Številka 02 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVII • Marec 2021 

5 
Komunalna 
cistilna naprava 
na Igu 
11 
Epidemija in 
cepljenje 
16 
Bilo je nekoc 
na Igu in 
v bližnji okolici 
Mostišcar 

• 
BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 
Spoštovani bralci in bralke, 

marca mineva leto dni, odkar 
naša življenja kroji koronavirus. 
A Mostišcar vseeno 
izhaja po obicajnem urniku, 
le malo tanjši pride med vas. 
V tem mesecu praznujemo 
obcinski praznik, v spomin na 
upor ižanskih kmetov 1848, 
ki je bil odraz širšega zgodovinskega 
dogajanja, saj je bil 
model fevdalizma preživet. Takratni 
napad na ižanski grad 
je odmeval vse do cesarskega 
dvora na Dunaju. 

V tokratni številki Iz obcinske 
hiše nekaj novic o kakovosti 
naših virov pitne vode, koncesionar, 
ki skrbi za najvecjo 
cistilno napravo v obcini, pa 
piše o tem, kaj vse se znajde v 
njej. Še vedno nekateri naravo 
zamenjujejo za odpad – kupi 
kosovnih odpadkov zagotovo 
ne sodijo na Ljubljansko 

barje ali v odmaknjen koticek 
prostranih gozdnih površin. V 
namen zbiranja tovrstnih odpadkov 
imamo zato v Mateni 
urejen zbirni center. 

V rubriki Aktualno se nismo 
mogli izogniti epidemiji, 
naša zdravnica koncesionarka 
piše o tem, kako širjenje virusa 
prepreciti in kako se zašcititi 
pred okužbo. 

Prireditve v živo nadomešcajo 
spletna predavanja – 
tako je z Govekarjevimi veceri 
ter predavanji iz serije Barje, 
ali te poznam, ki jih pripravlja 
Društvo Fran Govekar. 

Ucenci so tokrat uživali v 
zimskih pocitnicah, v rubriko 
Koticek za mlade pa so se javili 
otroci, ki obiskujejo vrtec. 
Vrnitev jih je zelo razveselila, 
otroci enote Studencek pa se 
niso vrnili v prejšnje prostore, 

SLIKOVNO GRADIVO – 

navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 

1. 
1. 
Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite 
vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli 
s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 
2. 
2. 
Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 
500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 
3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in 
komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. 

Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim 
navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. 

TIFUredništvo Mostišcarja 
ampak od zdaj obiskujejo vrtec 
na novi lokaciji. 

Za rubriko Zgodovina naših 
krajev je Tomaž Kocar pred 
dvema letoma uredništvu poslal 
obsežnejši clanek o svojih 
spominih na službovanje na 
ižanskem ter ižanske gozdne 
posestnike. Zaradi obsežnosti 
gradiva se takrat nismo 
odlocili za objavo – zanimivo 
gradivo je zato 'koncalo' v primernejši 
celostni izdaji, o kateri 
piše urednica novoizdane 
knjige Bilo je nekoc na Igu in v 
bližnji okolici. 

Pogled iz doline Drage na Alpe

 
Dejan Pintar 
V rubriki Dobro je vedeti 
boste izvedeli nekaj o novem 
projektu, ki poteka na Ljubljanskem 
barju – o njem piše 
Gozdarski inštitut Slovenije. 
Tam tudi opozorilo na spomladansko 
migracijo žab, zato 
previdno vozite po mestih, 
kjer preckajo cestišca. 

Za konec še nekaj nasvetov 
za kmete ter nepogrešljiva križanka. 


Prijetno branje! 


Uredništvo Mostišcarja 
Rok za prihodnjo številko 

Gradivo za naslednjo številko Mostišcarja zbiramo do 


cetrtka, 1. aprila. Predviden izid številke je 16. aprila. 
Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: 
mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: 
Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. 



Za prepozno oddane prispevke ne moremo 
zagotoviti objave. 

Mostišcar je uradno 
glasilo Obcine Ig. 


Obcina Ig 

Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 12. marec 2021 
Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 
Telefon: 01 280 23 10 
E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si 
Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko 
Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni 
Naklada: 2.700 izvodov 
Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig 
Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 

Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, 
Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, 
Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje 
Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt 
Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 
Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 
Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. 
Naslovnica: Tomišelj; Gregor Bolha 

Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. 


Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. 
Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih 
(Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. 


ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) 


2 
Mostišcar 02 | Marec 2021 


Zaradi karnevalskih zastav 
vik in krik na Facebooku 


A
A
li so bile zastave samo 
izgovor, da so nekateri 
dali duška svojim pisateljskim 
sposobnostim, razbremenili 
svoj ego in postavili 
na ogled svojo poštenost in 
neizmerljivo pripadnost obcini 
s tem, da so širili neresnice 
o delu obcinske uprave? 

Dopisovanje med pišocimi 
na Facebooku bi lahko uporabili 
na kakšnem politicnem 
predavanju. Ta spletni pogovor 
bi lahko bil šolski primer 
širjenja laži z namenom ocrniti 
nasprotnika in prepricati cim 
vec obcanov, da na obcini kradejo, 
zganjajo korupcijo in si iz 
obcinskega proracuna izplacujejo 
visoke dodatke. 

To je 12. februarja v dopisovanju 
na Facebooku zapisovala 
skupina avtorjev in avtoric ki 
so znani z namenom, da z lažmi 
zasejejo dvom o poštenosti obcinske 
uprave in njenega vodenja. 
Naj razložim po vrsti, kot si 
sledijo obtožbe dopisovalcev. 

Karnevalske zastave so visele 
po vseh mestih in vaseh, kjer 
potekajo tradicionalni pustni 
karnevali. Tisti, ki ne poznajo 
ižanske tradicije, bi se o njej 
lahko seznanili. In tudi še o 
cem drugem, predno zacnejo 
lajati vsevprek. Kot sem omenil 
na zacetku, so bile zastave ocitno 
samo izgovor za blatenje 
obcinske uprave, širjenje laži in 
podtikanj, da se na obcini samo 
krade. Da se dogaja korupcija. 
Da se nic ne dela in da se iz 
proracuna obcine izplacuje visoke 
koronske dodatke. 

Ce bi na obcini samo kradli 
in se ukvarjali s korupcijo, 
kot se trdi, ne bi bili vsi malcki 
sprejeti v vrtec. Zdravstvo 
in zobozdravstvo bi še vedno 
sprejemalo svoje paciente v 
kletnih prostorih blokovskega 
naselja. Knjižnica bi bila še vedno 
na 90 kvadratnih metrih. Po 
zdravila bi hodili v Ljubljano. 
Vsi bi hodili v malo trgovino 
Mercator. Polovica gasilcev bi 
se na požar vozila z osebnimi 
avtomobili ali bi šli peš, ce se 
malo pošalim. V enem razredu 
bi sedelo najmanj petde


set osnovnošolcev. Ig bi bil še 
vedno dolga umazana vas. Pa 
ne samo Ig. Kaj vse je bilo storjenega 
na celotnem obmocju 
obcine v teh letih, nima smisla 
podrobno razlagati, kajti nekateri 
so se odlocili, da storjenega 
nocejo videli. Tisti, ki pa vidijo, 
kaj in koliko je storjenega, vidijo 
tudi tisto, kar je še treba postoriti 
v prihodnosti. 

