TRGOVSKI CIST Časopis asa trgovino, Industrlfo in obrt. »| Jiaroenlna Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za “ leta 90 Din, za V. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za ino^tvo: 210 Dln^- PlaCa to to« m ▼ IjuMJaji. Uredništvo tn upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Doplal »e ne vračajo. — Račun pri pošt, hranilnici v Ljubljani it 11.953. — Telefon 8t. 30-69 štev. 99. V Ljubljani, v soboto, dne 2. septembra 1933. l#to XVI. H otvoritvi fe^CHsUe co&stavi Kar smo že opetovano zapisali na teni ■testu, to moramo znova naglasiti. V časni ■gospodarske stiske, kakršno preživljamo danes, je že uspeh v tem, da kdo vzdrži svoje podjetje v nezmanjšanem obsegu. Naravnost velik iin 'ponosen us(peh pa doseže Usti, ki kljub krizi ohrani svoje podjetje 8a isti višini in celo dosega napredke. In la ponos vedno uspešnega ustvarjanja sme navdajati prireditelje letošnje jesenske razstave. Ni se še zmanjšala kriza, ni se še začelo normalno poslovanje v naših denarcih zavodih, ni še konec pomanjkanja denarja in niti drugje ni opaziti pravih znakov zboljšanja, vendar pa je naš velesejem s svojo jesensko razstavo zopet premagal vse te in še druge težave in v«nezmanjša-ke>m obsegu vabi k obisku. Že samo to je u^Peh, za katerega je čestitati vsem prirediteljem in razstavljalcem tradicionalne ^Ljubljane v jeseni«. K letošnji jesenski razstavi pa jim. je čestitati v §© posebni meri. Če namreč ne bi budila letošnja jesenska razstava nič drugega ko veterinarske razstave, bi bila že Samo s tem njena trajna vrednost zagotovljena. Kajti v vsakem pogledu .je ta veterinarska razstava nekaj izrednega, nekaj tako dovršenega, da ni človeka, ki ne bi obstrmel ob vsem teni bogastvu zbranega zanimivega in ipoučnega materijala. Naitamona slika vse naše živinoreje je veterinarska razstava Vse prednosti, pa 'udi vsi nedostatki nase živinoreje so vid-na tej razstavi, a vidni tudi cilji, do katerih se mora razviti maša živinoreja, da bo na višini. 'Vidimo,- kako je v zadnjih treh letih naša slovenska živinoreja številčno napredovala, razen glede perutnine, vidimo, kako nam poginjajo živali, ker se naše ljudstvo še premalo meni za živalske 'bolezmi, vidimo, kako je še silno malo storjenega za dobro vnovčevanje živine, skratka vidimo povsodi še nedostatke, ki jih je treba odpraviti. Vidimo pa tudi, kako se Po vsej deždli trudijo nekateri umni živinorejci, da dvignejo našo živinorejo, kako žrtvujejo denar in delo, da zboljšajo našo ^viixo, Vidimo povsodi mnogo dobre volje delo, ki pa je še vse premalo organizirano, da zato tudi še ne more roditi pragih uspehov. Povsodi še manjka sistematičnega dela in tako z javne sirarni ko z zasebne je še vse premalo zanimanja in pomoči za dvig živinoreje. Veterinarska razstava šele nazorno kaže, v kako veliki meri je naše gospodarstvo odvisno od živinoreje. Velik del vsega narodnega dohodka dohaja iz živinoreje in ta del bi mogli prav znatno povečati, če bi dvignili živinorejo še na višjo stopnjo in če bi obenem tudi dosegli potrebne uspehe pri vnovčevanju živine. Veterinarska razstava naravnost opominja kmetsko zadružništvo k delu, kajti povsod je še vse polno ®estorjeNašim trgovcem!« Kajti, če bi ga prebral, potem si pač ne bi dovolil tako drznih in tako očitnih neresnic. Takoj začetek tega nekvalificiranega napada na slovensko trgovstvo se začenja z gladko neresnico. Glasi se: »Zadnja dva meseca so začeli naši trgovci zopet napadati državne uslužbence in železničarje...« Ne moremo napraviti »Zadrugarju« te časti, da bi na takšno predrzno neresnico odgovarjali s polemiko. Konstatiramo le, da nikdar niso trgovci napadali drž. uslužbencev in železničarjev, temveč bili nasprotno vedno oni tisti, ki so sami od sebe zahtevali zboljšanje gmotnega položaja drž. uslužbencev. O tem pričajo resolucije trgovskih zborovanj, o tem priča tudi »Trg. list« in o tem pričajo neštete izjave naših gospodarskih ljudi. Naj samo navede »Zadrugar« in njegov z resnico skregani dopisnik le en primer, ki bi opravičil njegove besede, pa mu bomo tudi mi priznali zmago! Z neresnicami, in še tako grdimi po vrhu, pa ne bo nikdar dosegel nobene zmage. Vsaj v boju z nami ne! Druga, prav takšna neresnica je, da pravijo trgovci, da konzumno in nabavljal-no zadružništvo mora izginiti! Takšnih besed trgovci ne uporabljajo, takšne besede so monopol onega funkcionarja uradniških nabavljalnih zadrug, ki je dejal, da morajo vsi trgovci izumreti! Prav tako je izmišljotina, da bi trgovci odrekali »onemu zadružništva, ki je najidealnejša oblika zadružne samopomoči in najtrdnejši temelj vzvišene zadružne ideje« — in kakor se že glase take poceni besede — pravico do obstoja. Ne, gospodje! Ni takšna resnica! Zaradi trgovcev se vsi lahko organizirate tudi v manj idealnih zadrugah, trgovci vam oporekajo le to, da bi morali uživati pri tem privilegije. Pihati privilegijem smo, ne proti f&AlrtigaMi in žfctostno je, če tisti, ki polemizira, ne more ali noče ločiti ta dva pojma, kajti diskvalificiral se je kot debater. Prav tako pa se je diskvalificiral tisti, ki pravi o zahtevi, da se konzumi izločijo iz zadružnega zakona, da se je s tem zahtevala njih oblastvena odprava Prav žal nam je, ali na takšno mešanje pojmov ni mogoče resno odgovarjati. Kdor tako neverjetno meša pojme, ta si more privoščiti tudi kakšno naivnost in zato je Čisto v stilu izvajanj člankarja v »Zadrugarju«, če kratkomalo dekretira, da se mora z njegovim člankom enkrat za vselej nehati debata o- zadrugah in o trgovini. Mu moramo že povedati, da se ta njegova želja ne bo izpolnila, kajti debata o zadrugah in trgovini se bo vodila tako dolgo, dokler ne izginejo oni nezasluženi privilegiji konzumov in nabavljalnih zadrug, ki so krivi vse te debate. In da ta naša trditev drži, se bo pisec v »Zadru-garju« še dostikrat in prav temeljito prepričal! Primanjkuje nam prostora, da bi v vseh podrobnostih razgalili praznoto »argumentov«, s katerimi brani »Železničar-zadru-gar« svoje nemogoče trditve. Še manj nam je mogoče v podrobnostih pokazati vso divoto njegovih narodno-gospodarskih teorij. Le nekaj dejstev, ki jih navaja član-kar, bi postavili tako, da ne bi bila v nasprotju z resnico. Tako pravi, da se je večalo blagostanje samo onih narodov, ki so znali odkazati trgovini pravo mesto. Res je to! Nikdar ni bilo pri nobenem narodu večjega blagostanja, ko takrat, kadar je cvetela trgovina. Narodi, ki so pospeševali trgovino, ti so živeli tudi v blagostanju. Narodi brez trgovine so bili tudi narodi brez blagostanja. Takšna je resnica in če se člankar noče kregati le z nami, temveč tudi z zgodovino, potem naj kar trdi nasprotno. Člankar v »Zadrugarju« pa tudi ne loči verižnika od trgovine. Tako piše, kako so morali ljudje v povojnih časih kupovati najslabši »pofek, in kako so se raani prekupčevalci zagnali na ktttečke pridelke. Tudi to resnico je treba postaviti v pravo luč! Ali morda ne ve »Zadrugar«, kako so baš legalni trgovci najbolj nastopali proti tem verižnikom, ki so se rekrutirali skoraj le iz vrst nelegalnega trgovstva. Naj se le spomni »Zelezničar-zadrugar« tistih povojnih verižmiških časov in morda se bo spomnil vseh tistih, ki so se tedaj vozili po železnici in prevažali živila in drugo blago! Takšna je resnica, da živi trgovec vedno, v normalnih ko nenormalnih časih, da pa je za verižnika mesto le v nenormalnih časih, vsled Česar »o že izginili, solidni trgovec pa živi še vedno. Sploh ima člankar v -»Zadmgarju« s svojimi »argumenti* vzorno smolo. Tako se 2gra£a, da je v Sloveniji nad #000 trgovcev, da pride že na 127 prebivalcev 1 trgovec in ogorčeno se sprašuje, zakaj trgovci o tem ne razpravljajo! Cenjeni gospod člankar je zopet V«a trgovska Zborovanja zaspal, kajti dirugače bi Vedel, da so trgovci že dostikrat nastopili |>Mti prevelikem« podeljevanja koncesij, a so s to SVOJO zsaM-epe »afcfceM prav tako na fcluftto ušesa, ko kadar so zahtevali, da se izvaža le dobro blago, ki bo utrdilo dober sloves našega blaga. Kljub tej stalni zahtevi naših trgovcev pa bi divno orientirani člankar v »Zadrugarju« krivdo za to javno zlo rad naprtil trgovcem. Pa kaj bi dejal »Zadrugar«, če bi se trgovci zaletavali na tak način v 12.000 železničarjev, o katerih piše »Zadrugar« in katerih vsak pride Že te na f00 prebival cev! Brez skrbi, na takšno polje polemike ne sledimo! Prav tako pa tudi ne na ono grdo demagogijo, ki si jo je dovolil »železničar-zadrugar« z zavijanjem našega