Posameartia SfeWka 1'20 8. Poštnina piacana v &8V. 201. K Ljnuiiani, v nedeljo dne 4. seplem&ro 1921. Leto XLIX. »SLOVENEC« velja po jioSti oa vsa strani Jugo- sla7ije in t I,jubl|anl: ca oelo leto naprej . K 2i0--~ sa pol leta „ ,, „ 120-— ia ifltrt leta „ .. „ SO'— *a en mesec „ .. „ 20-— Za Inozemstvo celoletno K 480-. s Sobotna izdala: == Za oelo leto.....K <0— sa Umotnstvo . . < ,, ;V— I W I EoSoj I sprejt Uredništvo je t Kopitarjevi altol itev. 6/10. Rokopisi se ne vračajo; nelrenklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. Str. 50, opravo, itv. 328. Političen list za slovenski narod. Enostolpna petltvnrta (59 mm široka in 3 mm visoka alt nje ' prostor) xa enkrat ... po K 6-—. poslana Itd. . . po K 9-— Pri večjem naročlln popust. Najmanjši oglas 59/9 mm K15. Izhajn vsak dan izvcenišl ponedeljka In dneva po praznika ob 5. ari zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik SKSZ Uprava jo v Kopitarjevi al. 3. — Račnn poštne hran. ljubljansko St. 650 za naročnino in St. 311) sa oglase, avatr. In čeSfce 24.797, ogr, 25.511, bosn.-berc. 75B3. Največji ponos moderne države je ustanova sodnijske neodvisnosti, ki jamči vsakemu državljanu, da se mu bo sodilo strogo po zakonu in ne po samovolji oblastnikov, ki so nekdaj združevali v svojih rokah najvišjo politično in sodno oblast. Ustanova sodnijske neodvisnosti je pomenila za državno življenje ogromen napredek, kajti tudi najzadnji državljan je moral uvideti, da ni več izročen na milost in nemilost gosposki, ampak da je zakon veljaven ludi za samo gosposko in nad zakonom bdi in ga izvršuje neodvisni sodnik, ki je sodil tudi onega, ki je zakon izdal. V vseh delili, iz katerih sestoji naša tedanja država, je bilo jired vojno vpeljano neodvisno sodstvo. Mogoče so sodno neodvisnost prikrojili nekoliko po svoje sodniki v Črnigori pod Nikitom in Mažari na Hrvaškem, ampak ustanova kot taka je bila tu in v Srbiji niso bili malo ponosni na neodvisno sodstvo, ki je bilo edina protiutež silno koruptni .upravi. Dogodil pa se je slučaj, iz katerega bi se dalo sklepati, da je neodvisno sodstvo v naši novi državi r e s n o o g r o ž e n o. V Belgradu vodijo Že nekaj tednov preiskavo proti komunistom zaradi atentata na sedanjega kralja 'Aleksandra. Preiskovalni sodnik g. Angjel-kovič, ki je vodil preiskavo že 2 meseca, je bil kar čez noč svoje dolžnosti razrešen in na njegovo mesto je prišel novi preiskovalni sodnik g. Vujič. Zanimiva je motivacija te nenadne izpremembe: :Ker preiskava ni dognala pričakovanih rezultatov!« :>Beogradski Dnevnik pa prinaša izjavo novega preiskovalnega sodnika, kjer pravi, da bo postavil celo preiskavo na popolno m a novo podlago. List piše dalje, da po mišljenju g. Vujiča ves dosedanji potek preiskave niti zdaleka ni rodil pričakovanih rezultatov, katerih : so: pričakovali (vlada? op. ur.). Še dane.-; ni odkrito to, kar so s pra-jyom pričakovali. Tako n. pr. niti do danes niso odkrili tajne komunistične tiskarne, ki brez dvoma obstoji. Ravno tako niso zaprti še do danes kolovodje celega komunističnega pokreta.'- To so hude, da ne rečemo naravnost gorostasne stvari za naš pravni čut. Mi nočemo govoriti o komunistih špecijelno; to, kar se je danes dogodilo komunistom, se utegne jutri pripetiti klerikalcem«, tudi današnjim državotvorcem , sploh vsakemu državljanu. Policija sumi nekoga tat-,vine in ga prime. Nabira dokazilni material, išče priče, itd. Končno izroči rezultat svojih preiskav z obdolžencem — še-le obdolžencem!:; — vred preiskovalnemu sodniku. Kakšna je naloga preiskovalnega sodnika? Očividno ta, ki jo pove že njegov naziv: on naj preiskuje, objektivno preiskuje. Ž a preiskovalnega sodnika ne sme veljati eventuelno njegova privatna sumnja, da ima pred seboj ž e pravega krivca, ampak le osumljenca, ki je lahko kriv, 1 a h k o p a tudi popolnoma nedolžen! O krivdi in nekrivdi sodi sodišče nepristransko in neodvisno od želj od zgoraj in od pričakovanj od spodaj, edino-le na podlagi objektivno ugotovljenih dokazov. Sedaj pa se zamislimo v položaj, da preiskovalni sodnik ne vodi preiskave objektivno, in da stoji vedno pred nevarnostjo očitka od zgoraj, :;d a njegovo učrčačd naa, gTn miz .aes umi um umu u r a d o v a n j e ne bo 'rodilo pričakovanih rezultatov! Ali ni s tem sodna neodvisnost z ene in pravna varnost državljanov z druge strani popolnoma ukinjena? Če hoče n. pr. g. dr. Žerjav zaviti vrat g. Pesku, ga obdolži prestopka ali hudodelstva po paragrafu broj Stvar dobi v roke sodišče. Ali ne bo g. Pesek nedvomno obsojen, če se bo moral že preiskovalni sodnik bati, da bo razrešen svoje dolžnosti, ako rezultat njegove preiskave ne bo odgovarjal p r i č a k o -v a n j u d r. Žerjava? Ta nesrečna usoda more doleteti vsakega izmed nas, ne samo g. Peska! t(T; vrste j u s t i c a z n a č i p o 1 o m vsakega pravnega reda in ž njim vred tudi p o 1 om države same! Največja nevarnost v tem oziru preti pri p o 1 i t i č n i h procesih. Kdor pozna strastno zagrizenost naših strankarskih bojev, ta si mora biti na jasnem, da nobena politična stranka in noben pripadnik te ali one stranke, ki je slučajno v opoziciji, ni več varna pred pričakovanimi rezultati raznih policijskih in sodnih preiskav. Danes gre za komuniste, jutri pojde za druge. Toda če gre tudi za vraga samega, tudi ta mora najti za svoja vražja dela pred sodiščem objektivno postopanje, ne pa posto- panja, ki ga diktira samovolja in -.•'pričakovanje- . Nekdaj so bivši naši oblastniki radi dajali povelja z besedami: i In E r -\vartung, dass ... Vsak je vedel, kaj pomeni to pričakovanje . Mi smo mislili, da smo te fevdalske sramote vendar že rešeni. Kakor vidimo iz navedenega slučaja, jc ta in Erwartung, dass še jako čvrst in živ, čeprav nam ne dela pred kulturnim svetom nobene časti. Upamo pa. da bo ta princip vendarle izginil vsaj iz našega pravosodja. In Envartung, dass — v pričakovanju, da se bo to kmalu zgodilo, sklepamo. Rim, 3.. sept. Pred nekoliko dnevi je. objavila : Idea Nazionale načrt nemškega trgovskega izvedenca pri nemškem poslaništvu v Rimu o načinu, kako bi mogla Nemčija usužnjiti Italijo na gospodarskem polju in jo naredili popolnoma odvisno od sebe. Rimski iist jc objavil tudi številke, pod katerimi je vknjižen ta načrt v nemškem poslaništvu. Nemški poslanik je takoj po objavi tozadevnega razkritja poslal agenciji »Štefani« demenli, v katerem je poudarjal, da je poročilo rimskega lista izmišljeno, ali pa da jc kdo list pošteno povlekel. Toda :>Idea Nazionale« vztraja pri svoji prvotni trditvi in poziva nemškega poslanika, naj le bolj pazno pregleda svoje knjige in bo gotovo našel, da jc objavljeni dokument vknjižen pod številkami, ki jih je rimski list tudi objavil. List objavlja tudi pismo nekaterih italijanskih inžener-jev, ki so bili zapleteni v la nemški načrt. Ti inženirji zanikajo vsa očitanja, toda list ne sprejema niti teh zanikanj in grozi, da bo objavil klišejc tozadevnih pisem, če se bodo gospoda šc upali protestirati. — Tudi drugi rimski listi se bavijo s tem nemškim dokumentom, iz katerega je razvidno, da namerava Nemčija izkoristiti italijanske gospodarske slabosti in opozarjajo vlado in industrijalce, kapitaliste in banke, naj ukrenejo protiukrepe proti gospodarski vojni, ki jo napoveduje Nemčija. V zadnjem času pa dobiva ta afera še bolj interesantno iice. Listi, ki so o celi stvari še bolj informirani, pravijo namreč, da nemški agenti v Italiji — na čelu jim od »Idea Nazionale« imenovani trgovski izvedenec pri nemškem poslr.ništvu v Rimu, Strohecker, — niso samo pridobili za svoje namene celo vrsto italijanskih bank rml]enje Italijanske in podjetij (Ansaldo, »Ilva«, prediltiiški sindikat 80 fabrik v Pratu, Banca Commer-ciale Italiana itd. itd.), marveč tudi razne liste. Najbolj komično pri celi stvari pa jc, da dolže ravno ddea Nazionale«, ki jc celo reč razkrila, da je bila subvencionirana! Med listi, ki da jih je Strohecker »podpiral«, se navajajo: Popolo Romano«, »Tempo«, Pacsc« in Era Nuova« iz Trsta (»Era Nuova < to .odločno dementira in zahteva sodnijsko preiskavo). V to svrho da je bilo namenjenih 210.000 lir. Interesantno jc tudi, da »Idea Nazionale« ni objavila celotnega besedila Stroh-eckerievega načrta (pravzaprav je to bilo oticielno poročilo Stroheckerja na trgovinsko ministrstvo v Berolinu) in da jo zato zdaj zelo napadajo. Kopijo Stroh-eckerjevega poročila je »Idea Nazionale« izročila predsedniku italijanskega časnikarskega društva Barzilaju v svrho častnega postopanja proti listom, ki so vsled objave dokumenta osumljeni, da so bili od Nemčije podkupljeni. Vladni krogi pa izjavljajo, da o Slroheckerjevem poročilu kroži veliko kopij, katere so daktilografi-rane in se njih avtentičnost ne more dognati. Pa tudi če bi bile avtentične, celo poročilo izraža zgolj mnenje g. Stroh-cckerja, kako bi se dala italijanska industrija, izrabljajoč njen sedanji prekerni položaj, podpreti od strani Nemčije, Nemčija oficijelno ni nič prizadeta in zato nc more biti govora o kaki diplomatični akciji. Cela zadeva bo prišla seveda tudi pred parlament; uspeha pa seveda ne bo veliko, kajti italijanski in nemški kapitalisti bodo pač zna'i zakriti prave sledi svojega dela. . . „ avtonomijo. Pragu, septembra. (Izv.) Slovaški poslanci, pristaši ljudske stranke, ki jih vodi posl. Hlinka, so imeli te dni posvetovanje o političnem položaju. Razpravljali so tudi o eventualni podpori in sodelovanju v vladi in so po dolgi debati sklenili, da obdrže v tem oziru rezervirano taktiko in tako dolgo no sodelujejo v vladi, dokler ista ne da sigurnih garancij, d a b o Slovakom zagotovljena avtonomija v polnem obseg u. Vesti, ki so jih prinesli listi, češ da so Hlinka in tovariši odstopili od avtonomističnega programa, torej niso bile točne. neiz- Dunaj, o. septembra. (Izv.) Položaj v zapadni Ogrski se ni iz premeni!. Kakor se izve iz uradnih krogov, tam ni ničesar znanega o kaki noti Madžarske na an-tanto in so te vesti preuranjene. Belgrad, 3. sept. Govori se, da je angleška vlada odpoklicala polkovnika Gos-seta, predsednika razmejitvene komisije v Baranji. Praga, 3. sept. Mažarski listi prinašajo senzacionelne vesti o !c rvavih spopadih na češkoslovaški meji pri Bratislavi s češkoslovaškimi vojaki. V Pragi smairajo, da gre za manever, da bi Mažari dobili pogum, ako prid" do oborožene akcije mol" entente. ystaja v Indiji zadušeni? Nniien. H. sept. Daily Telegraph javlja iz Kalkute, da se smatra vstaja v Indiji za udušeno. ker so Mopiahi imeli zelo velike izgube. Grško-turška vojna. Nauen. 