Glede koronskih dodatkov, 
ki so ocitani, nekaj crnila glede 
tega je bilo prelitega tudi po 
drugih medijih, naj povem, da 
se ta sredstva ne izplacujejo iz 
obcinskih proracunov, ampak 
iz proracuna Republike Slovenije, 
kar doloca Zakon o interventnih 
ukrepih za omilitev 
posledic epidemije covida-19. 
Glede na dolocilo 11. tocke 

39. clena kolektivne pogodbe 
javnega sektorja je dodatek 
v višini 65 % jasno dolocen in 
javnim uslužbencem pripada 
za vsako uro opravljenega dela, 
ko obstaja nevarnost okužbe. 
Zoper sklep predstojnika je 
možna pritožba na Komisijo 
za delovna razmerja Vlade 
RS in v nadaljevanju tudi sodno 
varstvo. Tako je zapisano 
in sprejeto s strani državnih 
organov. Vsem zaposlenim v 
obcinski upravi je bil oktobra, 
novembra in decembra 2020 iz 
državnega proracuna izplacan 
dodatek skladno z zakonom 
in kolektivno pogodbo. Funkcionarjem, 
kot so direktorji 
obcinskih uprav in župani, pa 
dodatek ne pripada, in v primeru 
Obcine Ig ni bil izplacan. 
Clanek v tedniku Mladina je bil 
napad na SDS in predsednika 
vlade, tako sem razumel, kar 
je nesprejemljivo in od pisca 
skrajno sprevrženo. Izpostavitev 
Obcine Ig, da je izplacala 
najvecjo vsoto posamezniku 
med obcinami (kar je neresnica), 
pa zgolj zato, ker je direktor 
obcinske uprave Obcine Ig 
clan SDS, vcasih pa je bil tudi 
predsednik OO SDS Brezovica. 

Nic od tega, kar trdijo in 
podtikajo tudi na družbenem 
omrežju, se pod mojim županovanjem 
ni in ne bo dogajalo. 
Kar nekajkrat so nas zaradi prijav 
o korupciji obiskali kriminalisti. 
Ugotovitev je bila vedno 
enaka, ni suma kaznivega 
dejanja. 

Tudi proti meni osebno je 
bila podana ovadba na Komisijo 
za preprecevanje korupcije 
(KPK). Komisija je bila dolžna 
sprožiti postopek na pristojnih 
institucijah. Po šestih letih 
postopka je sodišce razglasilo 
sodbo »obtoženi Janez Cimperman 
ni storil ocitanega se 
mu kaznivega dejanja«. Tudi 
nadzorni odbor Obcine Ig 
budno spremlja delo obcinske 
uprave in se zelo trudi odkriti 
kakšno vecjo napako ali nepravilnost. 


Kar pa se tice pripomb piscev 
glede igral, brvi cez Išcico 
in še nekaterih drugih stvari, 
pa so nekatere tudi upravicene. 
Glede brvi naj omenim, da je 
že pridobljeno gradbeno dovo



C.
estitke vsem nas.im obc.ankam za minuli praznik z.ena. 

Vsem materam vos.c.im ob materinskem dnevu, naj vam pomladne cvetlice 
naris.ejo smeh na obraz, vas.a druz.ina pa naj vam poleps.a praznik. 


Velika noc. je praznik veselja, novega upanja in z.ivljenja, zato naj velikonoc.ni 
c.as v vas prinese vedrino, upanje, moc. in ljubezen. Naj novo upanje poraja 
radost in veselje ter nas vse navdihne s svetlimi mislimi na prihodnost. 


Veselo praznovanje velike noc.i 
vam z.eli 
z.upan Janez Cimperman 



ljenje in gre letos v izgradnjo. 
Otroška igrala, ki mi jih nekateri 
ocitajo, da jih je premalo in 
bi morala biti na vsaki manjši 
obcinski fliki, so posebno poglavje. 
Pri otroških igralih je težava 
zaradi kontrole uporabe. 
Igrala so namenjena najmlajšim. 
Iz prakse pa vemo, kdo vse 
se na njih zadržuje predvsem v 
vecernem casu ali ponoci. Velikokrat 
so igrala namenoma 
poškodovana ali pa so pod njimi 
odvržene igle. Kdo bo odgovarjal, 
ce se kakšnemu otroku 
kaj zgodi? 

Vsi ti pisatelji, ki jih tako 
mocno skrbi za prihodnost 
obcine, lahko pridejo osebno 
povprašat in se prepricat, ali se 
na obcini dogaja tisto, kar trdijo 
na družbenem omrežju. Vsak 
obcan ima pravico preverjati, 
kaj se dogaja in kako se ravna 
z obcinskim denarjem. Nihce 
pa nima pravice po krivem obtoževati 
– to je kaznivo dejanje. 
Vsako obtožbo, ki vzbuja sum 
na kaznivo dejanje, je potrebno 
dokazati, in potrebno bo tudi te. 

Vedno sem zagovarjal zaposlene 
v obcinski upravi in 
jih tudi tokrat. Bili so izpostavljeni 
okužbi in prav je, da so za 
nevarno delo prejeli dodatek 
skladno z zakonom.

 
Janez Cimperman, 
župan 

Režijski obrat sporoca 


Rezultati notranjega nadzora vodovodnih sistemov 2020 


Obcina Ig, leto 2020 (omrežje) 
Vodovodni sistem 
(VS) 
Skupno število 
odvzetih vzorcev Mikrobiološka preskušanja (M) Fizikalno kemijska 
preskušanja (K) 
M K 
SKLADNO NESKLADNO 
EC Ent. KB CP 
SKLADNO NESKLADNO 
S % S % S % S % 
IŠKA VAS 29 4 27 93,1 2 6,9 0 0 2 0 4 100 0 0 
GOLO ZAPOTOK 
48 8 46 95,8 2 4,2 0 0 2 0 8 100 0 0 
CVS BREST 21 5 21 100 0 0 0 0 0 0 5 100 0 0 
VISOKO ROGATEC 
24 4 23 95,8 1 4,2 0 0 1 0 3 75 1* 25 
BREZOVA NOGA 4 4 4 100 0 0 0 0 0 0 4 100 0 0 
SKUPAJ (omrežje) 127 25 122 96 5 4 0 0 5 0 20 100 0 0 

Legenda: M – mikrobiologija, K – kemija, S – skupaj, EC – Escherichia 
Rezultati laboratorijskih preizkušanj vzorcev pitne vode, coli, Ent. – enterokoki, KB – koliformne bakterije, CP – Clostridium perodvzetih 
z omrežja pri uporabnikih ter izredno s hidrantov fringens, * vzrok motnost (odvzem iz hidranta) 
zaradi SARS-CoV-2 (covid-19) 


Obcina Ig Sprejemna pisarna 

Uradne ure: 

ponedeljek: od 8. do 12. ure 
sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure 
petek: od 8. do 12. ure 
V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, 
obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje 
ter informacije o predpisanih prilogah. 
Telefon: 01/280-23-00 
E-pošta: info@obcina-ig.si 

Režijski obrat 

Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 

041/408-407 

Stanje vodomernega števca lahko sporocite: 

- po telefonu: 01/2802-314 
- po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si 
- prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na 

www.obcina-ig.si 

Urnik Zbirnega centra Matena 

Letni cas (od aprila do oktobra): 

sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 
Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. 