stavka o plačah. Mu prav radi privoščimo, da na tem polju uživa triumf ob našem molku. Da končamo! Vedno so bili v debati le privilegiji konzumov in nabavljalnih zadrug. Še nikdar pa sfe niti en debater iz uživalcev teh privilegijev ni držal predmeta, vedno je vsakdo iskal na stranskem tiru uspeha. In pri tem se ni nobeden od njih Zavedal, da s tem prav za prav priznava, da teši privilegijev ni mogoče braniti, ker je preevidentno, da so napačni. S svojimi neresnicami in izmišljotinami je tudi Člankar v »Zadrugarju« potrdil to resnico in s to konsfatadjo Zaključujemo svoj odgovor. Češkoslovaška plačilna bilanca pasivna Češkoslovaški statistični urad je objavil podatke o češkoslovaški pht$il»i bilanci za preteklo leto. Prvič je čsl. bilanca zunanje trgovine pasivna in sicer za 244 milijonov Kč, dočim je bila v letu 19&1 še aktivna za 1184 milijonov Kč. Bilanca storitev — provizije, tujski promet, zavarovalne premije, prevoznine in podobno — se je poboljšala in mesto predlanskega deficita v višini 203 milijone, izkazuje lanska bilanca presežek v višini 9 milijonov KČ. Tudi bilanca kapitalne službe izkazuje zboljšanje in je deficit padel od 356 v letu 1931 na 281 milijonov v let« 1932. Čeprav so velika podjetja ko Schnei-der-Creuzot znižala dividende, je šlo še vedno dividende sto milijonov Kč v tujino. V celoti je plačilna bilanca Češkoslovaške v letu 1932 bila deficitna za 268 milijonov, dočim je bila v letu 1931. aktivna za 991, v letu 1930. pa celo za 1608 milijonov kron. Pasiva so krita s saldom kapitalne bilance v višini 235 milijonov, dočim ostane 33 milijonov za rezerve. Francosko posojilo v višini 600 milijonov frankov je vknjiženo kot dohodek v višini 798 milijonov Kč. Na drugi strani je država odplačala 27 milijonov državnega dolga, da se je končna vsota državnega dolga povečala za 771 milijonov. Nasprotno pa se je višina zasebnih dolgov v tujini znatno zmanjšala. VELESEJEM ..UHUIIII ItKIl" 2.—11. septembra 1933 Kulturna in gosoodarska razstava RazstaviS&e obsega 40.000 ih4 Jugoslov. veteritoairska raftava. — Razstave: »Slovenska cerkev«, >Misi Jon uleo-etttoJoška in Umetaostna slovenskih Madon. *“• iteartave vina, eira dn tmilek«, medu, aeienjave, sadja dn semen. — Vrtnarska raatrtava dalij. — Razstavi goveda montafomeke .pasme 2. in 8. ®ept., in kofc ter ovac 6.—11. sej*. — Gk*-»podinjsba razstav«. — fitaoLoitoa raastavva Tinvo&ke pokrajine. — Ind-ttrtraja, obrt (Spec. pohdŽtvo). — Konkurenca jugOelov. harmo-nUcatffev sept. — 5talbavJSSe. — vtafcfi&tG. Polovična voznina na iektaieah. Popust na parobrbdlii. Legitimacije Se dobe -pid biVetamali Pu\n4ka, večjih denarnih zavodih, župnih in VS' obftfetfcih nMfdšb. Zaščitile tudiscedn\i Znižati tceba obcestna meča Zagrebške »Novosti« so pod tem naslovom priobčile članek, ki zasluži vsled svoje aktualnosti, da se seznanijo z njim 'tudi naši bralci. »Novosti« pišejo: Današnja gospodarska kriza je najtežje zadela male gospodarje, nekdanji steber meščanstva, element, ki je tvoril najbolj zdrav del našega meščanstva. Razumljivo je zato, da nekateri bblni pojavi današnjega časa najbolj bole prav te ljudi in da ti govore s precejšnjim ogorčenjem, ker se premalo povdarja potreba reševanja omajanih temeljev gospodarskega življenja. Iz krogov teh malih podjetnikov, srednje-premožnih gospodarjev, smo prejeli ta obupni klic, ki ga objavljamo. Besedo kriza uporabljajo prav tako oni, ki jih kriza sploh ni zadela in ki govore o krizi le zato, da se jim ne pogleda na krožnik, kakor jo uporablja tudi onih 95 odstotkov, ki so v resnici zadeti od krize in ki so vse življenje pošteno in krvavo delali. Srednji stan, ki je najbolj zadet od gospodarskih neprilik, se mora obupno boriti in trpeti, da se vsaj preživi. Trgovci in obrtniki, ki so bili še do včeraj hrbtenica družbe, so danes v propadanju. Ta stan, ki je nosil vsa bremena, ki sta mu jih znala previdno naložiti bankokracija in povojna špekulacija, naenkrat ne more naprej. Vsi oni, ki so se morali po dvajset, tridesetih letih odpočiti, so se naenkrat znašli pred prepadom, gospodarsko . izčrpani. Verjeli so, da bo njih energično delo moglo zadostiti vsem zahtevam onih, ki so jim posodili denar in ki 90 ga dejansko že večkrat vrnili. Ta situacija je zadela one, ki so s svojim delom vzdrževali vasi in mesta, ki so z ustanavljanjem delavnic, malih industrij, trgovin in z gradbenimi deli dajali zasebni iniciativi dete,, izplačali na milijone delavskih plač in plačevali davke. S tem njihovim delom so bila spremenjena in olepšana mesta, tako so oni pomagali k napredku v državi. Vsakdo je vsled tega dela našel posel in zaslužek, razen službodajalca, ki ni nič zaslužil, ker so mu obresti pojedle njegovo delo. On je preplačeval na posodo dobljen denar in postal pri tem pogosto še bolj zadolžen. V takšnem položaju se je nahajal srednji stan, dokler se ni pred dvema letoma ustavil še oni motor, za katerega je delal, kateremu je dvigal vrednost delnic, dividend in kuponov. Ustavilo se je vse, in izginite je vera v poštenost. Denar se je skril, bančni motor je prenehal delovati, a se je takoj zavaroval, da od dolžnikov pobira visoke obresti, dočim pa daje vlagateljem le majhne. Delavnice so se začele ustavljati in one, ki še poslujejo, se drže samo vsled tega, ker jih ljubosumno čuvajo njih lastniki, trgovci in obrtniki. Tudi v izgubo! V tej usodni dobi sta dva faktorja, ki čakata na plen malega, z znojem pridobljenega premoženja. To je denarni zavod kot upnik, ki je obremenjeval ta premoženja z majhnimi obrestmi v višini 6 odstotkov, ki pa je na račun stroškov in provizij zaračunaval še nadaljnje odstotke. Drugi so oderuhi, ki čakajo na propad podjetij, da bi se 3 skritimi novci pojavili v ugodnem trenutku kot kupci, ko pade cena objektu na najnižjo stopnjo. Mesto da bi jih zadela kazen za skrivanje denarja in povzročevanje tega kaosa v gospodarstvu, jih čaka nagrada v obliki dobljenih posestev, ki jih bodo kupili daleč izpod cene. To naj gleda mestni orač, ki je za te nezdrave družbine faktorje zoral njive. On bo pregnan s svojega, potem ko je vsled neprilik otopel in izgubil vse, kar dela človeka za človeka. Vse to traja že dve leti. Vsak dan visi srednjemu stanu meč nad glavo. V imenu pravice, reda in človečanstva je treba ta meč odvzeti, kajti če bi padel na ono ogromno množico, nad katero visi, ne bi se zmazali niti oni, ki danes z lahkoto žive. Posledice umiranja srednjega stanu bi občutili najbolj baš oni, ki od srednjega stanu žive. Zato je dolžnost onih, ki imajo besedo, da vsaj v zadnjem trenutku najdejo zdravila za to bolno gospodarsko stanje. Kmetu je pomagano, banke so zaščitene in je zato samo pravično, da se prepreči tudi to zlo, kateremu gremo nasproti. Potrebno je, da čim prej izide uredba tudi za vse druge dolžnike, za trgovce in obrtnike, da jim ne bo treba v brezcenje oddajati svoje lastnine. Pred izdanjem te uredbe je bila objavljena uredba o posredovanju, katere pa se gospodarstveniki niso dosti posluževali, ne vsled tega, ker ne bi bili gospodarstveniki v težkem stanju, temveč ker se pobiti od sedanjih razmer boje priznati pravo stanje njih propadlega premoženja. Dosedaj se je mnogo pisalo, kako priti iz sedanjega težkega stanja. Vsi povdar-jajo, da treba najti prilike za zaslužek. Naj se že sklene karkoli, na vsak način je treba mnogo denarja, da se ublaži sedanja kriza. Zdravilo se mora najti in izmed cele vrste predlogov naj se slišita tudi ta dva: 1. Pri vseh denarnih zavodih naj se revidira obrestna mera in določi za vloge na 4 odstotke, za posojila pa na 6 odstotkov in to za dve leti nazaj, ker ni pravično, da plačuje dolžnik vseh 16 ali 20 odstotkov obresti, ko ne zasluži niti toliko, kolikor potrebuje za preživljanje, temveč se še naprej zadolžuje. Stanje je že tako žalostno, da mora prodajati blago za vsako ceno, da dobi vsaj nekaj za kruh. S tem bi se znižal nepravično nagrmaden bančni dolg v zadnjih dveh letih. 