3. sept. Agcnce Havas poroča: Po obvestilu generalnega štaba Kemalove vojske se javlja, da so Turki izvojevali sijajno zmago. Grki so imeli baje težke izgube. Iz Aten se javlja baš nasprotno. Mednarodna pomoč Rusiji. Nauen, 2. sept. Mednarodni odbor za pomoč Rusiji je sklenil na svoji plenarni seji'v sredo, da naj preiskovalna komisija takoj odpotuje v Rusijo. Zahteva naj se od sovjetske vlade, da dovoli komisiji prihod v Rusijo in da ji dovoli vse olajšave. Riistja in okvirne države. Nauen, 2. septembra. Estonska in Lil -vam-hn sta podali sovjetski vladi protestno noto, ker Rusija ni izvršila obveznosti mirovne pogodbe. Kakor javljajo iz Ilclsing-forsa, jc sovjetska vlada začela zbirali svoje čete na državnih mejah. Na vzhodni finski fronti in južno od Petrograda stoje čete generala knvalerijc Budijenpga. na Gorica, 2. septembra. Zadnje čase se je začelo posebno živo razvijati društveno življenje pri nas na Goriškem, kljub temu, da različne šikane od oblasti še vedno niso ponehale popolnoma. Na boljšem smo v toliko, da imamo danes svoje poslance, katerim lahko povemo svoje pritožbe — \Vilfan in šček sta morala že v mnogih slučajih intervenirati — in da so Fašisti izgubili precej veliko na svojem vplivu in na svoji moči. To je pa eno glavnih stvari. Bilo se je bati, da ne bo strah pred fašistovskimi tolpami umoril vse naše kulturno in tudi politično življenje. Volk ni bil tako strašen kot so ga slikali. Ljudstvo s;e ga je privadilo, in šlo je na delo. INe v mestu samem, vrglo se je na deželo. Danes vidimo oživljati po vseh vaseh stara društva, ustanavljajo se odri, pevski zbori, dramatični odseki, knjižnice ild. Mladina se zbira v društvenih prostorih in skuša nadaljevati tam, kjer jih je zasačila vojna. Ljudstvo ve in čuti, da je treba za srečno dobo političnega dela v prvi vrsti kot predhodnico dobo kulturnega dela. ki seje ideje iu pripravlja ljudi za boj. In česar bi lansko leto še ne mogli izvršiti, smo izvršili že letos. Ljudski tabori, prave narodne manifestacije so se vršile po naših krajih. Naj omenimo veliko slav-nost v Števerjanu, pri kateri je sodelovala cela goriška dežela. Druga taka slavnost je bila v Prvačini, le da je vposlila čisto drugi del našega ljudstva, športnike in telovadce, ki se zbirajo okrog Goriške Oinladine. Tabor, podoben onemu v Števerjanu se bo vršil v Biljah to nedeljo (dne 4. t. m.), potem v Mirnu pri Gorici, nato v štandrežu pri Gorici. Povsodi bodo sodelovala društva od blizu in od daleč in tako povzdignila slavnosti na višino plemenite kulturne tekme. P 1 e ni e n i t e , to poudarimo. I/, lega razloga niti najbolj slogaški pripadniki ne morejo zmajati z glavami, če po nekaterih vaseh nimajo več eno samo društvo, ampak delajo po dve ali več društev kot pred vojno. Sama Edinost pravi pred nekaj dnevi, da se je izvršilo pri nas politično zedinjenje, druga nepolitična društva pa so ostala nedotaknjena in so si ohranila svobodo razvoja, zakaj narod mora kot so to delali drugi narodi, notranje rasti in bogatiti svoje kulturno premoženje na podlagi različnih velikih idej, ki gibljejo današnje človeštvo. Naš prvoboritelj dr. \Vill'an je sam ob različnih prilikah poudarjal in naglašal, da je zelo primerno in umestno, ako naše različne izobraževalne, telovadne in kulturne organizacije nadaljujejo svoje svobodno življenje. Zato se je čuditi najmanj če se je ined dijaštvom pričelo posebno intenzivno gibanje za izobrazbo in socialno vzgojo svojih vrst. In tu morajo imeti kulturne ideje prosto pot, da se vsaka zase uveljavi in korisfi narodu. V društv,u Adrija imajo krščanski socialisti svoj poseben klub. Na Otlici se je vršil dvadneven socialen tečaj, ki ga je poselilo nad 40 dijakov. Ta mesec začno v Gorici javna predavanja, ki jih prirede visokošolci. Za vse visokošolsko in srednješolsko dijaštvo Primorske se bo vršil v Gorici Prosvetni tečaj . Tako gre naše prosvetno življenje na-gloma dalje, mi nadaljujemo svoj kulturni razvoj po istih zakonih kot drugi kulturni ljudje, le dn se najdemo skupni in edini pred tisto veliko mislijo, ki nas mora družiti in za kar moramo žrtvovati vse, kar imamo in kar premoremo: obslanek našega rodu. Vse naše poli se morajo v I i točki strniti. Šc enega nam manjka. Pri tako živem društvenem življenju kot se opaža danes, nimamo še centrale, v katero in iz katere bi so stekalo vse to veselo gibanje. To je še velika pomanjkljivost, ki jo moramo v najkrajšem času popraviti na vseh straneh. Hudo je to, tla se zdi. kot da bi nikoli ničesar ne imeli in moramo vse znova zidati. Ljubljanski Podjetni slovenski gospodarski krogi so uvideli, da je nujna potreba, da se Slovenija končno zbudi iz onega mrtvila, ki e nastalo vsled razburkanega političnega življenja, in pokaže pred celim svetom, kaj premore in kaj velja v javnem življenju in da pokaže, da je kljub svoji mali obsežnosti in komaj milijonskemu prebivalstvu faktor, ki se mora upoštevati. Da je bila zato prav primerna in dobra ideja otvoriti vzorčni sejem, na katerem naj bodo repre-•zentirani pred vsem izdelki in produkti slovenske industrije, slovenskega obrtništva in trgovine, to je bilo razumljivo vsakomur, kdor se je kdaj pečal z gospodarskim stanjem Slovenije, še bolj pa se je moral o tem prepričati kdor si je sam ogledal veliki sejem. 0 velikem sejmu smo v našem listu že precej pisali. Naj nam bo za enkrat le dovoljeno izreči zahvalo in čast vsem, ki so pomagali, da se je izvršilo to delo, ki je zahtevalo izrednega truda in požrtvovalnosti. Ni mogoče objaviti imen vseh, ki so sodelovali, posebno pohvalno pa moramo omeniti delovanje g. ravnatelja dr. Bohma. Svečana otvoritev velikega sejma. Otvoritev ljubljanskega velikega sejma je bila določena že za začetek avgusta, vendar pa se je radi raznih tehničnih tež-koč, največ radi stavke stavbinskih in drugih delavcev zavlekla in je bila končno-.veljavno odrejena za 3. september. Že par dni pred tem pomembnim dnevom so ljubljanske ulice izredno oživele in meščani so presenečeno gledali to vrvenje množice tujcev po doslej skoraj mrtvih in praznih ulicah. Prihajali so industrijalci, trgovci in obrtniki. Iz vseh krajev so prišli v prestolico Slovenije, deloma, ker so razstavili sami, deloma pa, ker so prišli kot reflektanti. Še pred 10. uro so se zbrali pri vhodu na prostoru sejma mnogobrojni zastopniki uradov, društev, korporacij in zavodov. Točno ob 10. uri pa je predsednik ljubljanske trgovske zbornice g. Bonač pozdravil pokrovitelja g. ministra dr. Spaha in ostale odlične goste in udeležence, izmed katerih omenjamo: pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, konzula češkoslovaške republike g. dr. Beneša, konzula poljske republike v Zagrebu g. Szczepanskega, konzula Francije g. de Berne-Lagarde-a, avstrijskega konzula g. dr. Leitmayerja, zastopnika zagrebške pokrajinske vlade g. Hutha, p^ddsednika Zveze industrijalcev v Zagrebu g. Aleksandra, zastopnika ljubljanskega g. knezoškofa g. kanonika šušnika, zastopnike raznih ljubljanskih uradov, bivša poverjenika gg. prof. Remca in Ogrina, dvornega svetnika g. pl. Šukljeja; dr. Kreka kot zastopnika ljubljanske univerze, zastopnike vseh slovenskih in mnogih jugoslovanskih in inozemskih bank in denarnih zavodov; g. Antona Ogrina, predsednika D. J. E. A. na Dunaju; g. generala Dokiča in Maistra ter mnogobrojne zastopnike uradov in institucije ter zastopnike slovenskega in drugega časopisja. G. Bonač je v svojem govoru orisal položaj Slovenije ter poudarjal izreden pomen ljubljanskega velikega sejma za našo državo. Končno je prosil g. ministra dr. Spaha, da kot pokrovitelj otvori sejem. Pozdrav kralju Aleksandra. Predno je minister dr. Spaho otvonl sejem, je bilo sklenjeno, da se odpošlje kralju Aleksandru naslednja brzojavka: »Ob svečani otvoritvi ljubljanskega velikega sejma v mnogobrojnem številu iz LISTEK. Anatole Le Braz: Islandska velika noč. i^coščine prevel P. V. !3. fDalie.) II. V sanjah sem odpotoval v domovino in pripovedoval, ne vem več kaj, svoji ženi, kar začujem nejasno hripav glas, ki je rekel: »Umakni se malo, Jean-Ren6 ... Umiram od mraza.« Bil je moj brat, ki je zahteval svoj prostor ob moji strani v tem ozkem kotičku, ki je bil komaj za enega človeka. Stisnil sem se čisto v kot s hrbtom proti steni iadje in Guillaume se je naslonil name. Bil je čisto premrznjen in njegovi zobje so šklopotali. Bil je tako ledeno mrzel, da sem se popolnoma prebudil. Pri dihanju je globoko hropel. Mrmral je: .Kakšen vražji poseli... Boš videl, da bom pri tem poginil.« Kaj še! sem odgovoril, pozabi to... Jutri je velika noč!« : Lepa velika noč!... Raje bi imel solnce ,lepo solnce .. .Ah, noči v Riu, gu-galnice pod kruiiovci, petje cigank in lahki vetrič, mehak kakor svila! Kaj neki sem prišel iskat na to stran sveta? ...« veliki sejem. cele države zbrani zastopniki industrije, obrti in trgovine pošiljajo Vašemu Veličanstvu iskren pozdrav. Klanjajo se Vašemu Veličanstvu v neomajni zvestobi in udanosti. Prisrčno se vesele, da je Vaše Veličanstvo na potu popolnega okrevanja in izrekajo iskreno željo, da se Vašemu Veličanstvu zdravje čimprej popolnoma utrdi v neizmerno radost in korist naše domovine.« Dalje je bilo sklenjeno, da se tudi ministrskemu predsedniku Pašiču odpošlje brzojavni pozdrav in zahvala. Govor ministra za trgovino in industrijo g. dr. Spaha. G. minister dr. Spaho se je iskreno zahvalil za prisrčni sprejem, nato pa je poudarjal, da ima ta sejem predvsem nalogo, da se Slovenci, Hrvati in Srbi med seboj spoznamo, kajti žalostna resnica je, da se dosedaj še ne poznamo, kakor bi se kot državljani ene države morali poznati. Poudarjal je važnost sejma za gospodarski in finančni razvoj države, ki bo s tem sejmom gotovo pridobila na ugledu tudi v inozemstvu. Nato je proglasil sejem za otvorjen. Razgledovanje sojma. Po kratkem govoru ministra dr. Ku-kovca so se vsi oficielni zastopniki in mno-gobrojno občinstvo z g. ministrom dr. Spa-hom na čelu podali po posameznih paviljonih in si ogledali razstavljene predmete. Minister dr. Spaho se je izredno zanimal za vse razstavljene stvari in se je z lastniki ozir. zastopniki tvrdk razgovarjal. O posameznih paviljonih in o razstavljenih predmetih spregovorimo v eni prihodnjih številk obširnejše, omenjamo le, da je utis, ki ga dobi človek pri ogledu, naravnost impozanten in veličasten. Pogostitev udeležencev in gostov. Ko so si udeleženci otvoritve v glavnem ogledali paviljone, jim je konzorcij velikega sejma pod pokroviteljstvom ge. Jelačinove in Leskovičeve ter gdč. Zemlja-nove ter drugih požrtvovalnih in ljubeznivih ljubljanskih dam in gospodičen priredil okusno južino. Izjave g. ministra in ostalih odličnih gostov. Urednik našega lista je imel priliko govoriti z g. ministrom dr. Spahom in ostalimi odličnimi gosti in strokovnjaki. Ne bomo tu omenjali izjav posameznih gospodov* kajti vsi so se strinjali v tem, da je njih pričakovanje v vsakem oziru prekoračeno in da si nikdar niso mogli predstavljati tega, kar so sedaj videli. Veličasten utis, ki so ga dobili, je nepopnljiv in častitajo bratom Slovencem na tej vzorni in velepo-membni prireditvi. Okrog druge ure so se udeleženci zadovoljni in navdušeni razšli. . * . Otvoritev razstave planinskih in pokrajinskih slik. Da spoznajo gostje, ki posetijo v teh dneh Ljubljano, tudi prirodne krasote Slovenije, je Slov. planinsko društvo priredilo razstavo slik in fotografij, ki so jih izdelali gg. Brinšek, Ravnik, Kunaver, Hornik, Koželj, Domicelj in drugi. Otvoritev se je vršila ob 4. uri popoldne in so ji prisostvovali g. min. dr. Spaho, g. Hribar in drugi. Z lepim nagovorom je g. dr. Tominšek pozdravil prisotne, ki šo si nato ogledali razstavo in se zelo pohvalno izrazili o njej. Razstava ostane odprta ves čas velikega sejma in so slike tudi na prodaj. Dolgo- časa je bil brodaril po toplih morjih in zato je ostal zmrznjen kakor kaka ženska, kakor kaka mačka. Šele pred tremi leti se je ukrcal za ribji lov pri Is-landu, pa bolj iz nepremišljenosti kakor vsled poklica. Ni bil tako vstrajen kakor mi, ki smo že od mladosti bili udomačeni v mrzlem polarnem podnebju. Sicer mu jo pa tudi manjkala odporna sila. Njegova postava ni bila dovolj močna, niti niso bila njegova pljuča jaka. Že prvo leto je začel kašljati. Človek pa, ki v onih krajih kašlja, je zgubljen. Ker je to vedel, je postal včasih čemeren, čeprav je bil od narave najbolj vesel in najbolj brezbrižen izmed vseh tovarišev. Komaj je prišel na kopno, se je kar strmoglavil v zabave, na ladji pa ga je vznemirjala misel na prezgodnji konec. Sicer se je meni zaupal in še tedaj je govoril navadno samo v šali, tako da sem mislil, da stvar ni resna.. Neprestano se je obračal na svojem ležišču. >Ali ležiš dobro?