Zimski cas (od novembra do marca): 

sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 

Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo 
soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. 

4 
Mostišcar 02 | Marec 2021 


Komunalna cistilna naprava na Igu


P
P
etrol d.d., Ljubljana, v 
okviru podeljene Koncesije 
za opravljanje 
obvezne gospodarske javne 
službe cišcenja komunalne in 
padavinske odpadne vode v 
Obcini Ig upravlja Komunalno 
cistilno napravo Ig (KCN Ig), 
projektirane velikosti 5.000 
populacijskih ekvivalentov1 
(PE), ki je zacela obratovati v 
letu 2016. 

Na kanalizacijsko omrežje, 
ki se konca s KCN Ig, je 
prikljucenih 4.672 prebivalcev, 
preostali prebivalci v Obcini 
Ig imajo zgrajeno greznico 
ali malo komunalno cistilno 
napravo – njihovo blato prevzamemo 
in predelamo na KCN 
Ig (odvoz vrši pogodbeni izvajalec 
Kanal d.o.o.). 

V zadnjih dveh letih opažamo, 
da je komunalna odpadna 
voda na vtoku v KCN Ig pogosto 
obremenjena bistveno 
bolj kot za 5.000 PE, predvsem 
z organskim onesnaženjem, 
merjenim kot parameter skupni 
dušik (N) in skupni fosfor 
(P), kot prikazuje fotografija. 

Glede na to, da je prikljucenih 
manj kot 5.000 prebivalcev, 
obremenitev ne more 
presegati 5.000 PE, ce gre 
samo za komunalno odpadno 
vodo gospodinjskega izvora. 
Zato predvidevamo, da se v 
kanalizacijsko omrežje stekajo 
odpadne vode nekomunalnega 
izvora, ki bistveno bolj 
obremenijo odpadno vodo kot 
odpadna voda gospodinjskega 
izvora (stranišca, kuhinja, tuš, 
pomivalni in pralni stroji). 

Ker želimo ugotoviti vzrok 
teh nenormalno povecanih 
obremenitev, smo v dogovoru 
z Obcino Ig zaceli vzorciti 
po posameznih kanalizacijskih 
vejah z namenom, da 
ugotovimo izvor(e) odpadnih 
voda nekomunalnega izvora. 
Nekaj vzorcenj smo izvedli 
v letu 2020, a zaradi ukrepov 
koronavirusa ne v celoti, zato 
bomo intenzivno nadaljevali v 
letu 2021. Ce izvora ne bomo 
mogli locirati, bomo morali v 
primeru takih povecanih obre


1 Organsko onesnaženje, ki ga 
povzroci en prebivalec v enem dnevu. 


Zamašena crpalka zaradi krp, vlažilnih robckov ipd. 

Prikaz povecanih obremenitev nad 5.000 PE na vtoku v KCN Ig 


menitev KCN Ig nadgraditi, 
kar bo pomeni tudi višjo ceno 
storitve cišcenja odpadne 
vode. 

Prav tako vas obvešcamo, 
da po glavnem kanalizacijskem 
kolektorju s komunalno odpadno 
vodo pritecejo na KCN Ig 
tudi trdni odpadki, ki v kanalizacijski 
sistem ne sodijo: 
- Trdni odpadki, kot so no


gavice, cistilna volna, kosi 
tekstila, kosti, drobni plasticni 
in kovinski predmeti, 
kosi lesa, embalaža, osvežilni 
robcki, higienski ženski 
vložki, palcke za cišcenje 
ušes, britvice, plenice – ti 
odpadki pri obratovanju 
crpališc povzrocajo mehanske 
poškodbe (zamašitev, 
povecano obrabo mehanskih 
delov, strojelom). 

- 
Organski odpadki, kot so 
ostanki hrane iz gospodinjstev 
ali obratov za pripravo 
hrane – ti odpadki povecujejo 
obremenitev odpadne 
vode in povecujejo kolicino 
usedlin, ki pospešujejo 
gnitje v kanalu in s tem 

povzrocajo neprijetne vonjave; 
poleg tega so organ-
ski odpadki vaba in hranilo 


Obcina Ig

Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 
Sprejemna pisarna 01/280-23-00 
Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 
Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 
Kmetijstvo 01/280-23-24 
Turizem 01/280-23-18 
Urbanizem 01/280-23-16 
Medobcinski inšpektorat 01/788-87-50 

Župan 01/280-23-02 
Družbene dejavnosti 01/280-23-10 
Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 
Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 
Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 
Režijski obrat 01/280-23-14 
Okvara grobih grabelj zaradi 
vecji odpadkov, npr. kosi lesa ipd. 

za glodavce, ki se zato lahko 
cezmerno razmnožujejo. 
Kuhinjske odpadke je 
prepovedano rezati, drobiti 
ali mleti ter redciti s tekocimi 
odpadki z namenom, 
da se z odpadno vodo odvajajo 
v javno kanalizacijo, 
MKCN, greznice, nepretocne 
greznice ali neposredno 
v vode (skladno z veljavno 
zakonodajo).

 
Petrol, d.d. 

Mostišcar 02 | Marec 2021 

5 

Srecanje županov obcin SOU 5G 


Vzpostavljanje pametnih mest in 


skupnosti 

V 
V
sredo, 17. februarja 

2021, so se v Družbe


nem domu Grosuplje 
srecali župani obcin Grosuplje 
dr. Peter Verlic, Ivancna Gorica 
Dušan Strnad, Škofljica 
Ivan Jordan, Ig Janez Cimperman 
in Dobrepolje Igor 
Ahacevcic. Sestanka so se 
prav tako udeležili podžupan 
Obcine Ig Anton Modic, direktor 
obcinske uprave Obcine 
Grosuplje mag. Dušan Hocevar 
in Jasmina Selan iz Skupne 
obcinske uprave 5G.