2. Pri vseh zasebnih pogodbah in z ozirom na dolgove v denarju, naj se revidira obrestna mera za zadnji dve leti na 5 odstotkov, pred to dobo pa na 7 odstotkov. To pa zato, da oni »dobri patrioti« ne izgube obresti, ki bi jih imeli, da so vložili svoj denar v denarne zavode. Gospodarstvenik je bil najmočnejši steber države. Dokler so bili ti ljudje zdravi, siti in močni, so bili tudi pošteni. Ne sme se dovoliti, da se jim zatemni um in da postanejo nepošteni. Politični programi so samo bledi v primeri z gospodarskimi. Poštena in iskrena srca se bodo zbrala okoli kirurga z nožem v roki, ki reže in rešuje bolno telo. Nad propadom tujih domov se ne more postavljati drugim zlato tele, ne da bi se tudi ono prevrnilo v prepad. ICufudma dotn I Banska uprava priredi propagandni teden za večjo potrošnjo domačega sadja in grozdja Povsod primanjkuje demrja, vendar ga pa imajo nekateri še vedno dovolj za kupovanje dragega tujega sadja, kakor da s sadjem oblagodarjena Jugoslavija ne bi imela dovolj domačega okusnega sadja. Leto za letom ©e vsled tega nepotrebnega zapravljanja denarja za tuje sadje slabšate naša trgovinska in plačilna bilanca, leto za letom ostajajo zato našemu kmetovalcu neprodane zaloge sadja, leto za letom vsled tega nima kmet denarja za nakup industrijskih izdelkov in drugih njemu potrebnih predmetov. Sami se s tem spravljamo v težave, in sami škodujemo na ta način svojemu gospodarstvu. Zato je prav in nujno potrebno, da se prične pri nas sistematična akcija za večjo potrošnjo domačega sadja. Niti dinarja več za nepotrebno tuje sadje, zlasti pa ne za grozdje in sadje, ki ga imamo sami. Raje počakati nekaj tednov, da dozori naše sadje, ko pa po nepotrebnem kupovati tuje! To mora postati Ob- vezno geslo za vsakogar, ki hoče biti res zaveden državljan. Zato pozdravljamo kar najtopleje oklic, ki ga je izdala banska uprava in ki se glasi: Velika gospodarska stiska, ki neizprosno pritiska zlasti na mnoge plasti našega kmetskega naroda, imperativno nalaga vsem odločujočim činiteljem, da intenzivno in umno delajo za ublaženje bede našega kmetovalca, pred vsem onega iz vinorodnih in sadjarskih krajev. Znano je, da v Dravski banovini pridelamo velike količine prvovrstnega namiznega sadja, pa tudi znatne količine grozdja. Presno sadje in grozdje ima priznano veliko zdravilno in hranilno vrednost. Naj bi postalo zato grozdje in sadje važen del hrane tudi v najširših plasteh našega ljudstva, v mnogo večji meri, nego je to doslej! Na posebnem sestanku se je zato sklenilo prirediti za vso Dravsko banovino propa- gandni teden za večjo potrošnjo grozdja in sadja. Ta teden bo od vštevšega 2. do vštev-šega 8. oktobra t. 1. V tem tednu 'bodo radijska predavanja za kmetovalce im meščane, gospodinje in šolske otroke. V strokovnih in dnevnih listih se bo propagiralo za večji kenzum grozdja in sadja. Na vseh šolah v banovini bo učiteljstvo predavalo o važnosti grozdja in sadja kot zdravilne in človeškemu organizmu potrebne hrame. Vsa ta predavanja za šolsko deco bodo predvidoma v soboto dne 7. oktobra in za odrasle v nedeljo dne 8. oktobra. Za odrasle bodo predavali kmetijski strokovnjaki, zdravniki, učitelji in razni drugi kulturni delavci. Kjer je le mogoče naj bi se ta teden in pred vsem v nedeljo dne 8. oktobra priredila propagandna razprodaja grozdja in sadja, združena s primernimi slavnostnimi prireditvami. Pri vseh teh prireditvah bodo sodelovali med drugimi Kmetijska družba, Vinarsko društvo, vsako z vsemi svojimi podružnicami, dalje učiteljstvo, zdravniki itd. K temu oklicu bi samo še dodali: Vsa javnost mora podpreti prizadevanje banske uprave za večjo potrošnjo sadja. Propagandni teden za naše domače sadje mora postati zadeva slehernega Slovenca in slehernega Jugoslovana, Na jugoslovansko mizo — jugoslovansko sadje, kajti tudi to je pripomoček za ublažitev krize. &4vctu k O vpra terei * I\ CUž/ua,fna5efi,je Veletrgovina A.V4K4B(R v £>j**blfani pripotota špecerijsko blago /j& več vrst žganja, moka ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno w rudninsko vodo Lastna prozorna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom Telelaa M. 26-66 Ceniki na razpolago I Tujsko-prometna pridobitev Ljubljane Tujski promet se ne more razvijati brez dobrih hotelov, v današnji kritični dobi pa tudi ne brez cenenih hotelov. Naša hotelska industrija vse to tudi upošteva in moremo navesti nov dokaz o tem. Eden vodilnih slovenskih hotelov, Grand hotel »Union«, ki je ves v slovenskih rokah se je sedaj odločil za korak, ki bo nedvomno znatno pripomogel k povečanju tujskega prometa v Ljubljani, namreč za znatno znižanje cen sobam. To znižanje, ki je že veljavno, znaša povprečno 18—30%, kar je nedvomno mnogo. Znižanje pa velja za prav vse sobe v hotelu. Tako so sobe v prvem nadstropju veljale dosedaj 70 Din, bodo odsedaj 55 Din, v drugem nadstropju so sobe veljale 55 Din, odsedaj bodo po 45 Din, v tretjem nadstropju so sobe veljale 45 Din, odsedaj bodo 35 Din. Zadnja cena pa velja za vse sobe v tretjem nadstropju. Dejansko velja soba v tretjem nadstropju še manj, namreč 30-50 Din, v ceno 35 Din pa je vračunana že hotelska davščina. Znano je, da je komfort v hotelu »Union« na višini, saj ima hotel centralno kurjavo, svetlobne signale in druge udob-nostne priprave. S sedanjim znižanjem cen je ta ugledni ljubljanski hotel postal tudi eden najcenejših, saj bo mogel kriti z dohodki samo svoje izdatke. Znano je, da predstavlja hotel »Union« za Ljubljano center poslovnega življenja in so njegove pisarne pravi informativni biroji. Po vsej deželi in še daleč po svetu je znana unionska kavama, prav tako restavracija. Daljše 'bivanje v hotelu pa se izplača še bolj, kakor za eno ali le nekaj noči. Upamo, da bo to znižanje hotelskih cen znatno dvignilo tujski promet. 1 % V: Pose j' rapi lijor Že 2 lijor ta • f»s< »osi Ve drž; tih Per ■ha 368 266 žen Pa Ra; IjUi str dvi Iju *ja Bis ša ug dr ke ni Narodna skupščina je sklicana na dal 15. septembra. Trgovinska pogodba s Švico in obe d datni pogodbi so podaljšane za štiri m* sece. Bolgarski kralj je na obisku v Pariz« obiskal predsednika republike Lebruna i* se pri tej priliki sestal tudi z DaladieroH in Boncourjem. Nekateri že mislijo, da j* nastal preobrat v bolgarski politiki, k«1 pa je na vsak način prezgodnje mnenja Sofijski socialistični »Narod« poroča, bo kralj Boris obiskal Jugoslavijo. Ta ve* pa še ni potrjena. Albanija je že sprejela prve pogoje it** lijanskega ultimata in uvedla mesto frafl-coščine italijanščino kot obligatni predmet. Skoraj gotovo bo sprejela tudi vs* druge zahteve italijanskega ultimata, ga pa sicer italijanska vlada demantira) češ da se samo vodijo pogajanja z albansko vlado zaradi nekaterih nesoglasij. Jugoslovansko-italijanska trgovinska p#' godba je podaljšana do 1. oktobra. Če da tega časa ne bi bila sklenjena nova pogodba, se sedanja avtomatično podaljša z« dva meseca. Mussolini je proti vsaki podonavski konfederaciji, ker pač hoče imeti na vzhod« le majhne in slabotne države, da lažj« diktira svojo voljo. Albanija je že pod italijanskim diktatom, sedaj gre pod njega š* Avstrija. Mussolinijeve karte se razkrivajo. Lord Grey, bivši angleški zunanji minister je težko obolel. Njegovo stanje j« zelo kritično. Argentina je končno vendarle podpisal* žitni sporazum. Združene države Sev. Amerike se bod« pričele oboroževati tudi na suhem in je za novo opremo vojske dovoljenih 80 milijonov dolarjev. Kongres Hitlerjeve stranke se je začel v Niirnbergu. Kongresa se udeleži okoli 400.000 ljudi. Hitlerja so sprejeli s cesar skimi častmi in mu podarili neko Diirer-jevo sliko. Skoraj vsi tuji diplomati so odklonili I povabilo k udeležbi na kongres Hitlerjeve stranke v Niirnbergu. Od devetih berlinskih veleposlaništev odpošljeta zastopnike v Niirnberg samo italijansko in turško poslaništvo. Tudi poslaništva Jugoslavije) Čehoslovaške, Avstrije, Poljske, Belgije i« Holandske so odklonila povabilo. Dr. Teodora Lessinga, znamenitega nemškega učenjaka in publicista, je hitlerjevski agent ustrelil v Marijanskih Lažnih skozi okno vile, v kateri je stanov«! dr. Lessing po pobegu iz Nemčije. Čehoslovaka Webra so nemški narod«' sopialisti kljub protestu švicarskega !