« sem ga vprašal. Ker je trepetal po celem telesu, sem se vlegel na pol nanj, da ga ugrejem. »Z menoj gre proti koncu,« mi je rekel ... > Vedno je slabše. Enega prihodnjih večerov boš molil nad menoj Requiescat v šmiru, dragi moj cerkovnik.« »Da, če boš ti hotel.« »Jaz ali moja usoda ... Lahko noč. Tvoja toplota me ugrova, skušal bom zaspali... To je edino, ki še kaj velja.: Ni se več premaknil. Spanec ga je objel, — tisti posebni spanec onih krajev, MINISTER I)R. SPAHO O SEJMU. Minister za trgovino in industrijo g. Mehmed Spaho, se je po včerajšnjem preko tri ure trajajočem obisku velikega semnja izrazil napram vodji Dopisnega urada, da je vtis, ki ga je dobil ob otvoritvi in obisku prvega velikega semnja v Ljubljani, nad vsakim pričakovanjem ugoden in da je najprijetneje iznenaden nad tem, kar je videl. Znal sem, je nadaljeval gospod minister, da so naši bratje Slovenci na polju industrije mnogo naprednejši od nas ostalih, da je ta zemlja najbolj napredna v naši državi. Ali toliko, kar sem danes^ videl, gre čez moje pričakovanje. Tehnična izvedba cele prireditve in aranžma sta izredno dobra. Videl sem v drugih krajih slične prireditve, vendar moram priznati, da zasluži tukajšnja prireditev več nego ime veliki semenj. Gospodje prireditelji zaslužijo brezdvomno največje priznanje. Gospod minister je nadaljeval: Ne morem se dovolj zahvaliti za prijaznost in prisrčnost, s katero sem bil sprejet; ne najdem pravih besed, da opišem prijetne dojme. Isti prijetni vtis sem imel tudi v Tržiču in Kranju, kjer sem tudi bil iznenaden nad vsem, kar sem videl. Osobito prijazen je bil sprejem v Kranju. V Tržiču sem imel priliko občudovati velike tovarne čevljev gospoda Kozine, ki se je iz malih početkov tako lepo razvila v veliko podjetje. Na vprašanje o vspehu, ki ga ima pričakovati veliki semenj v Ljubljani, se je izrazil gospod minister, da pričakuje, da bo imel semenj velik obisk iz vseh krajev naše države. »Sicer se mi zdi,« je nadaljeval gospod minister, »da je bila reklama to leto nekaj preveč skromna in da bo treba za drugo leto bolj izdatne reklame. Vzlic temu pričakujem velikih uspehov za ta prvi veliki semenj v Ljubljani. Dasi imam kot minister trgovine in industrije in kot bivši tajnik trgovske in obrtne zbornice v Sarajevem precej pregleda v trgovinski in industrijski stroki, vendar me je veselilo, opazovati tako pregledno, kako imamo v naši državi v tako obilni meri razvite tako raznolične panoge naše do- Politlina + Boj med radikalci in demokrati za prvenstvo v državi se nadaljuje z vso srditostjo. Zadnje dni meseca avgusta so priredili radikalni in demokratski poslanci iz Srbije na kmetih mnogo shodov, da poročajo svojim volivcem »o političnem položaju«, toda ta poročila o položaju niso vsebovala skoro nič drugega kakor medsebojne obtožbe. Radikalci so dolžili demokrate za vse zlo v državi in demokrati radikalce. Ta borba se je prenesla tudi v dnevno časopisje, kjer se vodi na način, ki zasluži našo pozornost. Radikalni listi in lističi so se vrgli z vso silo na g. Pribičeviča, kateremu očitajo, da je baš on s svojim strankarstvom zakrivil, da mu radikalci ne morejo več zaupati. Kampanja radikalcev je spravila končno tudi ciničnega Pribičeviča iz ravnotežja in sedaj se poskuša prati osebno in zagovarjati svojo politiko v dolgi izjavi, ki jo pa smatrajo radikalci in demokratje za povsem ponesrečeno. Iz okolnosti, da so se radikalci vrgli z vso silo ravno na Pribičeviča, sklepajo belgrajski politiki, da so si radikalci glede svoje bodoče politike že popolnoma na jasnem in da mora imeti akcija g. Stojana Protiča mnogo večji pomen kakor to priznavajo demokratje, ki Protičeve napore v svojih listih še vedno navidezno omalovažujejo, čeprav dobro vedo in v pri- ki človeka potlači nenadoma, na mah, kakor ubitega vola. V sosednjih posteljah je dvajset ribičev, z desnega in levega krova kar pomešanih smrčalo v parih, s hrbtom proti hrbtu ali s prsmi proti prsim. Megla njih izdihavanja je še bolj zgoščala temo... Žalostne misli so me začele obhajati radi Guillaumea; rekel sera sam pri sebi: »Kaj hočeš, saj ne bo več zaspal. Kaj če bi se šel sprehajat na krov? Tvojemu bratu bi bilo bolj prijetno in ti bi bolj prosto dihal.« Trenotek pozneje sem bil že zunaj, oblečen kakor medved. Čakala me je prikazen, o kakršni se meni, staremu islandskemu ribiču, nikoli še sanjalo ni, čeravno mi vse izvanrednosti te narave niso bile nič posebnega... Vse nebesno ozadje proti sveeru se je premikalo, dasi je bil veter pojenjal in je na mestu, kjer so je nahajala Misericorde«, vladal popoln mir. Megle so valovale, kakor bi jih gnali nadzemski dihi. Nenadoma so se razdelile in v prostoru med njimi se je začela dvigati lahko in počasi visoka, bela luč, dolga in bleda, podobna razcvitu nebeške rože v zaspani vodni tišini. Ko je bila popolnoma dorastla, so nastale spodaj iz njenega peclja v vseh smereh stotine in stotine enakih rož. Šel sem do sprednjega dela ladje. Tu sem se vsedel na konec sprednjega ležečega jambora in občudoval ves zamaknjen. Meglo so hitele naprej z ene strani na drugo kakor zastori in kakor mače trgovine, industrije in obrti. Prepričan sem, da bo obisk iz raznih krajev velik, saj sem sam že danes videl na otvoritvi celo seljake iz sredine Srbije in lx Bosne«. Gospod minister je zaključil: »Imel sem že priliko, da sem se v svojem govoru ob otvoritvi zahvalil za prijazni sprejem, a prosim Vas, da še enkrat izrazite Vaši javnosti mojo najprisrčnejšo zahvalo in da naglašate moje osobito zanimanje, ki ga gojim za vse pojave v naši trgovini ln Industriji, med temi konsekventno tudi za danes otvorjeni in tako srečno prirejeni prvi veliki semenj v Ljubljani«. • • . Minister saobračaja je odredil, da se promet na progi Belgrad—Ljubljana v svrho olajšave velikega sejma v Ljubljani ojači in da se tudi na osebnih vlakih uvedejo direktni vozovi Belgrad—Ljubljana. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: O priliki Ljubljanskega velikega sejma vozi od torka 6. septembra do ponedeljka 12. septembra incl. belgrajski brzovlak št. 6, ki dospe v Zagreb (drž. kolodvor) ob 10.01, direktno v Zagreb (južni kolodvor) ter bo imel zveze na brzovlak št. 508, ki odhaja iz Zagreba (južni kolodvor) ob 10.30. Temu brzovlaku bosta pri-klopljena dva posebna osebna voza, v zi. d-mem mostu prestopijo potniki v vlak št. 45, ki odhaja iz Zidanega mosta 13.13 in prihaja v Ljubljano (gl. kolodvor) ob 14.55. V nasprotni smeri je od 6. septembra do 12. septembra incl. sledeča zveza: Odhod iz Ljubljane (gl. kol.) 12.06. V Zidanem mostu prestopijo popotniki v dva posebna voza zagrebškega vlaka, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 14.20 in prihaja v Zagreb (juž. kol.) ob 16.45. Tu imajo popotniki direktno zvezo na belgrajski brzovlak ftt. 5, ki odhaja iz Zagreba 17.12 in prihaja v Belgrad ob 5.10. Potniki, ki nameravajo posetitl ljubljanski veliki sejem, se opozarjajo na to, da so med Belgradom in Ljubljano pri osebnih vlakih uvedeni direktni vozovi, tako da potnikom, namenjenim v Ljubljano, ni treba prestopati v Zagrebu. vatnih razgovorih tudi priznavajo, da je Protic dosegel pri Hrvatih boljše uspehe kot so jih demokratje pričakovali. V političnih krogih domnevajo, da hočejo radikalci zasigurati v bodoči vladi mesto ministra notranjih zadev g. Stojan« "Frafiču in odtod da izvirajo napadi na Pribičeviča. Boj med radikalci in demokrati zavzema take forme, da je vsak nadaljnji sporazum izključen in demokratske vesti o »nadaljevanju pogajanj« so samo slepilo, s katerim hočejo demokratje vzdržati vero v občinstvu, da je njihovo stališče še neomajano. -j- Ministrski svet. Včerajšnja seja ministrskega sveta je trajala od 16. do 19.30. ure. Minister za pravosodje Trifkovič je izročil v podpis ukaz o pomiloščenju manjših krivcev. Razen tega je bilo podpisanih nekaj diplomatskih ukazov. Ministrski svet je dal neki mariborski tvrdki dovoljenje za čiščenje struge reke Save do Mi-trovice za 1 in pol milijona dinarjev. -f Smrt kralja Petra in »Neues Wie-ner Journal«. Zagrebški »Slobodni Tribuni« piše njen dopisnik z Dunaja: »Meni je popolnoma razumljivo, da je Dunaj na nas hud; za to ima tudi svoje vzroke. Ni pa oprostljiva surovost »Neues Wiener Jour-nala«, ki opisuje kralja Petra kot krvolo-ka, špekulanta, zapravljivca, cinika in kot »karikaturo« itd. v slogu od leta 1914., in ga primerja z »jugoslovanskimi havzirarji«, v cerkvenem svetišču, propuščale pogled na ta izvanredni plamenasti šopek, ki se je razcvel v vsej svoji krasoti. Še nikdar niso bili moji pogledi tako daleč segli v globočino severnega neba. Bilo je, kakor bi se za navadnim nebom odstrl veliki božji tabernakelj, tabernaculum Dei, kakor smo rekli v bogoslovju, v razredu očeta Brou-sterja. Zdelo se mi je, kakor da bi stal na pragu paradiža, pred Prestoli in Vojskini-mi trumami. V tej nepozabljeni uri mi je bilo dano, meni ubogemu cerkovniku na krovu islandske ribiške ladje, gledati čudež, ki ga sam papež gotovo ni še nikdar videl... Ognjene rože so žarele v vedno bolj močni luči. Najbolj čudno je bilo pa sledeče: Tista, ki je prva zrastla, se je nenadoma ločila iz srede drugih, se dvignila proti nebu, plavala tam kakor bi bila obešena par trenutkov, potem pa izginila proti polu skozi'ne vem kakšno skrivnostno odprtino. Ostale pa so se nenadoma nagnile, kakor bi zvenele, in ugasnile. In na mestu čudovitega šopka je ostala v odprtini med meglami samo še nejasna, daljna bleda svetloba mlečne barve. Nehote sem sklenil roke in moje ustnice so kar same od sebe začele moliti. Ali ste že leda jstopili v bretonsko cerkev v noči velike sobote, na predvečer velike noči? Na koncu ene stranskih ladij so pobožne žene postavile takozvani »grob«. Videti ga ni mogoče, ker ta pokrivajo j mrtvaški prti. Toda Kristus je tukaj. Ver-| niki molijo kleče njegovo prisotnost za > da je naprosil železničarje, da so mu pri tem celo, nič hudega sluteč, pomagali. Potem je šel in začel sladkor po mestu ponujati. Med drugim ga je ponujal tudi firmi Pelikan ', in sicer po 35 in 40 K 1 kg, kar se je firmi zdelo sumljivo in je stvar naznanila policiji. Policija je moža danes zasledila. Mož je dolgo tajil in celo še potem ni hotel priznati, ko so ga identificirali železničarji. Ko je pa .še lastnik Pelikana< izpovedal proti njemu, se je vdal, ampak je trdil, da ga je najel neki mož, ki da je potom izginil. Mo/ se piše Jože Supanetz in je spremljevalec vagonov tvrdke Popovič — Tvrdka, katero je okradel, ima 18.000 kron Kkode. ............................................... ,, GASILSKI DAN M danes, 4. septembra " " Darujte danes za to občekoristno društvo! »♦«♦«) K ............. Dnswne novice. — Udeleženci katol. shoda v Stični dne 11. t. m. dobe izkaznice za polovično vozno ceno pri dekanijskem uradu v Šmarju in pri župnih uradih, ki pridejo v poštev Dobijo se pa tudi v tajništvu SLS v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna II. — Umrla je v Podbrezjah na Gorenjskem gospa Ana Jeglič. Bila jc vzorna gospodinja, velika dobrotnica revežev "in vzgledna krščanska mati, ki je vzgojila 11 otrok, med njimi 2 duhovnika. N. p. v n ! — Prireditev »Pevske Zvezo , ki je bila določena za Kamnik, se vrši v Ljubljani 9. oktobra. Vse zbore opozarjamo, da pravočasno poskrbe za udeležbo. Več v kratkem v časopisih in v posebnem oklicu, ki ga razpošljemo drugi teden. — Begat zaslužek! Ker se v časopisih sedanjih vladnih strank dan na dan SLS koji s ponosom pripadam, dolži, da je pro-tidraavna in prevratna, tako, da je postal po;m »protidržavni element« in »prevratni element« že predmet gostilniške sinešnosti m mi je je seveda kot od nekdaj odločnemu pristašu SLS ter navdušenemu in zavednemu Slovencu na tem ležeče, da vodstvo naše stranke zve za »državi nevarne in prevratne« osebe v naši stranki, da jih mere izključiti iz svoje sredine, sem se odločil, da razpišem sledečo nagrado: Za vsak »protidržaven element« v naši stranki, kojega mi zamorejo pristaši vladnih strank imenovati z imenom in to lastnost dokazati tudi pred sodiščem, plačam en jugoslovanski vinar, za vsak »prevratni element« pa 2 jugoslovanska vinarja, za voditelja »protidržavnih elementov« v stranki 3 jug. vinarje, za voditelja »prevratnih elementov« v stranki pa celo 4 jugoslovanske vinarje. Ker po izjavah iz-vestnih nasprotnih časopisov kar mrgoli prevratnih in prolidržavnili elementov v naši stranki, bo gotovo lo zelo ugodna prilika, da se -državotvorni elementi« na ceni način obogatijo, ker so' zadnje občinske volitve pokazale, da je naša stranka absolutno večinska stranka. Seveda bo moral zadevni »državotvorni element« riski-rati, da ga bo vsak od njega protidržaven« ali »prevraten element« imenovan pristaš SLS tiral pred sodišče. Torej državotvorni elementi« na noge, nudi se vam prilika bogatega zaslužka! Z odličnim spoštovanjem Dr. Anton Ogrizek, načelnik SLS v Celju. — Pojasnilo. Na naš članek: »Trboveljski škandal in centralna uprava«, priobčen dne 20. m. m., smo ki Imajo koščene in nezaupanje vzbujajoče fiziognomije in dolge brke, ki prodajajo po dunajskih ulicah >cigaršpice« in cenene filigranske izdelke.