Župani obcin Skupne obcinske 
uprave 5G so se namrec 
že v zacetku februarja odlocili, 
da bi sodelovanje med obcinami, 
ki v okviru skupne obcinske 
uprave pokriva podrocja 
inšpekcijskega nadzorstva, 
redarstva, notranje revizije, 
varstva okolja, urejanja pros-cije obcin in s tem namenom 
tora in civilne zašcite, vzposta-podpisali pismo o nameri. 
vili še na podrocju digitaliza-Obcine namrec že ves cas 


MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT 

Tel.: 01/788-87-57, e-pošta: inspektorat@grosuplje.si 

Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: 
ob ponedeljkih od 9. do 11. ure 

Uradne ure po telefonu so: 
od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 
Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obracajo 
na medobcinsko inšpekcijsko nadzorstvo, se vlagajo po pošti, 
osebno v poslovnem casu ali v elektronski obliki. 


MEDOBCINSKO REDARSTVO 

Tel.: 01/788-87-53, e-pošta: redarstvo@grosuplje.si 

Uradne ure po telefonu za obcane so 
vsak dan od ponedeljka do petka od od 8.30 do 9.30 

PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN 
VARSTVA OKOLJA 

Tel.: 01/788-87-59, e-pošta: jasmina.selan@grosuplje.si 

Predstavniki obcin SOU 5G 


povezujejo tudi razvojni pro-morebitnih vprašanjih v zvezi 
jekti, medtem ko tudi novi z njim. 
instrument Evropske unije za Namen javnega razpisa je 
okrevanje po pandemiji co-sicer pospešiti uvajanje inovida-
19 Next Generation EU vativnih rešitev na podrocju 
spodbuja naložbe v zeleno, digitalizacije obcin, ki bodo 
digitalno in odporno Evropo, omogocile boljše upravljanje, 
ki bo bolje pripravljena na boljše komuniciranje, proakdanašnje 
in prihodnje izzi-tivno reševanje problemov, 
ve. Pred kratkim, v petek, 12. koordiniranje virov in procefebruarja 
2021, pa je bil ob-sov za hitro odzivanje, minijavljen 
tudi napovedani in že miziranje posledic nepredvitežko 
pricakovani javni razpis denih dogodkov in naravnih 
Ministrstva za javno upravo nesrec ter s tem izboljšanje 
za demonstracijske projekte javnih storitev za obcane in 
vzpostavljanja pametnih mest druge uporabnike. 
in skupnosti PMIS. Prav ta jav-Vsebinska podrocja, ki jih 
ni razpis je bil tudi povod za razpis naslavlja, so: 
tokratno srecanje županov. 1. Upravljanje z viri in infra-

Zbrane sta uvodoma poz-strukturo 
dravila župan dr. Peter Verlic, 2. Skrb za okolje 
ki je zbranim zaželel dobrodo-3. Zdravo in aktivno življenje 
šlico v Grosupljem z željo, da 4. Mobilnost, logistika in tranbo 
naša prijava na javni razpis sport 
uspešna, predvsem pa da bodo 5. Kultura, šport in turizem 
inovativne rešitve, ki se jih 6. Varnost in zašcita 
bomo lotili, v kar najvecjo ko-Skupna višina sredstev, narist 
obcankam in obcanom, ter menjenih za izvedbo razpisa, 
Jasmina Selan, ki pa je pred-je 8 milijonov evrov, od tega 
lagala, da se kar podrobneje bo Evropski sklad za regionalosredotocijo 
na samo vsebi-ni razvoj prispeval 6,4 milijona 
no razpisa, pregledajo, katera evrov.
vsebinska podrocja bi nas najbolj 
zanimala, in razpravljajo o 

 
SOU 5G 


Na podlagi 24. clena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14), 
skladno z Odlokom o proracunu Obcine Ig za leto 2021 (Uradni list RS, št. 200/2020), Statutom obcine 
Ig (Uradni list RS, št. 39/2016) in Pravilnikom o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja 
v Obcini Ig za programsko obdobje 2015–2020 (Uradni list RS, št. 14/2016, 32/2016), objavlja Obcina Ig, 
Govekarjeva cesta 6, Ig 

JAVNI RAZPIS 


za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov 
s podrocja kmetijstva v Obcini Ig v letu 2021 

1. Predmet razpisa 
Predmet razpisa je sofinanciranje delovanja društev s podrocja kmetijstva 
in pospeševanja razvoja podeželja, ki imajo sedež v Obcini Ig. 
Cilj financiranja društev je spodbuda k ohranjanju tradicije med podeželskim 
prebivalstvom. Za njihovo delovanje je potrebno poleg 
lastnih prihodkov dolgorocno zagotoviti dodatna financna sredstva. 
Sofinanciranje delovanja razlicnih neprofitnih oblik sodelovanja podeželskega 
prebivalstva, ki so povezani s kmetijstvom, gozdarstvom in 
razvojem podeželja. 

2. Višina sredstev 
Višina razpisanih sredstev za sofinanciranje delovanja društev s podrocja 
kmetijstva in gozdarstva je 5.610 EUR. Sredstva so zagotovljena 
v proracunu Obcine Ig za leto 2021 na proracunskih postavkah 
1011000 in 1011001, na kontu 412000. 

3. Upravicenci in pogoji 
Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci programov, ki izpolnjujejo naslednje 
pogoje: 
- so registrirani po Zakonu o društvih za izvajanje dejavnosti s pod


rocja kmetijstva in gozdarstva, 
- delujejo najmanj eno leto, 
- delujejo v javnem interesu, 
- imajo sedež v obcini Ig, 
- kot glavno dejavnost opravljajo dejavnosti povezane z pospeše


vanjem, razvojem in promocijo kmetijstva, kmetijskih dopolnilnih 

dejavnosti in podeželja nasploh, 
- imajo sedež v obcini Ig, oziroma so clani društva obcani obcine Ig, 
- imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organiza


cijske pogoje za izvajanje registriranih dejavnosti, 
- redno izvajajo svojo dejavnost, 
- imajo urejeno evidenco o clanstvu in ostalo dokumentacijo, kot to 

doloca zakonodaja, 
- da je društvo za preteklo leto podalo vsa porocila in dokazila Obcini 
Ig skladno z zahtevami, 
- imajo poravnane vse davcne in druge zakonske in poslovne obveznosti, 
- dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi. 

4. Upraviceni stroški 
- izobraževalne vsebine splošnega pomena (predavanja, tecaji brez 

pridobitve certifikatov, 
- ohranjanje kulturne dedišcine, prenos znanj domace obrti, 
- promocija dejavnosti društva (zgibanke), 
- organizacija razstav, prikaz obicajev, tekmovanj na temo kmetij


stva. 

5. Intenzivnost pomoci: 
- do 80 % upravicenih stroškov, 
- predavanja, ki so namenjena obcanom in imajo znacaj tehnicne 
podpore, se lahko sofinancirajo do 100 %. 
Najvecja intenzivnost pomoci na društvo je 1.600 EUR. 