*' ! nančnega stražnika s silo odvedli s švic«*' | skega ozemlja v Nemčijo. V Švici je n«' I stalo vsled te nezaslišane kršitve Švicar-j ske meje silno ogorčenje. Nemška narodno socialistična strank« na Češkoslovaškem bo najbrže razpuščena, ker to zahteva vsa javnost, ki je siln* ogorčena nad umorom' dr. Lessinga. V Inomostu so hitlerjevci ob belem dnevu preoblečeni v uniforme pomožnih če! iz sodnih zaporov osvobodili svojega pr*' staša Hoferja, ki je bil zaprt zaradi soudeležbe atentata na dr. Steidla. Ječarji so hitlerjevci pobili na tla. Hitlerjevci nato pobegnili v Italijo, iz katere se mislijo v letalu vrniti v Nemčijo. Avstriji je dovoljeno povečanje vojsk* samo začasno, dokler trajajo sedanje izredne razmere. Koncentracijske tabore za aretirane narodne socialiste namerava zgraditi avstrijska vlada. Za avstrijskega poslanika v Rimu j® imenovan štajerski glavar dr. Rintelen, k* je iz simpatij do hitlerjevcev izstopil Dollfussove vlade. Imenovan je bil, ker želi Mussolini, da je avstrijski poslanik v Rimu aktiven politik, da se bodo hitreje izpolnjevala navodila Mussolinija. Hitlerjevska vlada je odredila, da se bolniki, ki ne zmorejo zdravniških stroškov, ne bodo več zdravili ▼ bolnicah, ^ so neozdravljivo bolni. Samo v dveh dneP je bilo v Berlinu odpuščenih 400 takih bolnikov, največ jetičnih. Irska republikanska armada je izd«-11 proglas, da definitivno stopi v opozicij proti Valerini vladi in da je za progi«91 tev irske republike. Svetovna trgovina je padla na 35% sV° jega stanja 1928. leta. dan UafuicrfioMn in kmnunizem 2 dl ITI' arizu la i» sroD> la j« kai enje i, d a it»' 'ran- ired' vs« , ^ tira, baD' po- 5 d£> po-a za (on- odn ažje ita- i še kri' ini- j« ial8 »do J« mi' čel :oii ar- er- lili ive in- ke 50' je> in m- iV' ih, -al O teh aktualnih in nad vse zanimivih vPrašanjih je predaval na regionalni konferenci rotary klubov za Evropo, Afriko '" Malo Azijo guverner jugoslovanskega ,(|lary distrikta bivši finančni minister f Milan Stojadinovic. Iz njegovega refu-% posnemamo: Vse do leta 1929 ni bilo vprašanje brezposelnosti posebno aktualno. Od takrat pa Se je začela brezposelnost širiti naravnost japidno. V začetku leta 1931 je že 20 milijonov brezposelnih, v začetku leta 1932 k 25 in v začetku leta 1933 celo že 30 milijonov brezposelnih. Približno ena žctrti-^ vseh delavcev na svetu je danes brez-toselna. Najbolj so zadete od brezposelnosti industrijske države. Združene drža-ve Sev. Amerike imajo 14, Nemčija 6, Anglija 2-9 milijonov brezposelnih. Te tri države imajo dve tretjini vseh brezposel-"'h na svetu. A tudi v drugih državah je Pfireč problem brezposelnosti. Italija jih '*fia 1,225.000, Avstrija 401.000, Francija 368.000, Češkoslovaška 300.000, Poljska 266.000 in Belgija 207.000. V nasprotju s temi že skoraj astronomskimi številkami P® je sovjetska Rusija brez brezposelnih. Razlika je očividna. Na eni strani milijoni *JUdi, ki ne morejo najti dela, na drugi strani ogromna dežela, ki se razteza na jjva kontinenta in ki ima 165 milijonov ‘JUdi, a ki ne pozna brezposelnosti. Ta razlika kar sama od sebe postav-la vprašanje, če ni morda kapitalistični kriv brezposelnosti. Da na to vpra-sanje odgovorimo, je potrebno, da najprej gotovimo vzroke, da je v kapitalističnih rzavah prišlo do brezposelnosti in vzro-ki so povzročili, da v sovjetski Rusiji Qi brezposelnih. * Vzroki brezposelnosti so številni, v glavam pa je treba omeniti dva: gospodarsko Krizo in napredek tehnike. Ne en ne drugi Vzrok nista nič novega. Za periodične gospodarske krize se je znalo že v starem Veku in sveto pismo nam govori o sedmih suhih in sedmih debelih letih. Tudi v novejši dobi so se gospodarske krize vedno ponavljale in ekonomisti so hoteli že ma-*taatično natančno ugotoviti, da se kri^e j'°fiavljajo vsakih sedem let; Tudi napredki tehnike so že od nekdaj povzročali brezposelnost. Tako je bilo v XIX. sto-Jetju z izumom pare, kot pogonske sile, kakor sta isto povzročila v XX. stoletju bencin in elektrika. Na dunajskem kongresu Mednarodne trgovinske zbornice je ^en predsednik Frohwein citiral neki stari nemški časopis iz leta 1793, ki je razpravljal o vprašanju, kako jemljejo stroji ljudem delo. Tudi v- starih časih je ehnika povzročala brezposelnost. Stranskega pomena je, če so vzroki brezposelnosti starejšega ali mlajšega izvora, avno je? da tj razlogi v kapitalističnem k°spodarstvu obstoje. Od časa do časa se P°ruši ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem in v tem je osnovni vzrok brezposelnosti. ¥ Zakaj pa ni brezposelnosti v Rusiji? ^ajvecKrat se na to vprašanje odgovori z Odgovorom, da preprečuje brezposelnost v ^Usiji prisilno delo. Treba je zato najprej Ogledati, kako je s tem prisilnim delom. Prisilno delo je bilo v sovjetski Rusiji ^ začetku vpeljano v prvi vrsti kot sred-tvo proti burzuaziji, ki se je odtegovala lavnemu in drugemu delu. Skoraj pa je ^vjete prisililo splošno pomanjkanje, da prisilili na obvezno delo vse prebivalstvo, kakor je to določil ukaz iz 1. 1920, pravi, da vsak državljan dolguje svoje *ek> državi, ki razpolaga z njim po svoji ^r°sti volji. Z mobilizacijo delavcev se je kvarila tedaj armada dela. Ta sredstva pa niso diala zažeijenega rezultata. Istočasno so sovjeti po vaseh plenili žito v korist države. Kmet je odgovoril na te plenitve s pasivnim odpfcrom in nastala je lakota. V tem hipu je Lenin proklamiral NEP, novo ekonomsko politiko in s tem kompromisom rešil situacijo. Dolžnost prisilnega dela je vsled nove gospodarske politiKe enako prenehala. V tem času se je začelo kmetsko prebivalstvo naseljevati v mesta. Posledica tega je bila, da je bila ponudba dela večja, ko pa dejanska potreba. Brezposelnost se je začela tudi v Rusiji. Pozneje so se razmere zopet spremenile in vsled petletke je nastalo začetkom leta 1929 zopet pomanjkanje delavcev. Zopet se začenja uvajati obvezno delo in industrijskemu delavstvu je odvzela svoboda gibanja. Obenem se je začelo nabirati ljudi za kolhoze, katerim je enako primanjkovalo delavcev. Da bi se lažje dobilo dovolj potrebnih delavcev so odpravili sovjeti tudi brezposelne podpore, da s tem prisilijo ljudi, da sami iščejo delo. Nadalje morajo ljudje na prisilno delo tudi vsled kazni. Prisilno delo obstoji nadalje tudi v primeru elementarnih nezgod ali če oblast posameznike direktno pozove na prisilno delo. Dejansko pa ne obstoji več v Rusiji obveznost dela in kdor ima dovolj tujih deviz, more udobno in dobro živeti, ne da bi mu bilo treba delati, ker se v nekaterih državnih prodajalnah prodaja za devize vse, kar človek potrebuje. Iz vsega tega sledi, da je v sovjetski Rusiji vpeljano obvezno delo le v tem smislu, da kdor ne dela, ne more nič zaslužiti in si torej tudi ne kupiti hrane, da pa ne obstoji uzakonjena dolžnost prisiljenega dela. I daj se je zemlja na novo delila in po j starem pravilu, da se odsotnemu nikdar ! ne zgodi krivica, so kmetski delavci pohiteli iz mest v svoje rodne vasi, da so j bili poleg, ko se je delila zemlja. Po delitvi zemlje pa so se le redki vrnili v mesta, ker vodstva kolhozov niso hotela imeti kmetov, katerih rodbine bi se prehranjevale v kolhozih, kmetje sami pa bi imeli v mestih še poseben zaslužek. Industrializacija na eni ter kolektivizacija vasi na drugi strani sta preprečile brezposelnost v Rusiji, a mnogo je pripomoglo tudi brisanje brezposelnih podpor. Sovjetska Rusija danes nima brezposelnih. Ali pa jih tudi ne bo imela? Vse kaže, da tudi komunistični sistem ne more preprečiti brezposelnosti, kakor je ta tudi v sovjetski Rusiji že dejansko obstojala. V letih pred petletko se je brezposelnost tudi v Rusiji stalno večala, kakor kažejo naslednje številke. Po uradnih podatkih sovjetskih borz za delo, je bilo brezposelnih v Rusiji: 1. 1924/5 848.000 1. 1925/6 l,017.t)00 1. 1926/7 1,353.000 >Eno najbolj mučnih dejstev v našem gospodarskem življenju«, je pisal narodni komisar Kujbišev v »Delavskih listih«, z dne 20. oktobra 1927, »je brezposelnost. Število brezposelnih delavcev v naših industrijskih podjetjih raste vsako leto, v resnici pa je število brezposelnih še večje, kakor ga izkazuje statistika.« Kasneje je petletka in z njo zvezana industrializacija 'brezposelnost odpravila. »KISI vsakovrstnih terjatev v vseh krajih »r. gaj £mil Jugoslavije ter intervencije pri , a prisilnem izterjavanju oskrbuje a^juDijana Cankarjevo nabr. .1 Telefon 29-71 jezvnez agencija Uiavni vzrok, da je nastalo v Rusiji pomanjkanje ueiavcev je v naprcuKu niuu-sirijaiizacije, ki Di se morala izvršiti po nacriu peuetKe. Po tem načrtu naj Di postala nusija najoolj maustnjaiiziruna ur-žava na svetu. V ta namen so se zgradile ogromne tvornice, elektrarne in sovjetska proizvodnja je rastia in se dvigala. Tako se je leta iyol porabilo električnega toka za nad deset milijard kilovatniti ur, dočna teta 1913 le 1.940 milijonov kilovatnih ur. Avtomooilov so izdelali v Rusiji v 1. 