« Kar je pa najpikantnej-se, je sledeče: »Neues Wiener Journal« je prejemal do nedavnega časa od naše vlade podporo v obliki naročnine na 4000 izvodov! -j- Poglavje o izpraznitvi Baranje. Belgrajska »Pravda« javlja, da je naše ministrstvo vnanjih zadev oziroma njegov pravi šef g. Popovič šele 14. avgusta obvestil druga ministrstva, da bomo evcntuel-n o izpraznili Baranjo. Zaradi tega »hitrega« uradovanja jc bilo treba izvesti evakuacijo Baranje tekom 48 ur. To je bil seveda mnogo prekratek rolc za odhod čet in uradov, in zato je ostala v Baranji ogromna količina železniškega, vojaškega, šolskega in gospodarskega materijala, med drugim tudi 5000 vagonov žita, katero je že plačalo naše vojno ministrstvo. -f Interniranje Srbov v Pečuju se nadaljuje. Doslej so ogrske oblasti internirale že nad 2000 uglednih Srbov in njihovo premoženje zaplenile. Par smešnosti in nasilstev. Gorica, dne 3. septembra. Saj že ne vemo, kako bi to imenovali? .Vse kar store, je že nasilstvo. Saj ne poznajo našega ljudstva in ga ne razumejo, ali ga nočejo razumeti. Eno ali drugo. Nekdo mi je razlagal: To je čisto razumljivo. Orožniki se dolgočagijo v vasi in komaj čakajo prilike, da imajo najmanjši vzrok, da koga vklenejo in ženejo v mesto, na ta način pridejo med znance, med Italijane vsaj za par ur. Revež pa čaka v ječi, ida ga zaslišijo in nazadnje — izpustijo. To je resnica. Naj navedem zuačileu slučaj: Na st. Viški gori so kradli vojaki nekemu podžupanu na vrtu hruške. Ta, ne bodi len, jih je hotel zapoditi od prepovedanega dela. A kaj storijo? Moža uklenejo, kot cla je tat on in ga ženejo v Cerkno. To se je zgodilo pred par dnevi. In to ni edini slučaj. Po novejši modi je pri nas zločinec tisti, ki brani krasti svoje blago. Še bolj smešna je italijanska občutljivost z druge strani. Ne mislimo pri tem na zastave. Radi izobešanja teh se naš človek pregreši ščuvanja proti državi in je bilo že dovolj kaznovanih. Tudi pesmi ne mislimo, dasi že ne vemo več, katere smemo neti. Najbrie-tnobene tistih, pri katerih občinstvo vstane. Treba bo zahtevati od oblasti, da ugotoji. nfltančno, katere pesmi so prepovedane, da ne bodo delali orožniki po svoji pameti in posluhu. Vse nekaj hujšega je. Jugoslovansko solnce je začelo vzhajati nad Nanosom. Vsaj na sliki nad novim odrom v Vipavi je tako naslikano. In general iz Gorice, ki je prišel gledat omenjeno sliko ravno med generalno vajo za igro, je konstatiral, da je naslikana dolina res vipavska in da solnce, ki vzhaja ne more biti drugega izvora kot jugoslovansko. Igra se ni smela vršiti, in dvorana je bila zapečatena. Gospod general je res. smešen. Solnce in posebno če je naslikano, Italiji ne more škodovati. Pomislil pa ni, da je vipavska dolina Nanosom vrecl — pa ne tista naslikana — ampak resnična — vsa slovenska. Te pa ni mogoče zapečatiti. Zanimalo bo morda koga tudi dejstvo, da sede na ravnateljstvu državnih železnic v Trstu taki otroci, ki imajo toliko zlatega časa, da napišejo oz. naslikajo na ovitek slovensko pisane pritožbe z velikimi tiskanimi črkami: SCRIVERE IN ITAL1A-NO!!!H! Na koncu je šest klicajev. Tako je romalo pismo nazaj. Nato še enkrat v Trst temi zagrinjali in v mislih gledajo njegovo božje telo, ki so ga tri Marije mazilile. Celo noč ga tiho objokujejo ali ga pa kličejo v molitvah, ki so podobne zdihovanju. Nenadoma pa pobarva jutranja zarja okna. Tu nastane veliko pričakovanje. To je ura, ob kateri je Magdalena prišla h grobu, ko je vladal še polmrak, zapazila, da je bil kamen z njega dvignjen in spoznala, da je prazen. Zavese se razgrnejo: duhovnik se prikaže v belem oblačilu kakor beli mož v evangeliju in izgovori slovesne besede in cerkev zadrhti in iz vseh ust zadoni himna veselja: :?Krist je vstal!...< Morda vam zveza ni jasna ... Toda, ali se zelo motim, ali pa sem prisostvoval to jutro v krasu islandskega neba ne vem kakšni grandiozni predstavi skrivnosti Vstajenja. Za trenutek se mi je zdelo, da slišim od daleč nevidne pevske zbore. V prostoru je bil neizmeren mir, neskončna branost. Oblaki so se zavlekli proti zahodu in se polagoma nakopičili, tako da so tvorili na obzorju samo še težko kopo vijoličastosive barve. Na nasprotni strani obzorja se je odprlo čudno oko, nepremična zenica, kakor bi bila otrpla vsled inagnetičnega spanja. To je bilo polarno solnce, no solnce in ne luna, ki je pošiljalo svoje prve žarke čez fjorde. Našel sem nekaj prazničnega na njem, kar prej nisem poznal in kar je napravilo in še enkrat nazaj. Dotičnik ga jo zdaj odstopil za naš bodoči muzej. Podobne hudobne otročarije se nam gode malodane po vseh uradih. —Razmejitev v Prekmurju, V Prekmurju so naši izpraznili par vasi na oddelku Sv. Ane na Igu do Toke. Te vasice z nemško večino so na razvodnici in so bile do sedaj v naši oblasti. Po trianonski pogodbi so te vasice sporne. Naši so jih bili zasedli, ker besedilo ni bilo jasno. Avstrija jih je sedaj z Zapadno Ogrsko zahtevala zase in medzavezniška komisija v Monoštru je zahtevala od naših lokalnih oblasti izpraznitev, kar so precej izvršile, ne da bi od centralne vlade in pokrajinske uprave dobile kako navodilo. Vsekako ie bila zopet čudna ta naša prenagla poslušnost. Albansko vprašanje. Ženeva, 3. sept. Na včerajšnji seji sveta zveze narodov, kateri je predsedoval kitajski delegat Wellington-Ko, so pretresali albansko vprašanje. Angleški zastopnik Balfour je obširno poročal o albanskih mejah in zahteval, da ostanejo take, kakor jih je določila poslaniška konferenca v Londonu leta 1913. Nato je svet zveze narodov zaslišal albanskega delegata škofa Nolija, ki je izjavil, da se strinja s poročilom delegata Baliourja. — Zastopnik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev g. Miljutin Jo-vanovič, naš pooblaščeni minister v Bernu, je zastopal stališče naše vlade, ki pristaja na meje od leta 1913., a ki zahteva popravke meja pri Debru, Prizrenu in Skadru. Hkrati je izjavil, da naše čete niso zasedle albanskega ozemlja, temveč so zasedle de-markacijsko črto, ki jc bila določena v premirju. Zveza narodov je soglasno sprejela Balfourjev predlog. — O tej zadevi poroča Presbiro: Včeraj je svet zveze narodov v neoficielni seji zaslišal albansko obtožbo, v kateri se trdi, da uprizarja kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev nerede v Severni Albaniji. Naš zastopnik g. Jovanovic, poslanik v Bernu, je ugotovil na podlagi note miriditske vlade, da gre tu za skupno vstajo kristjanov, ki zahtevajo neodvisno republiko z lastno vlado. Odgovor našega zastopnika je popolnoma iznenadil Albance, ki so pričakovali drugega nastopa. Svet zveze narodov se ni mogel odločiti, kaj naj stori v tem vprašanju in je sklenil, da izroči to vprašanje plenuinu zveze narodov. Prometni deficit čeških železnic. Praga, 3. sept. (Izv. Listi poročajo, da je imelo prometno ministrstvo v preteklem letu okrog 800 milijonov č. kron izgube V proračunu za tekoče leto je predviden za to ministrstvo deficit od 830 milijonov č. kron. Angleško časopisje proti Mažarom. London, 3. sept. (Izv.) Tukajšnji listi so zavzeli zelo ostro stališče napram Ma-žarski in obsojajo njeno nelojalno zadržanje. Povdarjajo, da v sporu med Avstrijo in Mažarsko glede zapadne Ogrske mala antanta nikakor ne more ostati pasivna in je celo njena dolžnost, da nastopi proti Mažarski, ki krši mirovno pogodbo. Obenem pišejo, da naj tudi zveza narodov stori potrebne korake in pouči gospode v Budimpešti o njihovih dolžnostih. Kriza francoskeaa kabineta. Pariz, 2. septembra. Kakor javlja »Echo de Pariš«, preti Briandovemu ministrstvu kriza zaradi splošnega nezadovolj- na me velik vtis. Modrikast krog ga je obdajal kakor krona, kakor aureola. Gotovo ni bila to njegova vsakdanja prikazen. Res je, da mu še nikdar nisem toliko gledal v obličje. Ribič polenovk živi sklonjen na morje, kakor kmet na brazdo. Pozornost obrača samo na svojo mrežo in na ribe, ki hite mimo v čisti globoki vodi z napol obrnjenim trebuhom ... In še danes, kadar si skušam predstavljati severno solnce, ga morem videti samo tekšnega, kakršno je bilo takrat 15. aprila. Pozdravil som ga skoraj pobožno in mu rekel sam pri sebi: vPravijo, da si ti isto solnce, ki kopaš s tako toplimi žarki bretonsko pomlad. Naši pevci te imenujejo ^blagoslovljeno solnce«. Ti vzbujaš semena k življenju in odpiraš popke. Ti greješ kamenite prage, da sedajo častitljive starke z veseljem nanje in se zaupljivo med seboj pogovarjajo o svojih odsotnih sinovih. Pregovor pravi pri nas, da ni srečne velike noči brez tebe. Sveti nad našimi ljudmi v teh krajih pregnanstva in bodi nam naklonjeno!...« : 2e pokonci, Jean-Renefc je zaklical v tem trenutku kapetan Guvader za menoj, čegar dobro zavita glava se je prikazala nad krovom. Nato so se dvignile široke rame in stopil je k meni na krov. >To je čudno," je pripomnil. Saj je skoraj toplo. Veter jo ponehal in bo začel pihati od juga .Ali so ti no zdi, da dihaš irancoski zrak? stva s finančnim ministrom Doumerjcm. Kakor vse kaže, bo moral finančni minister Doumer osdtopiti; na njegovo mesto pride baje Loucheur. Ni izključeno, da pride do krize celokupnega kabineta. Kriza poljske vlade. Varšava, 2. sept. Pričakuje se, da odstopi poljski kabinet. V parlamentarnih krogih pričakujejo demisije vlade. Tudi tu je nastopila kriza vsled splošne nezadovoljnosti s finančnim ministrom. Nemiri na Kitajskem. Nauen, 3. sept. Po brzojavki iz Londona je izbruhnila v kitajski provinci Hupei vstaja, ki je naperjena proti tujcem, čijih naselbine so kitajske čete oplenile. Angleški poslanik je opozoril kitajsko vlado na to, da bodo Angleži sami morali ščititi svoje sonarodnjake, ako Kitajci ne bi mogli jamčiti za varnost. Francoske bojne ladje se baje nahajajo v borbi z vstaši. Pričakuje se. cla izbruhne velika meščanska vojna, ki bi se utegnila razširiti preko pokrajine Hupei. Štajerske novice. š Drž. dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Prijava za vstop v I. deški letnik se naj pošljejo najkasneje do 10. t. m.; za dekliški oddolek I. letnika se novih prijav ne sprej-ema več. V ponedeljek 12. t, m. ob 8. uri se prično sprejemni in po-navljalni izpiti. 14. september je redni Tol-ski dan. Druge podrobnosti so razvidne iz oglasa v šolskem poslopju Zrinjskega trg št. 1, I. nadstr. š Na deški meščanski, twli v Mariboru je vpisovanje dne 11., 12. in 13. septembra, vselej od 8.