6. Merila za ocenjevanje vlog pri izvajanju programa: 
- število clanov društva / število clanov društva iz obcine Ig, 
- število udeležencev na posamezni aktivnosti društva iz obcine Ig, 
- delež lastnih sredstev pri izvedbi programa s financno ovrednote


nim programom dela za tekoce leto, 
- program dela društva in opredelitev povecanja razvoja kmetijstva 
z delovanjem društva na obmocju obcine Ig, 
- strokovno izobraževanje na podrocju dejavnosti društva (literatura, 
ekskurzije, tecaji), 
- programi oz. projekti pripomorejo k prepoznavnosti obcine Ig in 

promocije, 
- organiziranje in sodelovanje na obcinskih prireditvah, 
- organiziranje ali sodelovanje na regijskih in državnih prireditvah ali 

tekmovanjih, 
- program dela društva in financni plan društva za leto 2021, potrjen 
na obcnem zboru. 

7. Razpisna dokumentacija 
Razpisna dokumentacija obsega: 
- besedilo razpisa. 
- prijavni obrazec, 
- izjavo, 
- vzorec pogodbe. 


8. Obveznost prijavitelja 
Društva bodo realizacijo programov za leto 2021 in vrednost izvedenih 
aktivnosti podala na obrazcu za porocanje z dokazili (racuni, iz katerih 
je razvidna vrednost sofinanciranih izvedenih aktivnosti za najmanj 
60 % programa; za ostalih 40 % posameznega programa, ki je sofinanciran 
po tem razpisu, je lahko priložena izjava o višini sredstev 
posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne osebe). 

9. Vloga 
Vlogo za dodelitev sredstev in dokumentacijo, ki mora biti priložena 
k vlogi je potrebno oddati na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobite 
v casu uradnih ur na Obcini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni 
strani www.obcina-ig.si. 
Vloga mora biti žigosana in podpisana s strani odgovorne osebe 
društva. 
Društvo, ki je že pridobilo sredstva za prijavljene aktivnosti iz drugih 
proracunskih virov, ne more uveljavljati te pravice ponovno preko 
tega razpisa. Vlogi je priložena izjava, da se posamezni prijavljen program 
hkrati ne sofinancira iz drugih virov Obcine Ig ali iz drugih javnih 
virov, podpisan s strani odgovorne osebe. 
Izvajalci so dolžni v svojih promocijskih gradivih na primeren nacin 
predstavljati obcino Ig. 

10. Rok za vložitev vlog 
Vlogo je potrebno poslati na naslov Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 
Ig, ali vložiti v sprejemni pisarni Obcine Ig, najkasneje do petka, 12. 4. 
2021. Veljavne bodo le pisne vloge na predpisanem obrazcu in vloge 
oddane v roku. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, 
komisija ne bo upoštevala. 

- 1 



Obcina Ig / številka 1, marec 2021 Obcina Ig / številka 1, marec 2021 
Uradne objave 

11. Informacije o razpisu 
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na Obcini Ig, 
Govekarjeva cesta 6, Ig, kontaktna oseba je Andreja Zdravje, na telefon 
01/2802-324. 

Vloge bo pregledala in tockovala komisija za podrocje kmetijstva, 
ki bo tudi pripravila predloge dodelitve sredstev. Prepozno prispele 
vloge se zavrže, neutemeljene in vloge na neustreznih obrazcih, pa 

zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog se v roku osmih dni pozove na 
pisno dopolnitev. Vlagatelji bodo v roku 30 dni od zakljucka razpisa 
obvešceni o izidu razpisa. 

Datum: 18. 2. 2021 Župan Obcine Ig 
Številka: 439-0003/2021 Janez Cimperman 

Obcina Ig objavlja na podlagi Odloka o proracunu Obcine Ig za leto 2021 (Ur. list RS, št. 200/2020), Pravilnika 
o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07, 61/08, 03/13), ki se 
smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in 
podeželja v Obcini Ig za programsko obdobje 2015–2020 (Ur. list RS št. 14/2016, 32/2016) 

JAVNI RAZPIS 


za sofinanciranje kmetijstva in razvoja podeželja v Obcini Ig za leto 2021 

I. 
Predmet razpisa 
Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoci za ohranjanje 
in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Ig za leto 
2021 in sicer za izvajanje ukrepov s podrocja kmetijstva, za 
izvajanje ukrepov s podrocja skupinskih izjem za kmetijstvo in dopolnilnih 
dejavnosti na kmetijah (splošna pravila za gospodarstvo – pomoc 
»de minimis«) za naslednje ukrepe: 

Ukrepi: Višina sredstev: 
SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO 
UKREP 1: Pomoc za naložbe v opredmetena 
ali neopredmetena sredstva na kmetijskih 
gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko 
proizvodnjo; (18.800 EUR) 
UKREP 3: Pomoc za dejavnosti prenosa znanja 
in informiranja; (1.000 EUR) 
19.800 EUR 
POMOC »DE MINIMIS« 
UKREP 7: Pomoc za gozdarstvo – urejanje 
gozdnih vlak; 
5.000 EUR 
POMOC OBCINE 
UKREP 8: Štipendiranje bodocih nosilcev kmetij; 2.000 EUR 

II. Upravicenci do sredstev 
1. Pravne in fizicne osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in 
srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, 
oziroma, v primerih ukrepov po clenih 21 in 29 Uredbe Komisije 
(EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih 
ukrepov po clenih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna 
v gozdarskem sektorju, zasebni lastniki gozdov, ki ustrezajo 
kriterijem za mikro podjetja, ter so vpisana v register kmetijskih 
gospodarstev. 
2. Pravne in fizicne osebe, registrirane za opravljanje nekmetijske 
dejavnosti, s sedežem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisan v 
register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na obmocju obcine. 
3. Registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na podrocju 
kmetijstva, gozdarstva in prehrane na obmocju obcine. 
III.Razpisno podrocje 
UKREP 1: POMOC ZA NALOŽBE V OPREDMETENA ALI NEOPREDMETENA 
SREDSTVA NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH 
V ZVEZI S PRIMARNO KMETIJSKO PROIZVODNJO 

Z naložbo se skuša doseci vsaj enega od naslednjih ciljev: 

- 
izboljšanje splošne ucinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, 
zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem 
in preusmeritvijo proizvodnje, 

- 
izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za 
dobrobit živali, ce zadevna naložba presega veljavne standarde 
Unije; 

- 
vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, 
prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vkljucno z dostopom 
do kmetijskih zemljišc, komasacijo in izboljšanjem zemljišc, oskr


bo in varcevanjem z energijo in vodo; 

- 
obnova proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesrec, 
slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoce enaciti z naravnimi 
nesrecami, bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah 
ter preprecevanje škode zaradi navedenih dogodkov. 

Pomoc za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo 
se lahko dodeli za: 

3.1. posodabljanje kmetijskih gospodarstev, 
3.2. urejanje kmetijskih zemljišc in pašnikov. 
3. 1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 
Pomoc se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo 
na kmetijskih gospodarstvih. 