1931 nad 20.000, v letu 1913 le devet, traktorjev skoraj 40.000, pred vojno nič itd. Delež industrije v celotni proizvodnji je znašal leta ly#i 68-2^, delež kmetijstva 3l'8%, dočim je bilo razmerje v letu 1913 ravno nasprotno in je znašal delež industrije le delež kmetijstva pa 64-5 odstotkov. Pri tem pa se je kolektiviziralo še kmetijsko gospodarstvo, kar je še povečalo pomanjKanje delavcev. — Tako je bilo v odstotkih zaposleno prebivalstvo: v sovjetskih zasebnih gospodarstvih kolhozih gospodarstvih 193<> 8-3 33-3 58-4 1931 16-5 46-8 36-7 1932 20-0 61-5 18-5 Kljub temu velikemu napredku industrije, pa je sovjetska Rusija danes še vedno pretežna agrarna država. Od njenih 165 milijonov prebivalcev jih živi še vedno 130 na deželi in še vedno živi v mestih samo 20-3 odstotkov prebivalstva. Večino delavstva tvorijo polproletarci, kmetje, ki odhajajo na sezonska dela v mesta in tvornice. Dotok tega delavstva v mesta pa se je zelo ustavil, ko so sovjeti ustanavljali kolektivna gospodarstva. Te- Toda brez pomoči tujega kapitala, ki je dobavljal ne samo stroje, temveč tudi inženirje, bi ta industrializacija že davno prenehala in s tem bi se tudi začela brezposelnost. Tudi sovjetski sistem ne obvaruje pred brezposelnostjo, tudi pod vlado kolektivizma je brezposelnost mogoča. Samo trenotno je, da je Rusija brez brezposelnega delavstva in to stanje je za Rusijo prav tako le konjunkturno, kakor je v kapitalističnih državah brezposelnost posledica narobe konjunkture — krize. Mednarodni borzni indeks Na evropskih borzah je bilo pretekli teden slabo razpoloženje, šele proti koncu tedna so se tečaji nekoliko dvignili, a ne v tej meri, da bi bili prejšnji padci čisto izravnani. Gibanje tečajev na svetovnih borzah v avgustu kaže ta tabela: Koncem 5.8. 12. 8. 19.8. 26. 8. 1927 = 100% 1933. London 68-6 67-5 68-6 67-5 Pariz 66-7 66-8 66-3 66-0 Berlin 30-4 29-4 291 27-9 Bruselj 33-3 32-9 32-5 32-5 Amsterdam 34-7 34-7 34-4 34-0 Stockholm 11-3 11-3 11-2 111 Curih 47-5 47’8 47-8 48-9 Dunaj 32-6 32-4 32‘2 32-4 Praga 56-0 56-2 57-1 57-8 New York 56-1 58-8 59'1 63-6 Na njujorški borzi so dosegli tečaji vrednostnih papirjev že skoraj julijsko višino. CIKORIJA Hlaš pravi domači izdelek KAKO DELAJO RUSKE TVORNICE V prvi polovici tekočega leta je Rusija producirala 33.000 traktorjev in 21.000 tovornih in osebnih avtomobilov. To je dosti več, kakor bi pričakovali po odgovarjajočih številkah lanskega leta. Od 1. januarja do 30. junija 1933 je izrabila staliu-gradska traktorska tvornica 75% svoje kapacitete (ki je 50.000 traktorjev letno). Tovarna za traktorje v Harkovu pa je izrabila 50% kapacitete. Tovarna avtomobilov v Nižnem Novgorodu je delala letos dosti bolje, kakor kdaj od svoje ustanovitve. Vendar je dosegla produkcija v tem polletju samo 6,500 tovornih in 2.600 osebnih avtomobilov pri kapaciteti 140.000 avtov letno. 5^nudbg ^poopiaScuania Velike plasti »diorita« eruptivne mase so našli v raznih krajih občine Knin v Dalmaciji. Interesenti, ki bi hoteli to maso odkupiti, se naj obrnejo s svojimi ponudbami direktno na občino Knin. Odda pza6e&ji VPLIV KRIZE V ANGLEŠKIH KOLONIJAH Angleški Sudan je zadela 1931. leta vsa teža ekonomske krize. Posebno občuten je bil zanj ob vse skozi dobrih letinah velik padec bombažne trgovine. Tudi produkcija gumija, drugega najvažnejšega produkta v Sudanu, je dobra. Vendar je bil eksport 1932. leta samo 19.452 ton (t. j. za 3.000 ton manjši, kakor ob rekordnem izvozu 1922. leta) in njegova vrednost samo 462.000 eg. funtov, medtem ko je bila 1930. leta vrednost 20.000 tonskega izvoza 980.000 eg. funtov. Eksport živine in ovac v Egipet, ki je (razen za bombaž in gumi) najvažnejši sudanski odjemalec, je dosegel 1932. leta samo 7.706 glav (1926. je bil 48.652). Zunanja trgovina je bila sicer leta 1932. (v skupni vrednosti 3,797.528 eg. f.) precej boljša kakor leta 1931 (1,733.759 eg. f.), toda to zboljšanje je rezultat skoraj edinole večjega bombažnega izvoza. te v 24 urah SS klobuke Itd. Škrabi in BTetlollka srajce, o Tratnike in maafot«. Pere, suši, monga in lika domai« pertl* tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seiebnrgera iL 8. Telefon it. M-71 irceva Dr. p sladita kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. IMS 3 »n IMV/Mi Dvujf- U fxi pregieuu uineijsKih cen v vseli zuimjiu »uiiu ueseueijm preseneča dejstvi*, aa so nastopale Konjuiiiaure za nmeij v lazuaijan po nesel iei: iovo, lddo, idio, ltizo ui looo. Vsa la leia najejo neaavau-no visoae cene, poseouo izrazu pa je primer l letom lozo. ivrivuija cen je enaaa. Ooaarai je siaia cena v zaoeuiu iela na OoO no auu kc in porastia na 2i>OD. Pao so pa mn vzrom raznem, nonjuiutiura ieia je ona posieuica siaoe leune ^oa.ouo q proti 114.uva> q leta la22), seua-nja aonjumuura pa je posieuica povečane poraue, aer je suopna Neverna Amerika men prouucenie. Kaao ucinauje nastop Združenih držav Sev. Amernte, vidimo v trgovini nineija poseoxio pil pregieuu svetovne prouuitcije piva v letu iy32, ki je znašala približno 1/0,000.000 hi in potrebovala 1,000.000 stotov hmelja, seaanja ameriška produkcija 4d milijonov barei ali 48 milijonov hi pa zauteva približno 2oO.OOO poistotov. Čeprav moramo upoštevati, da je že v času prommcije ilegalna proizvodnja zahtevala neko količino nmeija, je vendar z veliko novo zantevo hmelja nastala velika premaknitev med povpraševanjem in ponudr bo. Kakšno vlogo bo imela Amerika kol tržišče piva oziroma hmelja v bodočnosti, se pokaže šele, ko se ameriška produkcija hmelja prilagodi svojemu trgu. Prav gotovo bo ameriška produkcija piva porabila vse, v februarju še znatne zaloge domačega hmelja in potrebovala še velik uvoz iz Evrope. Po dosedanjih uvoznih številkah državnega urada v Washingtonu so USA uvozile do 30. marca pr. 12.000 poistotov hmelja. Največji kontingent, aprila in junija, pa izkazuje njujorška pristaniška statistika, ki se objavlja za vsak tecien in kjer so na razpolago podatki za dobo od 26. januarja do 1. junija. Uvoz je v tem času znašal 4400 bal. Te bale so običajno do 250 kg in je torej Evropa uvozila v USA 10.000 stotov hmelja. Ta velika poraba blaga iz leta 1932. in starejših letnikov je skoraj popolnoma izpraznila srednjeevropsko pridelovalno ozemlje, in ta izpraznitev je edini vzrok, da so se cene hmelja dvignile za 150 do 200 odstotkov. Prave ameriške potrošnje za hmelj pa še ne moremo oceniti. Doslej še ne vemo ali bo ameriški potrošnik izbral boljša piva in tako zahteval še nadaljnji uvoz kvalitetnega hmelja. Tako ne vemo ničesar točnega niti za prihodnjo sezono. A kljub temu je znano, da so v pogodbah cene za letošnje blago znatno poskočile. Stare zaloge so izčrpane. Razvoj cen na trgu novega blaga bo predvsem odvisen od letine. V srednji Evropi je ta povoljna, čeprav je hmelj zaradi hladnih vremen precej zaostal. Povsod se temeljito uničuje mrčes, ki se je pojavil, in posebno se bolj sistematično pobija peronospora, tako da s te strani ni velike nevarnosti. Kakorkoli izpade letina, pa bo vendar treba računati s tem, da se cene občutno dvignejo v primeri s prejšnjimi leti, prav žbog 'tega, ker deluje pivovarniška industrija večine kupujočih držav z zelo pičlimi zalogami. Značilno je, da so mnoge pivovarne, izkoriščujoč konjunkturo cen, prodale svoje ostajajoče zaloge letnikov 1931 in 1932. & @ KDO SKRBI ZA UŽITNOST NAŠIH GLAVNIH ŽIVIL Velika večina našega prebivalstva je prav malo poučena o tem, kdo skrbi za to, da so živila, ki jih pridobivamo od živali zdrava in zdravju neškodljiva. Že žival sama mora biti zdrava, da je sposobna za produkcijo živil. In ko se zakolje se zopet pregleda, ako je sposobna za hrano. In ako je žival zdrava, tedaj producira tudi zdravo mleko, zdrava jajca, zdrav med. Mnogo je še vedno ljudi, ki ne vedo, da je za te posle izbran veterinar, ki pozna organizem živali, ki pozna vse bolezni živali, posebno pa one, ki prehajajo direktno na ljudi, ki prihajajo z mesom na človeka, ki lahko povzročajo zastrupljenja z mesom, ki prehajajo z mlekom na človeka, ki nam kvarijo mleko, ki se prenašajo z jajci in nam obožujejo druge kokoši hi ki se z medom prenašajo v zdrave panje pri zasilnem krmljenju čebel. Nešteto je takih možnosti, kjer se pojavlja nevarnost prenosa bolezni na ljudi in živali. Vse te možnosti mora poznati veterinar, ki mora s svojim znanjem in vestnim opravljanjem svojih dolžnosti čuvati nad ljudskim zdravjem, saj le on pozna živalski organizem, živalske bolezni in njih nevarnosti. On sam je vedno okrog živali in je sam v večni nevarnosti, da oboli na kaki bolezni, ki jo lahko dobi pri živali. Kot tak pa mora tudi čuvati nad izdelovanjem in predelavanjam izdelkov iz živil. Vsak kmetovalec ga pozna in vsak obrtnik, ki se peča z izdelovanjem