—12. ure, 12. in 13. septembra po potrebi tudi od 14. do 16. ure. Učenci ki so že posečali gori navedeni zavod, prinesejo seboj zadnje izpričevalo, oni pa, ki vstopijo nanovo, krstni list, domovnico, izpričevalo o kozah in zadnje šolsko izpričevalo. Opozarjamo, da se sprejemajo v prvi razred le učenci, ki so s povoljnim uspehom dovršili 5. šolsko leto (brez reda 4), v nemške razrede le taki, ki nedvomno dokažejo, da so pristno nemške n a-roclnosti. Morebitni izpiti so 14. in 15. septembra. Šolska maša je 14. septembra ob 8. uri. Pričetek pouka 15. septembra. — Ravnatelj. š Velike izgrede so povzročili v Mariboru te dni pijani naborniki. Atakirali so ženske in celo ustavili voznika, ki se je peljal proti Št. Petru, ga pobili na tla in se v njegovem vozu peljali nazaj v mesto. V Me-lju so uganjali take ekscese, da je prebivalstvo moralo poseči po samopomoči. Neki železničar je najprej proti izgrednikom ustrelil s puško v zrak, potem pa mednje in jih štiri težko ranil. š Za obrtno razstavo v Mariboru vlada veliko zanimanje. Dosedaj je priglašenih 80 razstavljevalcev. š Za predsednika stanovanjske komisije v Mariboru je imenovan bivši vladni komisar dr. Poljanec. š Smrtna kosa. Umrl je v javni bolnici v Mariboru v tukajšnjih krogih obče znani vlakovodja Jožef Pump, doma iz Dolenjskih Toplic. š Drzna tatvina se je 2. t. m. popoldne izvršila na glavnem kolodvoru v Mariboru. Na tračnicah so stali vagoni s sladkorjem za neko tukajšnjo firmo. Prišel je človek, ki se je obnašal kot spremljevalec vagonov, odprl s silo voz št.21.631 in začel prazniti vreče. Sladkor je skladal v voziček, ki ga je privlekel s seboj in je bil tako premeten, Odgovoril sem mu smeje: ->Da, diši kakor doma, kakor po krofih.« Začela sva se sprehajati po krovu gor in dol in se pogovarjala o domovini. Kako dolgo,c me je vprašal kapetan, nisi že bil doma o velikonočnih praznikih ?« Bil sem v dvanajstem letu ribjega lova in torej tudi belili/ velikih noči, kakor pravimo. ■ Lahko jih že šleješ,' je rekel. /Vendar jih imam jaz dve več kot ti.< Bil je iz vasi Perros-Hamona, pol milje od Paimpola, krepak možak, tip pomorskega Herkula. Včasih je bil divji, jezen in strašen kakor nenadni sunki vetra, toda to ni dolgo trajalo in njegove sive oči so se zjasnile hitro in zopet postale jasne in dobre kakor jasno nebo. Kajti v dnu duše je bil najboljši človek in v tem velikem telesu, ki je tako divje izgledalo, je bila skoraj otroška duša in dobro srce, ki se je dalo omiliti. To jutro mi je priznal, da je vedno žalosten, če se bliža velikonočni čas. Ne vem, če si li tudi takšen kakor jaz, Jean-Rene!... Samo ob takih dneh imam občutek da sem tako daleč, tako i/gubljen!... Res je, islandskemu mor- < narju veliki jambor njegove ladje ne nadomešča zvonika njegove župnije... Ves ta teden sem žc zamišljen in včeraj zvečer, ko ste odšli, so mi čisto zares solze stopile v oči... Posebno ena stvar je, katere se ne morem odvaditi, da ji ne bi prisostvoval. :>Povejte, kapetan.< > Dobro, naj bo! To je -pokop ljubega Boge . • To jc obred, ki ga praznujejo v Paim-polu na večer velikega petka. V sredi cer-kve je postavljen mrtvaški oder, okrašen s črnimi preprogami, ki so posute z velikimi srebrnimi solzami. Kristus na križu, v skoraj človeški velikosti, leži na mestu rakve. Duhovniki molijo nad njim mrtvaške molitve, kakor da bi bil zares umrl, po odvezi pridejo nosači in položijo križ na nosilnico in mrtvaški sprevod se razvije, spredaj duhovščina, za njo ves narod. Marsikatera starka s starinsko avbo na glavi vzdihuje obupno v svoj robec. V mraku pridejo nn višino mesta. Tamkaj na križišču cest. odkoder sega razgled deleč na morje z otoki in predgorji, sc dviga kalvarija iz barvanega lesa na granitnem podstavku v podobi oltarja. Tu sem položijo ljubega Boga pred ta oltar na ležišče pomladnih cvetk. Polom gre procesija po griču nazaj dol in poje žalostinko preroka v nočni tišini. (Dalje sledi) prejeli sledeče pojasnilo: Ni resnično, da se je kaka ministerijalna superk jmisija za določitev cen premoga na tihem sestavila, je takorekoč skrivaj prišla v Slovenijo in v dveh dneh pregledala trboveljske rudnike ter izvid prve komisije zavrgla. Take komisije nikdar ni bilo v Sloveniji, in je tedaj ta trditev povsem iz trte zvi'.a. Pac pa je stalni rudarski odbor pri ministrstvu za šume in rude imel nalog, prouv:ti operat prve komisije in svoje poročilo predložiti ministrstvu. Iz tega sledi, da je krivičen očitek člankovega pisca, ki se tiče generalnega direktorja g. dr. Antule, kakor da bi on sestavil komisijo in kasiral izvid prve komisije. Isto velja za trditev, da bi gen. dir. g. dr. Antula in ravn. Bela Max t posredovanjem g. M. Pirnatu »ostala dobra prijatelja". To je sumničenje brez vsake najmanjše' stvarne podlage. — Pojasndo radi priobčujemo, da se ne bi komu delala krivica. ... — Godba dovoljena. Na velikem sejmu v Ljubljani igrata kar dve mnogoštevilni godbi, med njima godba dravske divizije, dasi so sejem otvarjali kar trije ministri, Spaho, Kukovec in Pucelj. Štajerski okrajni glavarji torej nimjao prav, če prepovedujejo godbe na orlovskih slavnostih. Glavar Pirkmajer je prepovedal godbo sre-diškemu Orlu in s tem slavnost onemogočil, zato je odgovoren za vse stroške predpriprave za to slavnost. _ Na trgovski šoli y Novem mestu se vrši vpisovanje učencev in učenk v I. in II. letnik dne 12. septembra 1921 od 9. do 12. ure. Sprejemni in ponavljalni izpiti bodo 12. in 13. septembra. Šolsko leto se začenja dne 14, septembra s skupno sv. mašo v frančiškanski cerkvi ob 8. uri zjutraj. Po maši se bo v šoli razložil disciplinarni red in urnik. Vpisnina znaša 20 K, prispevek za učila 10 K. Šolnina je mesečno 60 K za osebo in se mora začetkom vsakega tečaja plačati vedno za pet mesecev naprej. Kolinska tovarna kavnih primesi, trgovsko delniško podjetje, je izložifa na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu G štev. 190 svoje izdelke v veliko impozantno piramido, — Kolinska cikorija se kot izvrstna kavna primes vsem gospodinjam najbolj priporoCa. Poskusite in prepričajte se ter zahtevajte povsod le Ko-linske kavne primesi. 3123 (2) — Otroritvc ljubljanskega vclcsejma se je udeležil tudi dr. Žerjav. Ljubljanski trgovci so obupani. — Korporativna udeležba. Otvoritve ljubljanskega velesejma se je korpora-tivno udeležila cela ;>mlada« JDS. Na sejmišče so prišli: Žerjav, Kramer in Rib- — Odkrita beseda. Jugoslovanska Matica pošilja te dni duhovščini odkupne listke v trnjevem vencu za nesrečno Istro v razprodajo med narodom. Med drugim pravi okrožnica: »Zato se obrača Jugoslo-venska Matica do naše velečastite duhovščine z iskreno prošnjo, da mu ona z vso znano rodoljubno vztrajnostjo in navdušenostjo pomaga pri tem poslu. Jasno je, da ako se zavzame za celo akcijo duhovščina bo ista sijajno izpadla.« Duhovščina bo kakor vselej tudi ob te, priliki storila vse, kar je v njeni moči. Toda ko duhovnik hodi z listki v trnjevem vencu po hribovskih vaseh od hiše do hiše in jih »z vso znano rodoljubno vztrajnostjo in navdušenostjo« priporoča v nakup, tudi on čuti svoj lastni trnjevi venec. Zakaj v naši javnosti je duhovščina izpostavljena najsra-motnejšemu preganjanju, njen gmotni položaj je tak, da bi morali poslanci in vlada od sramu zardeti d)o ušes; le kadar nas rabijo za delo, takrat smo priznani in ve-lečastiti Slovenska duhovščina v Primorju se ni zbala trnjevega venca in je zvesto ostala med narodom v novih italijanskih pokrajinah, medtem ko so si premnogi drugi znaii poiskati topla gnezda, ki se pričnejo v Rakeku in segajo do Maribora in Belgrada, zato da jo blatijo in sramotijo. Ali bi ti narodnjaki ne koristili našemu narodu in Jugoslovanski Matici neprimerno več, če bi zvesto vztrajali v Primorju, kakor krone, ki jih bomo iztisnili od naših »kmetove? — Uradne ure pri iinančni delegaciji. Prejeli smo: K notici, ki jo je priobčil vaš cen], list v zadnjih dneh o uradnih urah pri delegaciji min. financ v Ljubljani, si usojam podati nekoliko korekture. Omenjena, najbrž uradna notica ni povsem točna; kajti uradne ure so pri znatnem delu delegacije min. financ, t. j. za cel računski oddelek — čujte in strmite — od 8. do 14 in od 16. do 19. ure, torej celih devet ur na dan in ob nedeljah od 8. do 12. ure, kolikor jih nima nobeno podjetje. Dobro bi bilo, da bi se ustanovila tiri i za državne urade, v prvi vrsti za finančne, posebna inšpekcija rada, ki bi kontrolirala število uradnih ur, posebno še z ozirom na to, da so uradni lokali pri nekaterih uradih skrajno nehigijenični. Če se zadnja trditev komu zdi neverjetna, naj si ogleda sobe računskega oddelka delegacije ministrstva financ. —L — Svcčauo so pokopali včeraj v Nišu zemeljske ostanke nad 100 srbskih duhovnikov, katere so 1. 1915. pomorili Bolgari ob srbsko-bolgarski meji. — Seznam začasnih zakonov. Včeraj so v »Službenih Novinah« začeli izhajati seznami začasnih zakonov, pravilnikov in sklepov ministrskega sveta od 1. decembra 1918 do proglašenja ustave. — 0 državnem posestvu Belje, kjer je kakor znano upravnik g. A. Kristan, priobčuje osješka »Straža« jako čudne stvari. Tako poroča ta list, in za njim ^-Samouprava«, da je samo pri prodaji sladkorja izgubila država nad 1 milijon kron. Prodajo ministrstvo ni odobrilo, ker po zatrdilu g. A. Kristana on ne potrebuje nikakega odobrenja. Velikanske vsote se trošijo za uradništvo. Podravnatelj je bivši urednik zagrebške »Domovine«, neki g. Predič, za katerega je to mesto le sine-kura. Temu plačuje država jezdnega konja za njegovo gospo. Šef knjigovodstva je neki Lovrič, ki aspirira na mesto komercijel-nega ravnatelja na posestvu; to mesto bo tudi dobil vsled svojih zvez v Belgradu. Zato pravi »Straža«: Mi odkrito trdimo, da g. A. Kristan, ki sam ni nikak ekonomski strokovnjak, ni imel srečnih rok pri izbiri svojih sotrudnikov. lj Poroči se danes v Marijaniški kapeli starešina »Danice« uradnik Zadružne gospodarske banke g. Lojze Vrtovec z gdč. Maruško Strelov o. Poroča: pesnik Silvin Sardenko; priči: dr. Izidor Cankar in dr. Mirko Božič. Našemu bivšemu uredniškemu tovarišu in njegovi nevesti iskreno častitamo in želimo obilo božjega blagoslova 1 lj »Ljubljana« se udeleži pogreba svoje nastalo vsled razburkanega političnega Prosimo vse članice in člane, da se zbe.ro danes pri cerkvi sv. Krištofa ob tri četrt na štiri. Moški zbor ima nujno pevsko vajo ob 11. uri dopoldne. lj »Ljubljana«. Redna pevska vaja v ponedeljek ob 8. uri za mešani zbor. lj Letno gledališče v hotelu »Tivoli«. Danes v nedeljo se vršita v čast gostom dve predstavi z novim programom. Začetek ob 4. uri pop. in ob pol 9. uri zvečer. Prodaja vstopnic 1 uro pred predstavo. lj Minister Spaho v Ljubljani. Včeraj ob 3. uri popoldne je protektor ljubljanskega velikega sejma, g. trgovinski minister dr. Mehmed Spaho v spremstvu raznih funkcionarjev posetil stroine tovarne in livarne, kjer si je pod vodstvom ravnatelja natančno ogledal vse naprave, zlasti pa vlivanje zvonov. Nato se je gospodom pridružil g. minister in kraljevi namestnik Ivan Hribar, nakar se je v njihovi navzočnosti otvorila v Jakopičevem paviljonu razstava planinskih slik in fotografij, kjer je predsednik Slov. planinskega društva g. To-minšek pozdravil ministra in ostale gospode in jim na podlagi razstavljenih slik in fotografij obrazložil krasoto naše pokrajine. Nato je g. minister šel v Trgovsko in obrtno zborno, kjer je v njegovi navzočnosti bila kratka častna seja, na kateri so se razpravljale ekatere važnejše točke o trgovini in industriji. Gospodje so si nato