Upraviceni stroški: 

- 
stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) 
hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, 


- 
stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih 
poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni 
kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki se 
nanaša na naložbo), 

- stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije, 
- stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij, 
- stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku z izje


mo namakalnih naprav, 
- stroški nakupa in postavitev zašcite pred neugodnimi vremenskimi 
razmerami (protitocne mreže…), 
- stroški nakupa racunalniške programske opreme, patentov, licenc, 
avtorskih pravic in blagovnih znamk. 

Intenzivnost pomoci: 

- 
do 50 % upravicenih stroškov naložb na kmetijskih gospodar


stvih. 
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu 
lahko znaša do 3.000 EUR. 

Upravicenci do pomoci so: 

- 
kmetijska gospodarstva, ki ležijo na obmocju obcine, oziroma ka


terih naložba se izvaja na obmocju obcine, 
- imajo v lasti nad 2 ha primerljivih površin, 
- imajo v lasti najmanj 2 GVŽ, 
- imajo v lasti drobnico najmanj 2 GVŽ. 

Vlogo za pomoc v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega 
gospodarstva. 

Pogoji za pridobitev: 

- za izvedbo investicije je potrebno predložiti ustrezno dovoljenje, v 
kolikor je le to potrebno (gradbeno dovoljenje, lokacijsko informacijo, 
projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe), 
- za naložbo, ki mora biti v skladu z dolocili 14(5) clena Uredbe 



Uradne objave 

Obcina Ig / številka 1, marec 2021 
702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, ce je le ta potrebna, 

predložena z vlogo za pridobitev pomoci, 

- 
ponudbe oziroma predracun za nacrtovano naložbo, 

- 
predložitev zadnje oddane zbirne vloge (subvencijska vloga za 
leto 2021), 

- 
mnenje o upravicenosti in ekonomicnosti investicije, ki ga pripravi 
pristojna strokovna služba, 

- 
drugi specificni pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. 

3. 2 Urejanje kmetijskih zemljišc in pašnikov 
Pomoc se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišc in pašnikov. 


Upraviceni stroški: 

- 
stroški izdelave nacrta ureditve kmetijskega zemljišca (nezahtevne 
agromelioracije, pašniki), 

- 
stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije, 

- 
stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo, 


- 
stroški nakupa opreme za ureditev napajališc za živino. 

Intenzivnost pomoci: 

- do 50 % upravicenih stroškov, 
- najvišji možni znesek je do 2.000 EUR. 

Upravicenci do pomoci: 

- 
posamezna kmetijska gospodarstva in ali vec kmetijskih gospodarstev, 
vkljucenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna 
skupnost…), 

- 
kmetijska gospodarstva, ki ležijo na obmocju obcine, oziroma katerih 
naložba se izvaja na obmocju obcine, 

- 
posamezno kmetijsko gospodarstvo ima v lastni najmanj 2 ha primerljivih 
kmetijskih površin, 

- 
imajo v lasti najmanj 2 GVŽ, 

- 
imajo v lastni drobnico, najmanj 2 GVŽ. 

Pogoji za pridobitev: 

- 
ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe, 

- 
predracun stroškov, za katere se uveljavlja pomoc, 

- 
v primeru agromelioracijskih del kopijo katastrskega nacrta in program 
del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, 

- 
dovoljenje lastnika zemljišca za izvedbo naložbe v primeru zakupa 
zemljišca, 

- 
splošni pogoji opredeljeni v I. poglavju tega pravilnika, 

- 
drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. 

Vlogo za pomoc v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega 
gospodarstva. 

UKREP 3: POMOC ZA DEJAVNOST PRENOSA ZNANJA IN 
INFORMIRANJA 

Cilj pomoci je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in 
usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju. 

Upraviceni stroški: 

- 
stroški organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja 
strokovnih znanj vkljucno z usposabljanji, 

- 
izvajanje delavnic ter inštruiranje, 

Intenzivnost pomoci: 

- 
do 100 % upravicenih stroškov. 

Upravicenci do pomoci: 

Clani in delavci na kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih 
gospodarstev, ki imajo sedež na obmocju obcine in se ukvarjajo 
z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju. 
Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja: 


– 
pravna ali fizicna oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno 
registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti 
in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti 
prenosa znanja in informiranja. 
Prejemnik pomoci: 

- 
pomoc se izplaca izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, 

- 
pomoc se lahko izplaca tudi nosilcu oz. clanu kmetijskega gospodarstva 
na podlagi predloženih dokazov ( potrdilo o prijavi, potrdilo 
o uspešno opravljenem preizkusu znanja in potrdilo o placilu 
izobraževanja) potrebnega za opravljanje dejavnosti. 

Pogoji za pridobitev: 

– 
dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti, 
– 
program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predracunom 
stroškov, 
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim narocilom. 
Vsebina in nacin izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, 
pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor 
najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca 
usposabljanj se dolocijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega 
narocila. 
Ce dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in 
organizacije proizvajalcev, clanstvo v takih skupinah ali organizacijah 
ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek neclanov 
za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev 
je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki 
je predmet podpore. 
Organizator izobraževanja 
UKREP 7: POMOC »DE MINIMIS« – Pomoc za gozdarstvo 

– urejanje gozdnih vlak 
Sredstva so namenjena vzdrževanju, izgradnji in rekonstrukciji gozdnih 
vlak z namenom odpiranja gozdov in ureditve dostopov posameznih 
parcel. Gozdne vlake nacrtuje Zavod za gozdove Sloveniji 
(ZGS) v sodelovanju z lastnikom gozda in v tem okviru zagotovi tudi 
prenos nacrtovane trase na teren. Nove vlake so zajete v gozdnogojitvenem 
nacrtu ZGS. 

Upraviceni stroški: 

- 
delo z bagrom ali rovokopacem (žlica ali udarno kladivo) - strojne 
ure in ure delavca. 

Pogoji za pridobitev sredstev: 

- elaborat gozdnih vlak s strani ZGS, 
- soglasje vseh lastnikov parcel, preko katerih poteka vlaka, 
- gradbene dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi 


o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja. 
Intenzivnost pomoci: do 50 % upravicenih stroškov naložbe, oziroma 
najvec do 900 EUR na kmetijsko gospodarstvo. 
Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih financnih dolocb 
in ostalih pogojev v okviru ukrepa odvisna od višine razpisanih 
sredstev in števila vlog prosilcev. 

POMOC OBCINE 

UKREP 8: ŠTIPENDIRANJE BODOCIH NOSILCEV KMETIJ 

Namen ukrepa: 

Namen ukrepa je financna pomoc pri izobraževanju dijakov in študentov 
kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij. 

Pogoji za pridobitev pomoci: 

Upravicenci predložijo naslednjo dokumentacijo: 
- izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije, 
- kopijo zadnjega šolskega spricevala, 
- potrdilo o katastrskem dohodku prosilca, 
- potrdilo o višini prejemanja štipendije (ce jo prosilec prejema). 