živil, ki izvirajo od živali. Na veterinarski razstavi v Ljubljani za časa letošnjega jesenskega velesejma od 2. do 11. septembra bodo obiskovalci imeli priliko videti, kakšne nevarnosti p rete lahko ljudskemu organizmu s hrano, ki izvira od bolnih živali ali pa od slabih živali. Veterinarjev je danes malo, da bi zamegli to težko in odgovorno službo izvrševati brez sodelovanja publike. Vsiled tega pa hočejo javnost tudi v tem oziru poučiti, da ji bo mogoče sodelovati. Znano je, da je mesna hrana najbolj razširjena in da je potrebna posebno ljudstvu, ki je nap roženo v težko delo. In ravno z mesno hrano nam prete obilnS nevarnosti, na katere pa niti ne mislimo, ko jo zavživamo, ker vemo, da skrbi veterinarski pregled za to, da dobimo le zdravo meso. NIZKE CENE AVTOMOBILOV V AVSTRIJI Da ohranijo svojo likvidnost, so bila mnoga avstrijska podjetja primorana, da prodajo svoje avtomobile. Vsled tega se je ponudba zelo povečala, ne pa tudi povpra-Š8*»uje. Manjši avtomobili so danes na prodaj že za 500 do 1500 šilingov, pa tudi veliki, dobro ohranjeni in izvrstne kakovosti se ponujajo po 2000 do 3000 šilingov. Tudi nove avtomobile morajo prodajati proti velikim popustom, če jih sploh hočejo prodati. Vsled tega je nastala splošna pocenitev avtomobilov v Avstriji. * dovolj zabave. Zabavišče bo izpopolnjeval varijete na prostem, brez posebne vstopnine za posetnike velesejma in dan-cing z družinskim kabaretnim programom. Točila se bodo domača prvovrstna vina, naša živilska obrt in industrija pa bosta poskrbeli za dobro podlago. Sirarstvo na jesenskem velesejmu. Slovenija je z ozirom na ;švoje podnebje, zemljo in drugo ustvarjena, da postane tipično živinorejska pokrajina. Vsled tega ne smemo zamuditi nobene prilike, da opozorimo konzumenta na kakovost našega sira, producentom samim pa dati priliko, da tekmujejo med seboj v plemeniti tekmi, kdo je ustvaril več in boljše. To nalogo vrše prav vzorno mlekarske razstav« na jesenskem velesejmu v Ljubljani, ki se vrše vsakih par let in tudi letošnjo jesen. Ne zamudite prilike obiskati letošnje jeseni Ljubljanski velesejem od 2. $ 11. septembra, kjer se boste lahko pt pričali o napredku našega sirarstva. Policijska ura na vinskem prostoru jf senskega Ljubljanskega velesejma od do 11. septembra bo dnevno do 2. ur* zjutraj, v »dancingu« pa do 3. ure zjutraj Upamo, da bo s tem ustreženo obiskovalcem velesejma oziroma vinskega prostor* in prosimo tem potom občinstvo, da takr*1 zapusti sejemski prostor, ker bi bili * slučaju event. prekoračenja policijske ufl lastniki vinotočev policijsko kaznovani. D*. Ir Vtij Hczcfled dc^avne^a g&sp&dacsti/a v proračunskem letu 1932./33. in do konca julija 1933. Po proračunu splošne uprave 1. Izdatki so znašali do konca julija leta 1933., to je za 15 mesecev proračunskega leta 1932./33. 6.541,100.037 Din ali 86-35% po proračunu predvidenih. V juliju je bilo še izdatkov 62-18 milijonov, da so vsi izdatki po lanskem proračunu znašali 6603-2 milijonov ali 87-27% od preračunanih. Od vse te vsote je izdano za osebne izdatke 3788-6, za materialne izdatke pa 2815-5 milijonov dinarjev. Iz prihrankov se bodo vršila izplačila še do konca avgusta, a le izplačila, ki so bila pravilno angažirana. 2. Dohodki so znašali v 15 mesecih lanskega proračunskega leta 6095 milijonov ali 80-46% od proračunanih. V juliju je bilo dohodkov še za 14-8 milijonov. Od te vsote pa je treba odbiti 3-5 milijonov, kolikor je znašal primanjkljaj pri aktivnih drž. podjetjih. 0 &kre< Poto\ %1 tri d Roge V s\ Rflev jed i ittier io h ki si »anj «e ji tniir livu Se 2 Ce se primerja skupna vsota izdatkov v 16 mesecih proračunskega leta (6603 milijonov) s skupno vsoto dohodkov (6106 milijonov), potem se dobi primanjkljaj v višini 496-9 milijonov. Ta primanjkljaj je bil deloma pokrit iz fonda za vojno odškodnino, deloma pa z dohodki uradniškega penzijskega fonda, in sicer kakor to dovoljujejo zakoniti predpisi. Zato se vsa ta vsota ne more smatrati kot proračunski primanjkljaj. Po proračunu drž. podjetij 1. Državna podjetja so imela do 30. ju nija 1933. 3.450,358.812 Din izdatkov alj 92-06% od po proračunu predvidenih, juliju so znašali izdatki drž. podjetij Š* 41-5 milijonov Din, da se vsota vseh izdatkov poviša na 3491-9 milijonov od prora-čunane 3748 milijonov. Doseženi prihranek znaša torej 256-1 milijonov. 2. Dohodki drž. podjetij so znašali do konca junija 3393-8. V juliju pa še 1-4 milijonov Din, ker pa je imela Direkcija rečne plovbe 1-1 milijon manj dohodkov, so znašali vsi dohodki v juliju le 0-3 milijon* Do konca julija so torej znašali vsi do-dohodki drž. podjetij 3394-2 milijonov ali 75-41% od proračunanih. Primanjkljaj znaša torej 97-6 milijonov. Aktivna državna podjetja so imela do konca julija 221 milijonov več dohodkov ko izdatkov, pasivna pa primanjkljaja 315-2 milijonov, in sicer: železnice 280'2, rečna plovba 22-7 in gozdno ministrstvo 22-7 milijonov. Na račun izkazanega prihranka po proračunu drž. uprave do konca julija proračunskega leta 1932./33. v višini 971-8 milijonov, se mora izplačati še 186-4 milijonov že likvidiranih, a še ne izplačanih ra čunov. Tu pa. niso všteti neizplačani računi samoupravnih teles, in sicer železnic (270), rečne plovbe (4-6) in gozdnega ministrstva (50-3 mil. Din). Vsota 186.4 mil-pa je bila v avgustu izplačana, in torej ni ostalo po proračunu javne uprave nobenih dolgov. le d nad K dan Pol tak . I Die roj Sih Po] v 1 nit ta: se la m s Pl in ki 0( ki Č< š, »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 2. septembra objavlja med drugimi: Kraljev odilok o otvoritvi srednjih šol v Ljubljani in Banjaluki. — Uredbo o izvozu pšenice. — Pravilnik za izvrševanje uredbe o izvozu pšenice. — Izvoz .pšenice v Nemčijo. — Pravilnik o opravljanju lekarniškega državnega strokovnega izpita. — Objava o izpremembi v banovinskem svetu. — Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v ietu 1933. — Razne objave sodišč in uradov ter druge objave. Permanentne legitimacije jesen. Ljubljanskega velesejma od 2. do 11. septembra. Uprava Ljubljanskega velesejma opozarja tem potom imejitelje permanentnih legitimacij, da veljajo iste samo za osebo, na katere ime se glasi in da so nepre-nosne. Železniške postajne blagajne legitimacij za obisk letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani ne bodo imele interesentom na razpolago, kakor je bilo doslej običajno, ker generalna direkcija državnih železnic letos tega ni dovolila. Zato naj si legitimacijo za polovično voznino preskrbi vsak pravočasno še pred prihodom na postajo. — Legitimacije prodajajo biljetarne »Putnika«, vsi večji denarni zavodi, občinski in župni uradi, podružnice Kmetijske družbe. Pri nabavi legitimacije se plača 3 Din, ostanek 27 Din pri sejemski blagajni ob vhodu na velesejem. — Kjer legitimacij ni na razpolago, jih zahtevajte od urada velesejma v Ljubljani. Plinska oprema stanovanja, bo prikazana v razstavi »Red in snaga k zdravju pomaga« na velesejmu od 2. do 11. septembra t. 1. Zanimivo je, da imamo v Ljubljani vedno več stanovanj tako opremljenih s plinom. V pralnici, ki je navadno za več strank v hiši skupna, bo stal pralni aparat »Sigma«. Zaradi izredno velikih vrlin ga imenujejo šaljivo »planinski studenec«. Ker je likanje s plinom jako prikladno iu poceni, bo razstavljenih tudi nekaj garnitur, od katerih bo ena v obratu. V spalnici stoji ličen radiator, ki ga greva plin. V kopalnici je instalirana avtomatična kopalna peč. Ta daje toplo vodo tudi v kuhinjo za pomivanje posode, na bide in umivalnikom iza roke. Senzacija kuhinje pa je plinsko ogrevani hladilnik. Kakor se to paradoksno sliši, je vendar ta hladilnik jako ekonomičen, ter porabi le za 60 dinarjev na mesec, če je neprestano v obratu. Vinski in jestvinski oddelek na letos njem jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra z autodromom, toboganom, vrtiljaki, plesišči, godbami in drugimi atrakcijami bo nudil vsem gostom Izdatki Po proračunu predvideno Izdano t apriiu — juliju 1932 Izdano v % Po proračunu predvideno to - ,8 c = = i II -a > NJ Izdano letos v primeri z lani več manj V 7o prorač. 1. 1952/35 prorač. 1. 1933' 34 v milij. Din Vihovna davčna uprava 49.7 49.7 99-99 50.5 51.4 101-83 1.6 H - 1-84 Pokojnine in invalidnine 291.0 334.1 114-81 305.2 357.9 117 27 23.8 — - - 2 46 Državni dolsrovi . . 519.5 305.2 58-74 394 0 145.3 36 88 159.8 - 21 -8l> Pravosodno ministrstvo 129.9 97.9 7.C.S9 11 ".5 88.2 73-81 — 9.7 1-56 Prosvetno ministrstvo . 