinskemu napredku fizike iz prve roke preko sorodnika Galilea Gali- leja, Roberta Galileja. SLIKA 9: Zapis o krstu Bartolomeja Engelberta, najstarejšega ljubljanskega otroka Ljub- ljančana Roberta Galileja leta 1648, ki mu je bil boter deželni glavar Volf Engelbert Turjaški [11]. Fizika v šoli 19 (2013) 2 120 SLIKA 10: Galilejeva soproga kot botra nečaku polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja v ljubljanski stolnici leta 1753 [12]. SLIKA 11: Grb Roberta Galileja po Valvasorju. LITERATURA [1] ARS (Arhiv republike Slovenije v Ljubljani), SI AS 309, Zbirka zapuščinskih inventar- jev Deželnega sodišča v Ljubljani (1544–1813), Zapuščinski inventar Janez Ambrož Thurn-Valsassina, fascikel 46, š. 112, litera T, št. 7, str. 61. [2] ARS, SI AS 309, Zapuščinski inventar Marija Terezija Oršič, fascikel 39, š. 78, litera O, št. 10, str. 68. [3] Magić, V. Valvasorova knjižnica, V: Vjesnik bibliotekara Hrvatske (1993) 38; Valva- sor, J.V. & Magić, V. Bibliotheca Valvasoriana, Ljubljana/Zagreb (1995) 10. [4] Registri battesimali, Opera di Santa Maria del Fiore di Firenze, str. 78, zapisi 7, 9, 10 (http://www.operaduomo.firenze.it/battesimi/stampa.asp?img=/imgbattesimi/ B005/R20_P258.jpg). Fizika v šoli 19 (2013) 2 121 [5] http://www.archiviodistato.firenze.it/siasfi/cgi-bin/RSOLSearchSiasfi.pl?_op =printcomparch&id=IFBA8598XX&livello=&_cobj=yes&_language=eng&_ selectbycompilationdate=SI (Guida generale degli Archivi di Stato di Firenze: Fondo sec. XV – 1838, 24 buste - 1–24 (Sorodniki Galilei); Archivo di Stato di Firenze, Genealogia della famiglia Galilei - Catalogo d'archivio della suddetta casa«, sec. XVI- II, inventario 1913, 348, foliji 1v–19v; Nelli, G.B.C. Vita e commercio letterario di Galileo Galilei, nobile e patrizio fiorentino, matematico e filosofo, 1-2. Losanna (1793) 1: 15; http://books.google.si/books?id=7tpY2zlrKvgC&pg=PA131&lpg=P A131&dq=filippo+galilei+canonico+della+metropolitana+fiorentina&source=bl&ot s=fNJGOcOhf5&sig=bw-khhL9Vdoqws9huQV09ROYmds&hl=sl&sa=X&ei=vBurU fHeB4bmswbiiIHoBQ&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q=galilei&f=false (Salvi- ni, S. Catalogo cronologico de’ canonici della chiesa metropolitana fiorentina, Cambiagi (1782) 126). [6] Schott, G. Organum Mathematicum, Herbipoli (1668) 1–2, 42, 44, 51. [7] 9. 2. 1649 Roberto Galilei na Kranjskem (ARS, SI AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. registratura, Fasc. 301, š. 504 str. 477). [8] ARS, AS 2 Deželni Stanovi za Kranjsko 1. registratura, š. 844, Litera G, številka spisa 3, devet nepaginiranih strani 9. 2. 1662, tu stran 1. [9] ARS, SI AS 309, Zapuščinski inventar v Ljubljani Roberto Galilei, š. 33 fasc. 17 litera G, štev. 35, str. 40, 48. [10] ARS, SI AS 309, Zapuščinski inventar v Ljubljani Pettenegkh 23. 1. 1705, fasc. 35, škatla 85, litera P, str. 22, 26–27, 28 (srebrni kompas) 29, 100–104. [1 1] Nadškofijski arhiv v Ljubljani (NŠAL), Liber Baptizatorum Labaci Dompharr 8 (1643– 1653): str. 188 zapis št. 3. [12] NŠAL, Liber Baptizatorum Labaci Dompharr 9 (1653–1664): str. 2, zapis št. 1.