Dodatni pogoj za pridobitev sredstev: 

Prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih edini vir dohodka 
izhaja iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na 
družinskega clana. 

Upravicenci do sredstev: 

- udeleženci izobraževanja kmetijskih programov, ki so predvideni 
za naslednike kmetij. 

Financne dolocbe: 

- 
do 500 EUR na ucenca v tekocem letu. 


Obcina Ig / številka 1, marec 2021 Obcina Ig / številka 1, marec 2021 
Uradne objave 

SPLOŠNE DOLOCBE 

IV. Merilo za dodelitev sredstev 
Ob upoštevanju pogojev razpisa je popolna vloga, ki je pripravljena v 
skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. 
Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva 
prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem 
roku ne dopolni, se zavrže. 

V. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge v 
okviru razpisanega ukrepa je navedena v razpisni dokumentaciji oz. na 
obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na sedežu Obcine Ig, Govekarjeva 
cesta 6, 1292 Ig ali na spletni strani obcine na naslovu: www.obcina-ig.si 
Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje tega ukrepa na podrocju 
kmetijstva v letu 2021 morajo prispeti na naslov sedeža Obcine 
Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, 
za UKREP 1 -Pomoc za naložbe v opredmetena in neopredmetena 
sredstva, do 7. 5. 2021 
za UKREP 3 – Pomoc za dejavnost prenosa znanja, do 7. 5. 2021 
za UKREP 8 – Štipendiranje bodocih nosilcev kmetij, do 7. 5. 2021 
(velja datum žiga pošte). 
Vloge za UKREP 7 - GOZDNE VLAKE, pa bomo sprejemali do porabe 
sredstev oz. najpozneje do 27. 9. 2021. 
VI. Rok porabe dodeljenih sredstev 
Dodeljena sredstva za leto 2021 morajo biti porabljena v letu 2021. 
Vlagatelji bodo sklepe o višini sredstev prejeli najkasneje v roku 30 
dni po zakljucenem razpisu, za UKREP št. 7 – gozdne vlake, pa v roku 
15 dni od prejema popolne vloge. 
Racun in dokazilo o placilu racuna mora biti izdan šele po izdanem 
sklepu Obcine Ig o dodelitvi sredstev. 
Vlagatelji bodo prejeli pogodbo o sofinanciranju, s katero bodo dogovorjene 
medsebojne obveznosti. Ce upravicenci ne vrnejo podpisane 
pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev financnih 
sredstev. Vsa dokazila (racune) o placilu storitev in zahtevek za nakazilo 
je potrebno dostaviti najkasneje do 2. 11. 2021. 
VII. Nadzor in sankcije 
Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja obcinska 
strokovna služba Obcine Ig, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti 
župan. 

V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, 
mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajocimi zakonskimi 
obrestmi od dneva nakazila do dneva vracila. 

Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem 
pravilniku za naslednji dve 2 leti. 

VIII.Nacin reševanja vlog 

Upravicenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, priložiti 
vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, 
dolocenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju 
kmetijstva in razvoju podeželja v Obcini Ig za programsko obdobje 
2015–2020. 


Komisija za kmetijstvo, ki jo imenuje župan opravi pregled popolnih 
vlog, obcinska uprava pa pripravi sklepe o dodelitvi sredstev. Odpiranje 
vlog ne bo javno. 
Dodeljena sredstva bodo izplacana v letu 2021, v skladu s predpisi, 
ki dolocajo izvrševanje proracuna. 


IX. Razpisna dokumentacija in informacije 
Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega 
roka dosegljiva na spletni strani na: www.obcina-ig.si ali v sprejemni 
pisarni obcine. Merila za dodeljevanje sredstev iz tega razpisa so 
na voljo na spletni strani Obcine Ig ali v sprejemni pisarni Obcine Ig. 
Vse dodatne informacije lahko dobite na oddelku za kmetijstvo, tel.: 
01/2802-324, Andreja Zdravje. 

Ig, 18. 2. 2021 Župan Obcine Ig 
Številka: 439-0002 /2021 Janez Cimperman 

POZIV OBCANOM 


Sterilizacija in kastracija mack 

V skladu z Zakonom o zašciti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno 
precišceno besedilo) je obcina dolžna zagotoviti sredstva za delovanje 
zavetišc za zašcito živali. Glede na vse vecji problem, ki ga predstavljajo 
zapušcene in prostoživece macke, Obcina Ig v sodelovanju 
z izbranim izvajalcem veterinarskih storitev: Veterinarska ambulanta 
Max Lavrica, Dolenjska cesta 250, 1291 Škofljica, izvaja sofinancirano 
preventivno sterilizacijo mack in kastracijo mackov. 
Do sofinanciranja preventivnega posega so upraviceni lastniki mack, 
ki imajo prijavljeno stalno bivališce v Obcini Ig, kar dokažejo z osebnim 
dokumentom in tudi dejansko živijo na obmocju Obcine Ig. 
Sterilizacija mack in kastracija mackov je bistvenega pomena za 
omejevanje nekontroliranega razmnoževanja in posledicno nezaželenih 
macjih mladickov, ki neuspešno išcejo nov dom. S sterilizacijo 
in kastracijo se hkrati zmanjšujejo možnosti okužb s prenosljivimi boleznimi 
itd. 
Obcani lahko cenovno ugodnejše posege izkoristijo od objave tega 
poziva, od: 13. 3. 2021 do 30. 5. 2021, oz. do porabe predvidenih 
sredstev. 
Skupni znesek razpisanih sredstev znaša 1.000 evrov. 
Poseg sterilizacije in kastracije po tem pozivu je s strani obcine sofinanciran 
v višini 23 evrov po živali za kastracijo in 31 evrov za sterilizacijo. 
Dodatno pa je redne cene znižal tudi izvajalec. 

Lastnik bo tako v ambulanti ob posegu placal: 
- 23 evrov za kastracijo macka in 
- 31 evrov za sterilizacijo macke 
Posameznemu obcanu se sofinancira storitev do najvec tri (3) živali. 
Preventivni posegi se bodo izvajali v veterinarski ambulanti Veterinarska 
ambulanta Max Lavrica, Dolenjska cesta 250, 1291 Škofljica. 
Ob posegu je potrebno imeti s seboj veljavni osebni dokument in 
izpolniti predpisan obrazec. Predhodno se je potrebno v Veterinarsko 
ambulanto Max najaviti po telefonu na 01/366-65-44. 
Za dodatne informacije poklicite na Obcino Ig, Andreja Zdravje, tel.: 
01/2802-324 v casu uradnih ur ali veterinarsko ambulanto na številko: 
01/366-65-44, od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure. 