271.7 259.9 9-44 26 .0 238.7 91-13 — 15.1 2-31 Zunanie ministrstvo. . 45.9 31.6 68-89 40.3 30.5 75-64 — 1.1 h 6-75 Notranje ministrstvo . 189.8 170.6 8990 183.6 167.2 91 11 — 3.4 - 131 Finančno ministrstvo . 106.0 87.7 82-74 101.0 87.8 86-87 0.8 — - 4-13 Vojno ministrstvo . . 710 7 516.9 72 73 666.7 341.9 51-28 — 175.0 -2145 Gradbeno ministrstvo . 65.9 17.4 26-51 54.8 20.9 38-21 3.4 — -4- 11-70 Prosvetno ministrstvo . 41.9 20 3 48 50 50.8 8.3 16-49 — 11.9 - 32-01 Kmetiisko ministrstvo . 18.3 10.2 66 25 21.8 9.1 4201 — 1.0 14-24 Trgovinsko mimstistvo 16.9 13.9 82-49 15.1 11.6 77-05 — 2.2 - 5"l4 Ministrstvo za soc. po litiko in nar. zdravje 53.4 35.6 66-74 50.7 33.5 66-16 — 2.0 - 0-68 Ministr. telesne vzgoje. 3.9 0.5 14-94 4.9 0.6 11-79 — - 3-15 Prorač. rezeivni kredit 10.0 ' .4 4-14 8.3 0.6 8-10 0.2 — + 3-96 Skupaj . . . 2.525.0 | 1,946.6 | 77-09 2,329.9 | 1,594.3 6843 29.3 381.6 1 - -8 66 Pregled državnih izdatkov v I. tromesečju 1933/34. Pregled chžavnih dohodkov v I. tromesečju prorač. 1.1933/34. (Vse številke v milijonih Dinl Dohodki če,® ®- m 1 © M © o o a »N „ C • w a o ‘p »u j- J- s-s 4> >N ® 2 o o B ® Doseženo v v primeri 1. 1933 z iani 2 ® c Q « 05 ° o b. -s E a ° S? ti ° O več manj v % L. 1932/33 O > L. 1933/34 O * v milijon.Din + - Neposredni davki: 436.6 30% 76-68 45.4 - 7-49 Splošni neposr. davki . 69-19 453.3 347 6 — Posebni davki .... 101.0 73.8 73-12 124.3 142.4 114-56 68.5 — - 41-44 Davčni zaostanki . . . 16.6 14.1 84-82 25.0 224 89-64 8.2 — - 4-82 Posredni davki: 82.3 - 29-97 Trošarina 285.0 2631 92-31 290.0 180.7 6234 — Takse 410.0 237.3 57-90 410.0 223.4 94-49 — 13.1 3 41 Carina 366.6 234.0 63 82 260.0 193.9 74-58 — 40.1 -j- 107b Monopoli (višek dohod.) 603.6 471.9 78-17 535.5 606.1 94-51 34.2 — + 16-34 Kazni manjši dohodki . 54.3 24.3 44-75 63 3 21.6 4058 — 2.6 - 4"t < Drž. podjetja (višek doh.) 0.8 2213 3.6 -139-40 Prosvetno ministrstvo 2.8 4.5 161-53 3.9 — Finančno „ 7.2 — 5 5 2.2 40-37 2.2 — - 40 37 Prom. in pošta „ 185.5 69.5 37-46 128.2 183.7 143 25 114.2 — j-105.79 Trg. IDrž.Hip. b.) „ Gozdno „ 11.4 46 8 12.0 27-48 12.5 28.0 1.4 6-20 — 10.6 -t- 22-28 V vsem . . . 2.525.0 1.707.0 | 67.60 | 2.329.9 | 1.826.6 | 78.40 |* 272.0 153.3 | + 10.80 Iran švogel, minister im poslanik v p.: Vtisi iz Južne Amerike ii. 0 Braziliji, pri vladi katere nisem bil kreditiran, ne morem mnogo poročati. Potoval sem le skozi njo in sem jo zato ^el le bežno. V Brazilijo sem potoval dni v letalu in z menoj je bil g. Will ®°gers, ameriški filmski igralec in pisec. ^ svojih rednih in duhovitih dopisih o Cevnih dogodkih, ki jih pošilja ameriškim listom, se podpisuje kot >Selfappoin-Jed adviser to the President« to je »samo-jttienovani predsednikov svetovalec«; svojo hišo v Ameriki pa je imenoval »hišo, ki so jo zgradili dovtipi«. Pred tem potovanjem ni bil nikdar v Rio de Janeiru in Se je zato hotel izkrcati. Ko pa smo leteli toitno »Sladkorne glave«, ki se dviga v zalivu in to tako blizu, da smo mislili, da se zaletimo v pečino, in ko smo preleteli ^esto in se spustili v pristanišču na vodo, le dejal, da je že vse najvažnejše videl ter Nadaljeval pot v Ameriko v drugem letata, ki ga je že čakalo. Jaz sem videl drugi d&n srebrni lik »Zepelina«, ki se je za Pol ure spustil nad mesto in se potem takoj vrnil v Evropo. Nato sem odpotoval v Sao Paulo, kjer toe je prisrčno pozdravilo mnogo mojih rojakov, ki žive v tem krasnem mestu. Na-frh ljudi je v Braziliji okoli 50.000 in njih Položaj je posebno težaven, ker nimamo v tej državi niti diplomatskega zastopstva ®iti konzulata. Ko sem prišel sem, so bile razmere več ko nenormalne. Baš takrat je nehala državljanska vojna, ki je trajala veg mesecev. Končala se je v tej najmočnejši in najbogatejši provinci Brazilije 8 Porazom revolucionarjev. Predsednik republike je zmagal s pomočjo zveste vojske jn pa uspešne blokade pristanišča Santos, *i je središče trgovine s kavo. Več ko 70% vsega brazilskega izvoza odpade na kavo. Leta 1932 je padel izvoz *ave na eno tretjino in čeprav je bilo uničenih 12 milijonov vreč kave, je vendar Še ostalo v notranjosti province Sao Paulo polno neprodane kave. Za leto 1933 pa računajo z zelo dobro žetvijo kave, da zaenkrat ni nobenega upanja, da bi se gospodarski položaj v Braziliji zboljšal. Težavni položaj Brazilije se vidi tudi iz tega, da je Brazilija že proglasila splošen moratorij. Od vseh južno-ameriških držav je najbolj težko zadeta tako v gospodarskem ko političnem pogledu Chile. V proračunu te države človek zaman išče postavk za izplačilo in amortizacijo tujih posojil, s katerimi so pred leti to državo tako radodarno in lahkomiselno obsipali ameriški kapitalisti, ki morajo sedaj kljub lastnim in izgubam svojih klijentov slišati še težke očitke o korupciji, izkoriščavanju in razsipnosti. Debate v ameriškem senatu so teh očitkov vedno polne. Vsled nemške konkurence z umetnimi nitrati ter vsled hiperkapitalizacije in predrage produkcije je padel izvoz solitra, glavnega čilskega izvoznega predmeta, kontroliranega po družbi »Cosach«, kakor se imenuje trust, ki so ga ameriški kapitalisti ustanovili pred dvemi leti, za celih 60 odstotkov. V isti meri je nazadoval tudi izvoz bakra in sicer zaradi katastrofalnega padca cen si-ix>vin po vsem svetu. V teh dogodkih in v obupavanju naroda vsled slabega postopanja njegovih voditeljev v dobi konjunkture so indirektni vzroki neprestanih revolucij, ki so pretresale Chile v letih 1931 in 1932. Vzroke za te revolucije so nekateri iskali v komunistični propagandi, a so bili le v obupnem gospodarskem položaju države. Ko sem leta 1931 prišel v Buenos Aires, je živel v istem hotelu ko jaz kot emigrant bivši Čilenski predsednik Alessandri. Kmalu nato sem imel priliko, da pozdravim v hotelu tudi njegovega naslednika Ibaneza, ki je bežal v Evropo in ki sem ga leta 1932 zopet srečal, ko se je vračal v Chile, kjer se je med tem politični položaj spremenil. Dva tedna pred tem sem se pogovarjal v Mendoci, na argentinski strani And z malo časa preje vrženim predsednikom Montcro. Tudi jaz sem bil tedaj nakrat odpoklican in on zopet zru- šen, da mu nisem mogel izročiti niti svojih akreditivov. Tem bolj prisrčno in brez ceremonij sem mogel stisniti roko visoko naobraženemu patriotu, ki je z lepimi besedami govoril o položaju v njemu dragi domovini. Jasno je presojal položaj, kateremu pa vseeno ni bil dorastel, ker v časih, kakor so današnji, ne pomeni znanje dosti ali nič, dočim akcija vse. Danes vlada zopet gospod Alessandri v Santiagu kot predsednik, salitrska družba »Cosach« je zopet razpuščena in znova se vračajo v deželi na staro in ceneno produkcijo z majhnimi »shank«-i, kar je na vse zadnje tudi narodno gospodarsko bolje, ker je zaposlenih na ta način več ljudi in s tem pobija brezposelnost. Upajo, da bodo na ta način mogli po nižjih cenah prodati ia izvoziti vse, kar bodo izdelali in čeprav ves svet izvaja pod različnimi imeni dum-ping. Mesto dragih avtomobilov se zopet uporabljajo stare kočije, za katere ni treba uvažati bencina. Mnogo ljudi je zopet začelo izpirati zlato na primitiven način in si s tem vsaj na skromen način služi svoj kruh. Velika posestva se parcelirajo in dosedaj neproduktivna zemljišča se dele med ljudi, da bi se tem več ljudi zaposlilo v kmetijstvu' in s tem zmanjšala brezposelnost. Organizacija proizvodnje z ozirom na sposobnost zemlje, politika trgovinskih pogodb, ki bi dvignile izvoz, politična decentralizacija v svrho zmanjšanja upravnih stroškov, brezobzirno pobijanje korupcije, odprava nepotrebnih uradov, znižanje plač, zboljšanje šolstva, to ie samo nekaj glavnih programatičnih točk, na podlagi katerih so začeli v Chile z obnovo na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Dokler sem bil v Buenos Airesu se je moglo priti v Santiago de Chile samo z letalom ali na oplu, ker je bil ustavljen na znameniti železnici čez Ande vsled pomanjkanja blaga za prevoz vsak promet. Blaga pa ni bilo za prevoz, ker je nastala med Argentino in Chile carinska vojna. Da bi videl kaj več, sem potoval v Chile iz Mendoce čez prelaz Uspallata in sicer po isti poti, po kateri so pred sto leti maršira- li vojaki gen. San Martina, katerim so svobodoljubni ideali dali nezlomljivo moč in energijo. Bilo je v zimi, ko sem potoval in snega je bilo toliko, da se pot ni več videla; sneg pa je bil tako mehak, da ni vzdržal osla z jezdecem. Potem ko so živali neštetokrat padle, srno