ogledali tehnično srednjo šolo, kjer je g. trgovinskega ministra zanimala strojna delavnica, ki je edina te stroke v celi državi. G. minister dr. Spaho si je nato v spremstvu ostalih gospodov ogledal razstavo raznih čipk, posebno idrijskih in narodnih vezenin ter drugih modernih okraskov ženskih oblek. G. minister se j tukaj, kakor tudi povsod drugod, kjer je imel priliko, da si natančno ogleda naše izdelke, zelo laskavo in pohvalno izrazil, kako visoko stopnjo zavzema industrija in obrt v Sloveniji in je opetovano naglašal, da vse, kar je videl, presega vse kar je pričnkov 1. lj Razstava ženskih ročnih del na osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani št. 3/II traja za čas Velikega sejma vsaki dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, poslopje Kmetijske družbe. lj Osrednja zveza javnih nameščen" cev in upokojencev ima nujno sejo širšega odbora v torek dne 6, t. m. v običajnem lokalu z dnevnim redom: Načrt nove službene pragmatike in zbor delegatov za Belgrad. — Predsedstvo. (K) lj Tamburašinje Krekove Prosvete imajo v ponedeljek ob 8. uri zvečer prvo skušnjo. — Ašič. lj Tekom porotne razprave v zadevi dr. Brezigarja proti našemu uredniku Mihaelu Moškercu je prišlo do ostrega incidenta med dr. Hacinom in dr. Natlačenom. K dokaznim predlogom, ki jih je stavil dr. Brezigar, ki je hotel očitano mu veriženje s krušnimi kartami dokazati le kot čin veleizdaje zoper Avstrijo, je Moškerčev zagovornik dr. Natlačen zavzel v daljšem govoru svoje stališče; dokazoval je zlasti na podlagi Brezigarjevih lastnih navedb, kako neverjetne so že same na sebi Bvezi-garjeve trditve o njegovem špionažnem delovanju. Besede zagovornika dr. Natlačena so bile mestoma pač ostre, toda vseskozi dostojne. Zadele so seveda dr. Brezigarja v živo. Njegov zastopnik pa je radi tega dr. Natlačena v svoji repliki osebno napadel in sicer na način, ki med odvetniki kot stanovskimi tovariši ni običajen. Veliko pozornost pa je zbudilo dej^lvc, da predsednik porotnega sodišča dvorni svetnik Vederniak nc le ni vzel zagovornika dr. Natlačena v zaščito, kakor bi bila to njegova dolžnost, marveč je ponovno zahtevo dr. Natlačena, naj se mu da beseda, da na žalitve odgovarja, odurno odklonil. Priznati pa moramo, da je gospod predsednik Vedernjak vsebino dunajskega kazenskega akta proti dr. Brezigarju podal čisto objektivno in zelo pregledpo, tako cla so si gg. porotniki in navzoče občinstvo o celi zadevi mogli napraviti jasno sodbo. lj Podaljšanje policijske ure. Prokrajin-ska uprava, oddelek za notranje zadeve v Ljubljani, je glasom razpisa z dne 3. sept. 1921, št, 25.213, na podlagi razglasa deželne vlade z dne 11. julija 1921, št. 19.465 (Uradni list št. 81) oziroma § 2 ministrske naredbe z dne 3, aprila 1855, drž, zak. št. 62, podaljšala ob priliki velikega ljubljanskega sejma za čas od 3. do vključno 15. septembra 1921 policijsko uro za območje mestne občine ljubljanske nastopno: a) 2a vse gostilniške in kavarniške obrate (okrepčevalnice, buffel.e, šampanjske paviljone, turške kavarne itd. v ograjenem sejmišču do 1 (ene) ure nonoči; b) za vse gostilne in restavracije v Ljubljani do polnoči; c) za kavarne sploh v Ljubljani (razen v točki d omenjene) do 1 (ene) ure po polnoči; d) kavarne Union, Evropa, Slon in Narodna kavarna pa smejo biti odprte celo noč z omejitvijo, da se po drugi (2.) uri ne smejo točiti nobene alkoholne pijače. — Proti gostilničarjem in kavarnar-jem, ki bi predstoječa določila kršili, se bo ne samo strogo kazensko postopalo, temveč se jim bo tudi odvzelo dovoljenje prekoračenja normalna policijske ure. — Strogo prepovedano je po gostilnah in kavarnah petje in razgrajanje. Proti razgrajačem se bo najstrožje postopalo. — Policijski direktor: Dr. Gustin, s. r. lj Kolu rugorloT. sester je podaril neimenovani gospod 2000 kron po gospe dr. Š^jmerjevi. Zavednemu gospodu najiskre-nejša zahvala! lj Ljubljanski trg. (Draginja.) — Naši trgi so prišli v neznosen položaj. Stojimo nasproti organizirani špekulaciji brez odpomoči. Maksimiranje cen povzroča pomanjkanje blaga, ker ga producent vnovči lahko drugod. Na trgu že dalj časa ni ni-kakih jajc in nič krompirja, in to ravno v času, ko ni nobenih zalog. Vsa jajca Slovenije pokupujejo po visokih cenah izvozne firme. To početje se bo nadaljevalo letošnjo zimo brezdvomno še v večjem obsegu. —• Glede govejega mesa vlada na trgu prav ugodno stanje. Velik del prebivalstva si lahko nabavi dobro blago po ceni 20 do 24 kron za' kilogram. Vsled konkurence so cene pri ostalih mesarjih padle; najboljše meso 28 do 32 kron za kilogram. — Tele-tine je v izobilju po 18 do 22 kron za kilogram. — Maksimalna cena za slanino se je določila na 58 kron kg. Na trg je došla samo slaba slanina domačih prašičev, dobrega blaga nič, vzlic velikemu povpraševanju po slanini, ker ravno v jesenskih mesecih, ko so pošle zaloge, vlada največje povpraševanje. Perutnina se drži na stalnih cenah, par piščancev 50 do 70 kron. — Divjačina: zajci nad 3 kg 80 K, pod 3 kg 60 K, jerebica 25 do 30 K. Glede zelenjave vlada velika mizerija. Ljubljansko okoliško polje prazno. Zeljnatih glav ni, in še to, kar pride na trg, je slabe kakovosti. Maksimalna cena za zeljnato glavo najboljše kakovosti je 6 K, kislo zelje 10 K kg, ohrovt: maksimalna cena za najboljšo glavo 6 kron, solata 2 K, koleraba 50 vin. komad, fižol, luščen, novi, 10 K liter. Občinstvo se opozarja, naj ne prestopa samolastno, kot se to redno dela na ljubljanskem trgu, maksimalnih cen in naj ovadi nemudoma vsako višjo zahtevo. Če občinstvo kupuje blago za vsako ceno, samo da je ima, potem je pač izključeno držali cene na trgu. Zučasno pomanjkanje kake vrste blaga na L : se potrpi in nadomesti z drugim. — Cene žitnih izdelkov so letošnjo jesen neverjetno zrastle. Ječmen 10 K kg, oves 8 K, koruza 10 K kg, ajda 9 K, leča 17 K, pšenic 10.50 kron. Edino bela moka se drži še na ceni 18.50 K kg in tudi v tem pogledu moramo z vso skrbjo zreti v bodočnost. lj Pozabila je neka gospodična v vlaku št. 45, k ije prišel iz Maribora 1. septembra popoldne onolu 3. ure, v papir zaviti paket s perilom z 'eseno ročko. Kdor ga je našel, se prosi, da ga prinese na Karlov-ško cesto št, 7, KaloSiSfcl c Nc/a fliitn pri Ribnici. Tukajšnja romarska ccrkev Matere Bož e bo novo preslikana. Delo je prevzel domači slikar frančiškan p. Blaž Farčnik. Letos je d -končano slikanje v kupoli in so že zgo-ranji odri podrti. Sedaj se vidi, da bo že tako lepa stavba s to slikarijo še prav veliko pridobila na lepoti. Upamo, da bodo romarji še rajše prihajali semkaj na bož o pot. Kdor se vozi po železnici, naj izstopi na novi postaji Žlebič, od koder ima do v,- šii{te le še tričetrt U"e peš poti, OplovsRŽ usastraJk. Na Mali Šmaren v Trebnje na okrožno prireditev trebanjskega orlovskega okro-ž a. Prireditev bo celodnevna. Zjutraj ob t>ol 9, uri sprejem gostov na kolodvoru, nato obhod po Trebnjem. Udeleženci, ki pridejo z vozovi, se vabijo, da pridejo pravočasno k sprejemu. Po sprevodu telovadna skušnja. Ob 10. uri sv, maša na prostem; cerkven govor bo imel g. M. Sker-bec, stolni vikar. Po sveti maši tabor, kjer govorijo zastopnik O. Z., g. Škerbec ter drugi. Popoldan ob 2. uri javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja; nastopi tudi telovadna vrsta iz Ljubljane. Po telovadbi prosta zabava na vrtu gostilne g. Kužnika. — Odseki naj nemudoma naznanijo število udeležencev. Vožnja po železnici je za vse udeležence polovična (vsak mora iimeti izkaznico, ki se dobi v Trebnjem). Pridite v obilnem številu, v narodnih nošah. Bog živi! Orel Hrušica pri Ljubljani priredi dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne javno telovadbo v Bizoviku. Bratje, sestre zlasti iz ljubljanskih in okoliških odsekov, in vsi prijatelj! orlovstva, udeležite se v obilnem številu lepega izleta 1 uro iz Ljubljane. Ob 12. uri odhajamo z godbo izpred Ljudskega doma v Ljubljani. Na svidenje! Bog živi! Šentpeterski Orel v Ljubljani ima ▼ torek fantovski sestanek ob 8. uri zvečer v Prosveti. Pridite vsi! Važna zadeva! Bog živi! Šentjakobski Orel. V ponedeljek ob pol osmih zvečer važen sestanek vseh članov v »Prosveti«. Naj nihče ne izostane! Glavna točka: Orlovski tabor v Trebnjem. Prosveta. pr Predstave v Narodnem gledališču za čas Velikega semnja. Narodno gledališče priredi ob času Velikega semnja šest večernih predstav in sicer Opera: Torek, dne 6. septembra »Vaška šola«, »Šeherezada«. Četrtek, dne 8. septembra »Tosca«. Sobota, dne 10. septembra »Carmen«. Drama : Sreda, dne 7. septembra »Razvalina življenja«. Petek, dne 9. septembra »Golgota«. Nedelja, dne 11. septembra »Borba«. Vstopnice za te vprizoritve prodaja dnevna blagajna od ponedeljka, 5. t. m. dalje v opernem gledališču vsak dan od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure, razven tega so na prodaj v opernem kakor v dramskem gledališču zvečer pred vsako predstavo. Pričetek vsake predstava -.ob pol osmih zvečer. Turistika in sparte Nogometna tekma Grazer Amatenrsportklub-Ilirija se vrši danes ob 17. uri na športnem prostoru Ilirije pred državnim kolodvorom. Graški Amaterji bo lansko sezono že igrali v Ljubljani in dosegli proti Iliriji rezultate 8 : '2 in 2 : 4. So prvorazredno avstrijsko moštvo, ki uživa dober renome. Ilirija bo nastopila proti njim z istim moštvom, ki je preteklo nedeljo tako izvrstno igralo proti sarajevskim amaterjem. (K) Boksarski mateh med avstrijskim champio-nom težke kategorije Rossom in championom jah-ke kategorije Vrbančičem se priredi danes ob pol 17. uri pred nogometno tekmo Ilirija—Grazer Amateure na športnem prostoru Ilirije pred državnim kolodvorom. — Po velikanski pozornosti, ki jo je vzbujal pravkar mateh za prvenstvo sveta med Amerikancem Dempseyem in Francozom Carpentierom po vsem svetu, bo tudi nedeljski mateh med tema izvrstnima atletoma za naše športne kroge velika senzacija. (K) Popravek k razpisu plavalne tekme t Spert-nem tednu 8. t. m. V razpisu, ki ga objavlja »Šport«, sta pomotoma izostali točki 100 m bočno plavanje in 1000 m prosti stil. — Športna zveza. Ljubijanska porota. AFERA DR. BREZIGARJA PRED PO-ROTNIM SODIŠČEM. Včeraj se je vršila pred ljubljansko poroto rasprava v zadevi zasebne obtožbe dr. Emila Brezigarja zoper našega odgovornega urednika Mihaela Moškerca, ker smo mu v času volitev v konstituanto očitali, da je na Dunaju kot uradnik vojnega žitnega zavoda verižil z nakaznicami za moko. Razprava se je pričela ob 9. dopoldne, je trajala do % 2. popoldne in se ob 4. nadaljevala. Končala se je na predlog dr. Brezigarjevega zastopnika s poravnavo. Glasom te poravnave se je obvezal zasebni obtožitelj dr. Brezigar plačati vse stroške te kazenske pravde, to je stroške svojega lastnega zastopnika dr. Hacina, zagovornika dr. Natlačena, stroške porotnikov in vse druge stroške. g Nova stanovanja. Dd stanovan'skega urada smo prejeli: Povodom vselitve v nova poslopja Jadranske banke (23 stanovanj), Ljubljanske kreditne banke (24 stanovanj) in Južne železnice (9 stanovan) postane v starih hišah razpoložljivih 10 rodbinskih stanovanj (3 s 3 sobami, 1 s 2 sobama, 6 s 1 sobo in pritiklinami) in sicer po uslužbencih Jadranske banke 5, L ub-ljanske kreditne banke 3 in Južne železnice 2 stanovanji. V 40 stanovanj v novih hišah pridejo uslužbenci, ki so bili dosedaj brez stanovanja, 6 stanovanj na je Ljub-lanska kreditna banka oddala neusluž-bencem. ker pridejo 3 višji uradniki v bančno palačo, ostali pa so samci in ne potrebujejo rodbinskega stanovanja. Sta- novanja, ki »o postala prosta v starih hišah so. po stanovanjskem sosvetu u že oddana. g Tekstilna industrija v Manchestru, znanem domu gospodarskega liberalizma, trpi med drugim tudi radi bojkota angleškega blaga v Indiji, ki ga je precej uspešno organiziral Gandhi, vodja, indijskih nacionalistov. Bojkot ima dvojni namen: dvigniti domačo indijsko obrt in izpodnesti tla angleškemu gospodstvu, zato se v zadnjem času zopet sliši o nemirih v Indiji, ki jih bodo pa Angleži kot po navadi izku.