sklenili, da gremo raje peš, kakor pa da obležimo v kakšnem prepadu. Enkrat je padla neka oslica v prepad in potrebovali smo celo uro, predno smo jo izvlekli. Zopet drugič ni hotela neka druga oslica, ki je nosila prtljago, da se premakne z mesta. Ne udarci ne nič ni pomagalo. Ni nam preostalo nič drugega, kakor da smo jo raztovorili in pustili v puščavi. Indijanec je dejal, da bomo našli oslico, če se vrnemo čez dva dni, na istem mestu. Tako smo potovali dva dni in skoraj brez hrane, ker sem mislil, da bo potovanje trajalo manj časa in se zato tudi premalo založil s hrano. V nižjih predelih smo naleteli na noje, kasneje tudi na divje lame in ko smo se približali prelazu čez Kordiljere so v senci Akonkague nad nami krožili kondori. Pot je postajala vedno bolj težavna v redkem zraku, zlasti pa nas je mučila žeja. Neprestano sem jedel sneg in nisem vprašal, če je to dobro ali ne. Naenkrat pogledam v zrak in zagledam nad nami orjaški križ, ki se dviga iz snega in roko, ki se dviga v zrak. V tem hipu zakliče Indijanec: BI Christo de los Andos! Kristus And! Prišli smo do znamenitega orjaškega Kristusovega kipa, ki so ga postavile argentinske in čilenske žene v začetku tega stoletja v višini 4000 metrov v spomin na preprečeno vojno med Argentino in Chile in kot večni znak miru med obema republikama. A sedaj sta obe republiki vendarle v vojni, čeprav samo v carinski vojni. Baš pod tem kipom, tisoč metrov nižje, je železniški tunel, skozi katerega ne vozijo več vlaki, ker je zaprt na obeh straneh. Takoj pri kipu je bila majhna koča, zgrajena iz lave, a v kočo nismo mogli, kejr je bila polna zmrznjenega snega. Pihal je ledeno mrzel veter, da sem komaj fotografiral spomenik in svoja dva sopotnika. (Konec prih.) XV. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Žalec v Sav. dol., dne 31. VIII. 1933. v Od našega zadnjega poročila so se pri 2*vahnem povpraševanju cene za hmelj dnevno dvigale. Včeraj se je plačalo za 1 kg Din 85-— do 95-—. Hmeljarji pa čakajo s prodajo, ker upajo še na zboljšanje cen. Društveno vodstvo. dogovor rumunije z i. g. farben Med rumunsko vlado in I. G. Farben-industrijo je prišlo do sporazuma, po katerem bo uvozila Rumunija nemškega kompenzacijskega blaga za 544 milijonov leiev, v Nemčijo pa izvozila agrarnih pridelkov za 680 milijonov lejev. Deset tisoč ^gonov rumunskih produktov bo Farben 'zvozila za ceno, ki bo deset odstotkov nad Svetovno pariteto. Brzojavi: Kiispercoloniale Ljubliana Telefon št. 2263 Ift • Uš • Ernam mmsmm «SM ■BH Ant. Krisper Coloniaie mmsxu MBM KsSjjj ■MBM mmssmm Lastnih : (Josip Verlič Veletrgovina kolonijalne mrnsmrn MBM ■nfsn robe. Velepražarna kave. Mlini za dišavo LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 33 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode lodna postrežba — Ceniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840 ■MBM : S25555 ■ras« M ■rai ■MBM V0SVI CHmlprvovrstno trgovsko izvežban, sposoben tlliCf tuj} k0t delovodja, elektrik in kletar, išče kakršnekoli zaposlitve. / Ceni. dopise na uoravp Trgovskega lista, Ljubljana ODPRAVA DEVIZNIH OMEJITEV V AVSTRIJI V zvezi z avstrijskim notranjim posojilom bo v septembru ali oktobru storjen v Avstriji nov korak za povratek k normalnim deviznim razmeram. Izdana bo splošna devizna amnestija, ki bo omogočala opustitev cele vrste naredb, ki so bile izdane od oktobra 1931. do januarja 1932. Prosta prodaja in nakup deviz bo začasno še pridržan Dunajskemu Žiro in blagajniškemu društvu, ki bo nekak zasebni klirinški zavod. Sčasoma se bo pa poskušalo trgovino s tujimi plačili zopet napotiti na borzo. Oficialni uradi se že deloma poslužujejo tečajev zasebnega kli-ringa in njegova uporaba se bo še razširila. Ni pa še pričakovati, da bi kmalu prišlo do valutne reforme. NAZADOVANJE IRSKEGA IZVOZA V ANGLIJO Irska zunanja trgovina z Anglijo je, po podatkih irske vilade, nazadovala v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v primeri z lanskimi za 6 in pol milijonov funtov. NEMČIJA OHRANI ZLATO VELJAVO Dr. Schacht je izjavil novinarjem z ozirom na vesti, da bo Nemčija opustila zlato veljavo, med drugim to-le: »Splošno je znano, da sem pristaš zlatega standarta. Nemčija nima nobene potrebe, da bi opustila zlato veljavo. Valutna dumping-politika nekaterih narodov na svetovnem trgu ne more preprečiti, da se bodo v teh državah dvignile v kratkem cene in mezde. Za mene ni nobenega dvoma, da bosta morale Anglija in Amerika, glavni državi valutnega dumpinga, pozneje sedanje tre-notne gospodarske prednosti kompenzirati z mezdnimi boji. Ne poskušamo gospodarske stagnacije pretrgati z umetnimi valutnimi dumpingi. Naše prizadevanje je, da z varčevanjem in poenostavljenjem življenjskega standarta prebrodimo krizo.« kihih vie/ivMfio KLIfARNAfTDEU IjUBLlANADALMATf N0VA13 125 sodov zlata v vrednosti 210 milijonov frankov je pripeljal parnik »Olimpic« iz Amerike za Francosko banko. Hotel Imperial, največji hotel v Karlovih Varih, je prišel v denarne stiske in skuša doseči moratorij za večje obveznosti. Nad 100.000 konfekcijskih delavcev je v Chicagu pričelo stavkati. Na norveški križarki »Torteshjold« je eksplodirala 12 centimetrska granata. En oficir in dva vojaka sta bila raztrgana na kose, trije mornarji pa so bili težko ranjeni. Na mostu blizu Tucumcarija v New Me- xicu je padel oell 1 utesuiznfi vlalk, obstoječ iz lokomotive in sedem vagonov, v vodo. Bo-'je ise, da je vseh 43 potmlikov utonilo. Nemški državni primanjkljaj je znašal z lanskoletnim koncem julija 1.619 milijonov mark. : «!>■ I ■---------- PORAST JAPONSKE ZUNANJE TRGOVINE Pred petimi leti je izvozila Britanska osemkrat več rajona kakor Japonska. Leta 1932. pa je Japonska izvozila že trikrat več kakor Britanska. Produkcija rajona (tkanine) se je v tem času v Japonski povečala trinajstkrat. Japonski izvoz bombaža se je v zadnjih osemnajstih mesecih potrojil. Zunanja trgovina vobče se je podvojila. Od devetega mesta med producenti gotovih izdelkov je prišla na četrto. Vanilin sladkor* in- Prašek za pecivo: Zanoi umi h kapaM* i prolavodti pra*ek trn pnira. 1 ramenllo ii pmMmg prstki nunk« »ADRIA* TRGOVCI, forsiroiie naSe domače proizvode, mi jamčimo ra no|boljšo kakovost istih. Motfvoz Grosuplje domal slovo*sld IzJelek -o- Svoj! k svojim I Tovarna motvoza in mama 1 J- Grosuplje pri Ljubljani ** <<> ^ i«*** o«* m v. iCadetic in dcufr s ftAfuci&H na veliko. Aleksandrova cesta 9, pritličje levo Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Združenih papirnic VevCe, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, Sladkogorske tovarne papirja in lepenkedr. z o. z., Sladki vrh in konfekcijske tovarne »Kuverta* d. z o. z. v Ljubljani. J.HLEBS, LJUBLJANA ORlilB« IO. L CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-fckoslikarsfoo In pleskarstvo Vu dela Izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70. ^ Pleskarsko in sobo-slikarsko delo Izvršuje po najugodnejših pogojih Ivan Genussi Ljubljana Igriika utica itev. 10 Telefon 22-67 Mncgc ra/sc . .. hahc>v čislo mleko, pžye deca Kalhreincv Kneippovo siadno kavo s fPvavim Franck o v im** dodatkom. Idravo, hranljive in pri/eino? tit ‘Grgovci in industrija 1 Trgovski lisi «t priporoča ta ijoserfr aa/e 7 KarhnSka c. 2 Volarski pot 1 TVORNIO^ KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA • V Ljubljani stanujete • najboljše in naiceneiše « Grand Hotelu,Union* Miklošičeva cesta 1, v centrumu mesta, nedaleč od glavnega kolodvora Cene hotelskim sobam so se znatno znižale (od 18 do Mockmo opremljena s obas tekočo gorko In mrzilo vodo stane sedaj samo od Din 30*50 dali« Pri daljšem bivanju in za skupine §e posebni popust. Najvzornejša innajvestnejša postrežba. Lastni avtobus na kolodvoru. Hotel ima 90 moderno opremljenih sob s tekočo gorko in hladno vodo, centralno kurjavo, svetlobne signale, dvigala in druge udobnosti. — Kavarna »Union" je znana kot najboljša kavarna mesta. Pi vj & P< ni ki S! li le U d gi k 8 n n v u v u t t Mercina in drug trgovina m pap ir# e m na veliko I Glavno zastopstvo in samopKodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir Bral/e ‘PialniU, Hadečc tZjublja.net, Kelodverslta ul. 3 TISKARNA MERKUR, Ljubljana Račun poiine hranilnice U. 13408. Telefon 25-52 Tisti a knjige, časopise, tfa-bele, naročilnice, plakate, lepake, cenike, vizitkeitd. polmerifcnaK GregOrČIČeVa 23 Lastna knjigoveznica Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.