šali zadušili z največ jc brezobzirno:-j!o. Zanimivo j i slišati, da se Gandhi obrača tudi proti trgovini /. opojnimi pijačami. :■ emisija rublje?. Sovjet je odredil novo emisijo bankovcev po 25 000, •">0.000 in 1.00.000 rubljev. g koncesijo v Rusiji. Poga- janja zn konccsije, ki se imajo podeliti angleškim kapitalistom v svrho obratova- o\-.i v velikem nikola je vskem arzenalu. se bližajo koncu. Ta družba ima že v rokah arzenala Vickersov in Armstrongov v Pe-jrogradu. Pogoji so sledeči: 1. Koncesio-r«arji imajo pravico do lastne varnostne policije na ozemlju arcenala; 2. Upravni in tehnični personal bo užival pravico eks-teritorijalnosti kakor inozemski diploma-tični zastopniki 3. 25 odstotkov produkcije se bo odstopilo sovjetu v uporabo 4. fcivila in kurivo se bodo uvažali v Rusijo w*bss«amstmmsmmmmsmmmmammmaaam^ammammi po cenah, ki jih določil komisariat za trgovinske zadeve. g Vodni transport po ruskih rekah Volgi, Kami, Oki, Nevi in severni Dvini je sovjet dal v najem zasebnim družbam, ki so se zavezale, da do prihodnjega leta popravijo vsa prevozna sredstva. g Britansko-ogrska banka (British and Hungarian Bank), ustanovljena z angleškim kapitalom, je eden najvažnejših bančnih zavodov na Ogrskem, zato se ne čudimo, da Angleži Mažare tako prcteži-raio. Kapitala ima 230 milijonov kron, rezervnih zakladov 170 milijonov kron, vlog pa več kot i milijardo. Centrala je v Budimpešti, podružnice in afiliacije ima v 54 mestih, med drugim v Belgradu, Bukare-šlu, Sofiji, Carigradu, Sarajevu, Splitu, Solunu, Smirni in na Dunaju. g Rusko trgovsko brodovje, ki se nahaja v tujih lukah, je sovjetska vlada proglasila za državno last in komisar za zunanje zadeve Čičerin je obvestil t je vlade, da se isto nc sme prodati ali najemati brez dovoljenja ruske vlade. Vse pogodbe, ki bi jih sklenili ravnatelji parobrodnih družb v tem oziru, smatra sovjetska vlada za neveljavne. g Ža dunajski mednarodni semenj se dobivajo potrebne legitimacije, ki med drugim upravi-čujejo tudi do polovične vožnje na avstr. železnicah in plaSanja le 'A pristojbin za avstr. vi/.um, pri >Jugosl. transportnem in prometnem d d. prej S. ramraraiB! & W. Hoffmann< v Šelenburgovi ulici 4 (Špedicija F. & A. Uher). g Novi bankovci po 20 dinarjev, ki se tiskajo v Ameriki, so gotovi in se bodo v kratkem doposlali. g Za obrtnike in industrijce. V Osijeku se je sestavila komisija za preskrbo dela delavcem-be-guncein iz Baranje. Brezposelnih je še 9 lončarjev, 9 slikarjev, 34 drvarjev, 18 čevljarjev, 57 zidarjev, 15 krojačev, 76 tovarniških delavcev in 4 opankarji. Obrtniki ali industrijci, ki bi potrebovali delavca gori omenjenih strok, naj prijavijo čimprej svojo potrebo in pripravljenost za sprejem Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, oziroma gori omenjeni komisiji. g NemSko ladjedelništvo je bilo letos izredno marljivo. Za hambursko plovstvo se je v prvi polovici 1921 izžki vsebu-jejo 15 20 odstotkov oksida. Reflektanti naj vlagajo svoje pravilno taksirane ponudbe pismeno v 7rprtih ltiiverlih in z napisom: »Ponnda na kupo-vinu starega gvnždia k br. 19082/21 najkasneje do 30. septembra t. 1. do 12. ure opnldaa pri Ekono-r\atu Šnbotičke železniške direkcije v Subotici. Interesentom so pogoji tega natečaja pri Trgovski io obrtniški zboruici v Ljubljani nn vpogled! s*.. ^ .^jfVN ♦V^JIll L. M Ki-.r. "taesta fi l/lISi k 2 08ebama' kat"' BVUOMtllbA ra zna vsa domača dela, stara okrog 24 let, sc takoj sprejme proti dobri plači. Najrajse z dežele, katera ima veselje se navaditi boljše kuhati. — j Naslov pod: Kuharica 300, Ljubljana, poStno ležete. 3113 Organist-ceciljanec, kateri se je učil posojilniškega in občinskega tajništva, ter dober sodelovatelj pri društvih, želi nastopiti primerno službo. V slučaju potrebe lahko vzamem 2 osebi za pomoč pri delu. Ponudbe-je poslati na upravništvo lista pod >Org«aiai 3196«. sfvnm enonads,r°p- *H«,wll!r nai na glav- nem trgu v Kočevju (event. tudi s pohištvom), z vrtom, za vsako podjetje primerna, z gospodarskim poslopjem, njivami, travniki iu gozdi z doraščenim lesom, so proda iz proste roke po ugodni ceni. Več sc poizve pri trgovcu Josipu Rothel, Kočevje. 3193 Električnfmotor meren tok; dva voza i diro (1 pe- resni, 1 navadni) in popolnoma nov voz zapravljenec s sedeži in tranamisija se takoj proda. Ogleda se: SLOMŠKOVA ULICA št. 19 na dvorišču. ■SiHBHBBHBBEillStiBBBUBHIBlIBIl MMimimimiMiiliiiiiiMniinilUMMmiHHmiimiiiiiiiiimiii Sprejme se: ! K0NT0RISTINJA i s prakso, '•C spretna strojepiska,] zmožna vsaj slov. stenografije, in zanesljiv skladiščnik, izučen pomočnik mešane stroke, natančen in energičen. Nastop službe v kratkem. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevami na tvrdko Janko Popovii, LJubljana. SUHEWBE FfTŽOL plačuje po najvišjih : dnevnih cenah tvrdka : Geršak & Komp., -:■ Ljubljana, Kongresni trg štev. 10. Lepa gospodarska HIŠA sposobna za trgovino, z 8 stanovanji, dvo- za 3 vile zemljišča (sedaj njive) se ceno proda. Ponudbe na: H. Vesenjak, Maribor, Magdaleusk« ulica štev. 69. Samo do 7. septembra. kupi Tvornica keksov in prepefencev V. Bizjak & dr. Rogaška Slatina. VILA ali HfšFvTjubljani za eno družino so kupi. Pismene ali ustue ponudbena tovarno V. Scagnetti, Ljubljana. ™,",r javna dražba !! raznega pohištva se vrši v sredo, 7. sepi. ob 9. uri dopoldne v Rožni ulici 7. 3191 ^rlmeseono sobo. Ponudbe pod »Soliden« na upravo lis(a. Oglasi v,Slovencu1 imajo velik vspeh. B3&2&B3SBBBaBBBBBBHBUSBEiBBBB 1« Ceno se takoj proda: 1 lokomobila s pregreto paro 31/40 HP. 1 vzdigalni škripec (Flaschen-zeug) za 5 ton, drugi za 4 tone. 2 vzdigalna vijaka, amerikanca. 1 vrtalni stroj za kovino, vrta do 50 mm. 1 stroj za skobljanje kovine, 300 mm rezilne dolžine. 1 kotel za gretje vode z odpadno paro (Speise-vvasser - VorwHrmer). 2 kolesa po 1200 mm, za prenos sile z žično vrvjo, vrv je 15 mm, 54 m. 1 krožna žaga 700 mm, s stojalom, vreteno v ležakih na kroglice. 1 stroj za skobljanje lesa (Abrichtmaschine), 500 mm širok. 1 stroj za frezanje lesa. 3 baterije za kopelje, poniklane, za toplo, mrzlo vodo in škropilnik. — Večjo množino poljske železnice. -Naslov pove upravništvo >Slovenca« pod štev. 3148. I VEbIČAN SEŠTELI r: ATELIJE HEUIOS LUUBLUflflfl HllEKSnrJOROVA C. s l., il £ S • r, » * S * Izdeluje mod. slike v vsaki v.llkosl-i r ....................................................mil DOMAČI ! Amerikanci, oziroma Primorci ! Posestva od 3 do 100 oralov, trgovske hiše, vila s parkom ali posestvom, gostilne z ali brez posestev, mlin z žago, stanovanjske hiše, pekarna, hotel, s e prodajo potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica štev. 3. 3083 /.a dijaka VI. razreda realne gimnazije sc. I išče za poučevauje vseh predmetov (razen ' ' veronauka). Bivanje v Dornavi pri Ptuju, | nekaj zimskih mesecev eventuelno na Du-1 naju. Plača 1000 K mesečno in popolna oskrba v hiši. Prošnje z izpričevali in curriculutn vitao v slovenskem iu hrvatskem jeziku na naslov: Gvidon pl. Pon-grati, grajščak, Dornara pri Ptuju. 3120 NOGAVICE ženske iu moške, kvačkancc, sukance, »Moderc« itd. je dohiti najceneje v veletr- gtcuiiri fiInhtsšs* Ljubljani, govim Sv. Jakoba frg 9. veia izmsoMiii vozičkov m-ko es in S^vain H slro ev po ceni: F. Batjet, Ljubljana, Stari trg št. 28. j Sprejmejo se v polno popnivo za ematli-' ranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, S valni in razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovska ce-. sta 4. Zvonarska ulica 1. STANOVANJE sti, zamenjam s primernim v okolici Ljubljane. — Naslov pove uprava lista pod štev. 3199. iz prave koprive in razni biči vedno na zalogi. "^C DOfiefC, veletrgovina, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 3090 »< Tovarna dvokoles in otroški« vozičkov. Lfnb jana, Karlovska cesta St. S. jžk^SKaSS poklical k Sebi našo iskrenoljubljeno in najboljšo i staro mamo in taščo, gospo Ano Jeglič Preselila se je v boljše življenje danes zjutraj ob 8. url po mukapoluem trpljenju, večkrat prevldena s .sv. zakramenti za umirajoče v 71. letu starosti. Pog eb predrpge mame bo v ponedeljek 5. t. m. ob 9. uri zjutraj na domače pokopališče. Podbrezje, Ljubljana, Selca dne 3. septembra 1921. Žalujoče rodbine: Jeglič, Ermaa, štular in Trhlen. a za ure vse velikosti razpošilja po nizki ceni fllojzii Min trgovina s steklom in porcelanom Ljubljana, Wolfova ulica 6. oblastveno poverjeni ■t&vbn toženec Ljubljana, Hiltcrlm oUe. tt 1. Sp*oitelM itavbeM pod|f(|* M b*Con.U«, icUsobatonsli« la vodja« ej^radb«. Izraba rodnih sil. Svečama I. Kopač in drugi Ljubljana, Celovška cesta 90. ■ priporoča preč, cerkv. oskrbuiStvom,! gg trgovcem ln s'avaemu občinstvu:' čebelnovoščene sveče in zvitke, namizne sveče »GLORIA« v vseh velikostih, pravo kadhlo, Oglje za kadilnice itd. po najnižjih cenah. Veletrgovina z vinom in žganjem Ljubljana, Sp. Šiška. L[J|)VIK DEKLEVA Gosposvetska c. 76. Velika zaloga vsakovrstnih vin. Najstarejša sedlarska delavnica JOS. KOHLER LJUBLJHNH, Dunajska cesta 19. priporoča izgotovijene konjske opreme ter vse Delo solidno. scdiarsk« potrebščine, [gne zmerne. moške, fantovske tn dcštce, mikndo, raglane, površnike, kožuhe, (obalne hlače. špecšfslitefe v otroških (ko- stumih) Jn drugo konfekcijo od nafprfprosleišega do naifine)t>ega kroja v n«Ebol]šl izdelavi ter razno sukno, Mače- vii»o in podloge nabavite najceneje edino le pri konfekcijski Industriji LVdeleženec Ljubljanskega vzorčnega velesejma. telefon stev. m. f| $| O m^iJU^Jib Favižjon E, oddelek Št. (FRAN DERENDA) Ljubljana, Emonska eesta 8. | ♦..................— ' k-noomair.cKmaaa Važno za cio. obiskovalce veleseima! Svet^einoVaif'd1asio^e ———--.——----<— ...^-r.r-^.________„_______J razun ze razstavljenega tudi našo zalogo na Gosposvetski cesti 10, ker prodamo vsled preselitve trgovine v lastno hišo na Dunajsko cesto 11, vso zalogo po izredno nizkih cenah. :A & ZILIČ, ag železnlno na debelo in drobno. > rararaaara Oblačilna industrija Kune o £jubljana, Sosposka ul. 7 "--v^ proizvaja moška in deška oblačila vseh vrst. <$> y prodaja na debelo in drobno! podaja na debelo in drobno! prvovrstni kroj! Dzredno nizke cene! Solidno delo! Jia £jubl|anskem velikem semnju: paviljon S, oddelek št. 54. * -—-^ftJZ m paoillon H, prostor it. 239, fs?sr razsfaoi torfc THE REK d, Ljubljana in prvovrstni, svetovno znani pisalni stroj najnovejši in najboljši ^jk razmnoževalni aparat ^Jt SA Ki 2 zaročite pr5iiksf, sS fa daa 5»:sarn. pripomočiia aznanilo. Slavnemu občinstvu se prijazno naznanja, da se je zlatarska trgovina z delavnico skupaj prevzela in se bode zaloga pa ceni in iargz carinskih doklad razprodajala, kakor briljanti, zlatnina, srebrnina in china srebro. Lepa dar;5a za osako praško. Poročni prstani v vseh oblikah na željo tudi po meri narejeni. Vsa popravila se ceno in točno v lastni delavnici izvršujejo. Dalje so že čez 30 let v zalogi fini originalni šivalni stroji. Kurz za vezenje brezplačno. Strojno olje na drobno in debelo. Za obilen obisk se vljudno priporoča Z velespoštovanjem 1 v Jos. Selovin-Čuden preje tvrdka Meisetz-Krepelka Mestni trg 13. VEDNO VELIKA IZBIRA VSEH VRST bombaža, sukanca, kvač-kanca, nogavic galanterije St. Jnkoba nabrežje 11. 'J8*52. a I < I mmiHi ' llillllllIMIlIllI rjUEE Les — deželni pridelki TRŠRN-GORJRNC KRRM] lHUli":,',',, i "mifT1iin'rTili ■■rril""""'1l'.............jgjjgggjgjg.....j...............j.......■CTmmffii se priporoča cenj. občinstvu j za izvrševanje vsakovrstnih kle- | parskih in Vodovodnih inštala- J cijskjh del ter za pokrivanje streh. Vsa siavbinska in kleparska. dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta amMlhža kakor kante za firnež, olje, bencin, doze za jj! barvo, kanjlite in konzerve. □□□ SES^lBHBSSSBfiM Sredo dne 7. septembra 1921 predpoldne ob 9. uri se v Mariboru ob jarku (> vrši v preklicni zadevi Janeza Girstmayrja na podlagi sodnijskega dovoljenja PV176/11 prostovoljna dražba pri. 9000 litrov vina različnih letnikov pridobljenega v vinogradu v Rašpohi, s sodi vred. Ob enem se proda 15 sodov z vsebino po 11 polovnjakov. Vino je sodnijsko cenjeno od 8 K do 18 K za liter, sodi od 50 v. do 1 K za liter. Prodaja pod sodnijsko cenilno vrednostjo se ne vrši. Največja ponudba se ima takoj poplačati. Pojasnila se dobijo pri oskrbniku dr.-ju Oskarju Orosel-u, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 14. ugimii.iaiiaaiii V. MASSANO „TIMEX" ZAGREB Moderne tovarniške naprave, «tro|i ln orodja. Načrti In proračuni Kompletne oprani« Moderniziranja Proračuni o rentabllitell Isvedenifika mnenja za vse lndastrije. Bogata zaloga vseh Industrijskih strojev. Pisarna za prodajo: Zagreb, Nlkolleeva 3. Telefon 2—2«. Delavnica In skladiSče: Zagreb, B-nllca 45. Telefon 25—45. Brzojavke: Matlmex, Zagreb. ■ ■ iinstiiaoiaiiiciiiiiigiiiiiaii 0 R Belin za snaženjo belih čevljev Pooin za^pokončavanje miši in podgan Morin za pokončavanje Ščurkov Rapid za pokončavanje stenic I. C. Kotar «»o0«ij«, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Trgovci primeren popnst. Hiša v Ljubljani Šelenburgova ulica štev. 6. i»ar se proda. Poleg hiše jc velii;o stavbišče. Natančneje se poizve v tovrriK V. SC^.GNETTI, Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico 16, (za državnim kolotiv. vO!ii). fiihee naj ne pozabi na razstavi „lijubljanskeq • velesejma si ogledati paviljon G. št. 176 Pvste. gorenjske izdelovalniee finega čajnega peeiva (keksa) K- VIDIC, JESENICE, Gorenjsko. Izborna dolenjska črnina iz Gadove peči ter izvrsten štajerski rizling se točita od nedelje t. rn. v gostilni poleg kemične tovarne na Selu. Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila. — Za obilen obisk se priporočata Anica in Franc Kavčič. Iz p umerili s« Edino najkrajše črte preko HAVRE CHERBOURGfl in ANTWERPENA v NEWYORK. Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja e«A)no koncesijonirana potovalna pisarna =IVAN KRAKER v Ljub!jani= Kolodvorska ulica štev. 41, blizu glavnega kolodvora. m ■ H K e K B ■ B M ■ m v m » ■ ■ IBBVff HI Brzojavni naslov: Prometna LlnMiana. »HBraJSKIHHBS^HMaS^KKiaiSEflSei* a ■ Splošna podružnica v Ljubljani, preje I. C. ffiayer. — Ljubljana, Marijin trg štev. S. Telefon: SI. II in 5ll ■ fltenaa Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, pred- nacRtan ujmj jn vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. HE~®2~ ra a M R! bi B in JIMO BAM1SA (dLd MENJALNICA v Lftiblfani, Kolodvorska ulica št. 26. DelD.0lavn.K2fl0.B8ff.0Q8. (M fl 3 V Os ieuu. Rezerve K 50.ooo.ooo. Kupuje ln prodaja devize In valute naškulantnef&e. Obrestuje vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun po nai višji obrestni meri. B ■ m a B SS m u B B B m B LJi slb J1/3 H!h« lails m i BBBBBBBBBBfflRSBKBJiaffiBfflSSBBiBBBaaBHBBfifflBaraaBBBiSBBB ^riZjrJ&MSSTži-r^.'- " '-.v-.ri&ifcij..:.'.. :.„ i- ....v,;;. Izvršuje: vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železo-betonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, modeme industrijske gradbe, mostne gradbe. Posebnosti našega proizvoda: Leseni polnoslenski nosilci za strehe z velikimi razponi, lesena in kom-binovana skladišča, tvorniško izdelovanje zložljivih stanovanjskih h.šic. Kolarskl odd/>'ek; Izvršuje vse vrste luksuzn h in tovornih vozov, karoserij, samokohvc itd. BBBSBBIBBCSB aB!BraBaHB»BHfflB»BBBBBB3S}BB»BH»BSBBBBraa»BBBBB« v» v 1 Umih n^hli 111*1111 a i iniiffft m r? f i III m f 11 fi^lii f WH1II Xlin hd k izdelu e po najniž ih cennh vsakovrstne ročno in stro no ovane žeblje, spojke, — kljuke, verige in vse d uge v njeno stroiio spadajoče železne i d I e. Na sejmu zastopana'v paviljonu GOSPODARSKE ZWEZE, Ljubljana. - Ceniki na razpolago! 1 I m f% f m fP8 KT i# i % SJiBši id a Prolzvada i razsuli ja na veliko: razne vrste cipela za decu, de-vojčice, mladiče. ženske, uiuike, prostogi finog kvaliteta; za rudnike osobito jaka lzradba. Papuče po ceni bez konkurenclje. &S OdeIen;e za galanterijska robu na veli š o Pleteno čipke, sui-no, vezivo, razne cipelar-ke potreuštlne jedači pribor školske potrepštine, Cetke i. t. d. — Export fačkalic. mestni tesarski mojster , Linhartoma ulica štev. 25. ™ Telefon št. 415 — Poštno - čekovni račun 11.128 d na izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno !={ in nadtalno ter umetno tesarstvo. tmmmmmHmsmmmmmKmmmmtammmmmum Priporoča se papirna trgovina Snnn OojSBii Ljubi ana ki ima veliko zalogo vsb vrs;e popirja trgovske in poslovne k jige, piSjrniske in Sols .e potrebščine kakor tudi lastno ziiložmstvo šolsk hzvszkov;Tabor* ki se izdelu,ejo v kniigoveznici M. BIVIC Sv. Petra cesti štev. 39 ki izdeluj tudi galanterijska dela Sprejmejo se: (iro% [gj §3®§r Parna žaga in strojne delavnice. HI Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo [M] mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske [g] stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—15 m. H m H :: Rozslava v paviljonu za stavbeno široko in lesno industrijo:: z« me- (Messing- driicker), samostojen, vesten delavec z zanesljivo večletno prakso in 5 dobro kvalificiranih ključavničarjev za orodje, posebno za štance in matice (Stanzen u. Schnitle). Plačilni pogoji po dogovoru. -Kranjsko tovarne železne, ključavničarske i ii kovinske robo »TITA.N« d. d. Kamnik. Ivan Zakotnik llaioecja zaloga klaoirfeu Iei plzilfrae ¥ Uubliani J. mssao roj. DOLENC, Ijiifiliana, HfiSsirlsisa ulica 5 priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovarn po najsolidnejSih nizkih cenah. Parketne deščice v vsaki množini, hrastove ali bukove dobavlja in poklada v mesta in na deželi ANTON BOKAL Ljubljana, Slomškova ulica 19 Telefon int. 527 Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, prelož.tev, hoblja-nje in likanje starih podov z voskom. Delo točno in solidno. mestni tesarski mojster, Ljubljana Dunajska cesta 46. Telefon št. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hific, vile, tovarne, cerkve In zvonike- stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje, itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA 2AGA — TOVARNA FURNIRJA. Jb Pred Škofijo št. 3. priporo?a Lingarjeva ulica. sukneno manufakturno in pleteno blago. Prodaja na debelo in na drobno. Ustanovljeno leta 1869. 3mport 1 Oroslav Gertalič 1 Sxport £jubljana Sv. tfetra cesta 33 gugoslainja podružnica: Jiaclovska cesta 30 kjcjovi a z mešanim blagom na debelo m drobno | Tovarna pletenin in tkanin JOSIP f^UfMG ifl kOfTIp. ^SJj^Jlil^^iSi? ______~ izdeluje berlinske rute, volnene rašel-rute, fantazijske rute, fantazijske šale, angleške športne ^^^ jn žepiGe> svilene modne šale, pletene svilnate samovezniee in naglavne rute (Caehenez). haii fv*S*<*wra»t :.p .t3*" IIICIICK IHJllid z vrtom ali malo posestvo v dobrem stanju na Gorenjskem. Dolenjskem ali v ljubljanski oko-j liri. Ponudbe sam« ■> ceno |>od »Slovenska ; družina«: 3001 na upravništvo »Slovenca«. A«p7?!S svih irrstl C CIRIL LJUBLJANA SITAR za obleko in likanje, riba-J3 rice brez in s korenino, zobne, mazalke, konjske, omela. motvoz (špaga), Čevljarsko prejo priporoča veletrgovina OSVALD DOBEIC, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9. 8089 nnc-nnnanaannnnanaannnnar^anaD Telefon Stev. 228. Rnftin Čekovnega urada v Ljubljani Stev. 647. D Ljudska posojilnica v MUBLJ4NI, v lastnem lomu MlkloilCeva cesta Stev. 6. Obrestuje hran"' loie ln vloge v računu po čistih Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica, in jc imela koncem decembru l!J2(t 6» milijonov vlog in nad K 1,100.000'— rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekoCem ruCunu. Zahtevajte položnice Ljudske posojilnice. uanaaaaanaaaanDaannaanaannaa Naročajte in širite ..Slovenca"! KREGAR oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster LJUBLJANA Cesta na Kodeljevo štev. 2 LJUBLJANA ■ I izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetuo tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastuih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, Kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtue utice, verande, ter razna druga vrtna a hitektorlčna dcln. Stopnice, dekorativne stropove, ter dekor, stenske opaže. Ls Mehanična wvarna - feriliaica - predilnica AITOM ŠINKOVEC Kranj - Grosuplje Centrala Grosuplje. Telefon Grosuplje 1. razstavlja svoje izdelke na ljubljanskem velikem semnju, paviljon E, štev. 39, katerega obisk vljudno priporoča. FRŽIČ (Slovenija). Izdeluje čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke iz lak-, boks-, ševro-usnja in drugega rnaterijala. Najmodernejše oblike! Najsotidnejši izdelki! Konkurenčne cene! Poselite našo razstavo na velesejnm? Pouršnike, uolnene obleke za gospode, kostume, plašče za dame izdeluj« po najnovejših modelili S. P0T0ČN3K v (Engliji in Tranciji izprašani koncesionircini krojni krojač Šelenburgova ulica št. 6, 1. rtačlsfropje B S E haloga angleškega blaga. Stran- S E E l^am, l^i same prineso blago, isla postrežba. - Naročila za lujce se izvršujejo tel^om 8 dni. Dzdelava športnih su^nenili l^lobul^ot* iz E E E ■H vsakega poljubnega blaga, »» 00 E is s M trgovina z železnino in s stroji mm, Dunajska cesta št. 16 priporoča raznovrstne poljedelske ter druge stroje in orodje za rokodelce. Razstavi v trgovskem paviljonu H, boks štev. 288. INDUS D. D. preje CARL POLLAK Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta $8. Tel. 528. I. Industrija usnja. iMiwB A. Vegetabilno (čresloslrojeno usnje): 1. kravine, rjave, črne in chagrin, ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. feletine, 4. ovčine in kozine a) mazane, rjave in črne, b) barvane, za mobilje, tapeci-ranje iu konfekcijo; 5. vachettes: a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog, c) /a izdelavo razne usnjale konfekcije; 6. svinjine (specialitefa): a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne, b) za kovčege, o) za mobilje in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, por-lefeuilles in knjigoveštvo); 7. podplati: a) trovloženi hrastoslrojeni podplati, b) vache; 8. crouponi za izdeiavo transmi-sijskih jermenov, a) specialno strojem (angleški sistem), b) hrastostrojeni. B. Chrom-usnje: 1. box-calf, črno in barvano, 2. chevreaux, 5. chevrette, 4. chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog, 5. chrom-usnje za izdelavojermenov. C. Galun-usnje za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov. D. Lak-usnje: 1. box-calf, 2. chevreaux. II. Industrija usnjatih izdelkov. A. Čevljarski izdelki: čevlji za strapac, , rudnike, „ „ spori in nogomet, „ po vojaškem vzorcu, e. B. Konfekcija transniisijskih gonilnih jerir.enov: 1. specialni stroj, 2. hrastov stroj, 5. chrom-stroj, 4. jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov. C. Konfekcija za: dokolenice (gamnše), nogometne, žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice. Telefon .štev. 3. nasproti glavnega kolodvora i Ris Telefon štev. k u jo 11 j c in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Ima poseben borzni oddelek. Prevzema vse bančne posle.