Številka: 439-0011/2021 Župan Obcine Ig 
Datum: 2. 3. 2021 Janez Cimperman 



Epidemija in cepljenje 


4. marca je minilo eno leto, 
kar smo v Sloveniji potrdili 
prvi primer okužbe z novim 
korona virusom. V samo enem 
letu se je naše življenje korenito 
spremenilo. 
Kakšen cirkus zaradi virusa, 
ki povzroca navaden prehlad, 
sem slišala reci gospoda, ki je 
prebolel blago obliko bolezni. 
Ni cisto enostavno, da tako še 
ni bil bolan, mi je povedal drugi, 
ki se je z boleznijo boril dlje 
casa, a jo je premagal. Nekaj 
obcanov je žal bitko z virusom 
izgubilo. 

Kot zdravnica, ki delam 
med vami, cutim dolžnost, da 
se oglasim. Potek bolezni co


vid-19 je nepredvidljiv, lahko 
zelo težak. Virus je še vedno 
tukaj in se prenaša z osebe na 
osebo s kapljicami. Epidemija 
še traja! 

Kako širjenje virusa 
prepreciti in kako se pred 
okužbo z njim zašcititi? 

Prvo lahko naredimo z upoštevanjem 
ukrepov za omejitev 
širjenja: z umivanjem in 
razkuževanjem rok, nošenjem 
maske in omejevanjem druženja 
ter vzdrževanjem socialne 
distance. 

Pred okužbo se zašcitimo 
s cepljenjem. Cepiva imamo 
na žalost v omejeni kolicini, 

zato je stroka izdelala Nacionalno 
shemo cepljenja. Tudi 
v naši obcini poteka cepljenje 
skladno s to shemo. Tako smo 
v zadnjem tednu februarja 
koncali cepljenje oseb, starejših 
od 80 let, ki so za to izrazile 
interes. V tem tednu bodo 
cepljeni tudi nepokretni bolniki 
na domu. Zacenjamo cepiti 
naslednjo starostno skupino, 
a za cepljenje se je odlocila 
samo tretjina starejših, za katere 
vemo, da imajo veliko tveganje 
za hud potek bolezni. Ne 
bo epidemije ustavilo cepivo, 
epidemijo bo ustavilo cepljenje! 
Sama se bom cepila cez 
pol leta, ker sem bolezen pre


bolela. Cepili so se moji sorodniki, 
starejši od 80 let, mlajši 
so se narocili in na cepljenje 
cakajo. 

Ne odlašajte, na cepljenje se 
narocite pri svojem osebnem 
zdravniku, najbolje po elektronski 
pošti. 

Ravnajmo odgovorno! V 
casu, ko na cepljenje cakamo, 
upoštevajmo priporocila stroke 
za preprecevanje širjenja 
okužbe, narocimo se na cepljenje 
in se cepimo! 


Marija Štefancic 
Gašperšic, dr. med., 
Ordinacija družinske 
medicine Remedia 

• 
POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 
Interpelacije in konstruktivna 

nezaupnica sredi epidemije


V 
V
lanskem letu je opozi


cija (LMŠ, SD, Levica, 

SAB) vložila tri interpelacije: 
proti ministru za 
notranje zadeve Alešu Hojsu 
(SDS), proti ministru za gospodarstvo 
Zdravku Pocivalšku 
(SMC) in ministrici za 
kmetijstvo Aleksandri Pivec 
(DeSUS). Nobena ni bila uspešna. 
Delo Vlade RS pod vodstvom 
Janeza Janše ocenjujejo 
kot neuspešno, in to tako 
zelo, da so pred novim letom 
napovedali še konstruktivno 
nezaupnico, s katero so grozili 
že nekaj mesecev. Najprej 
je bil za novega mandatarja 
predviden ekonomist in profesor 
Jože P. Damijan, pozneje 
pa so se odlocili, da bi kot 
mandatarja podprli novega/ 
starega predsednika Desusa 
Karla Erjavca. Predsednik 
LMŠ Marjan Šarec je sicer 
dejal, da v normalnih okolišcinah 
Erjavca ne bi podprl. 
Predsednica SD Tanja Fajon 
pa mu je obljubila podporo, 
ker »drugega imena trenutno 
nimajo«. Izkazalo se je, da Karlu 
Erjavcu ni uspelo preprica


ti niti svojih poslancev, da bi 
odšli v opozicijo in se pridružili 
koaliciji KUL, saj mu je 15. 
februarja 2021 na izredni seji 
DZ uspelo zbrati le 40 glasov 
za, kar je za 6 premalo, da bi se 
oblikovala drugacna koalicija. 
Da niti sami niso verjeli v uspeh 
nezaupnice, so pokazali že 
s tem, da so v vmesnem casu 
vložili še tri interpelacije. Tokrat 
proti ministru za delo, družino, 
socialne zadeve in enake 
možnosti Janezu Ciglarju Kralju 
(NSi), ministrici za izobraževanje 
Simoni Kustec (SMC) 
in ministru za kulturo dr. Vasku 
Simonitiju (SDS). Ob tem 
ves cas ocitajo, da smo bili 
tudi mi zelo kriticna opozicija 
v casu, ko je Marjan Šarec 
vodil Vlado RS. Naj spomnim, 
da smo v letu in pol vložili eno 
interpelacijo. No, morda pri 
nekaterih velja kvaliteta, pri 
drugih kvantiteta. Kakorkoli. 
V slabem letu dela je Vlada RS 
doživela neuspešno konstruktivno 
nezaupnico in 6 interpelacij 
ministrov in ministric. O 
treh bomo odlocali v prihodnjih 
tednih. 

Smo pa na izredni seji DZ 
RS sprejeli spremembe volilne 
zakonodaje skladno z odlocbo 
Ustavnega sodišca. Nekateri 
so menili, da morajo biti spremembe 
vecje, a soglasja med 
poslanskimi skupinami o tem 
ni bilo. To pomeni, da smo 
sprejeli le popravke 15 volilnih 
okrajev, ki so bili preveliki ali 
premajhni. Ustavno sodišce je 
namrec odlocilo, da so razlike 
med najvecjim in najmanjšim 
okrajem po številu volivcev 
prevelike. 

Virus je še kar med nami, se 
je pa število okuženih in tistih, 
ki potrebujejo zdravniško pomoc, 
nekoliko zmanjšalo, kar 
omogoca, da so se nekateri 
ukrepi opustili oz. so se zadeve 
malce sprostile. Seveda epidemije 
še ni konec, kar pomeni, 
da moramo še vedno upoštevati 
osnovne ukrepe: razkuževanje 
rok, maske in socialna 
distanca. Zdaj je nekoliko lažje, 
ker je zunaj topleje in smo 
lahko vec zunaj, nas pa cakata 
še kakšen mesec ali dva previdnosti. 
V tem casu bo veliko 
ljudi cepljenih, veliko jih je ko


rono prebolelo, in upajmo, da 
se bo ta agonija koncala. 

Vlada RS pa tudi mi se intenzivno 
pripravljamo na crpanje 
evropskih sredstev z naslova 
okrevanja pa tudi nove 
perspektive 2021–2027. Prijavili 
smo tudi vec obcinskih 
projektov, in ce bo vse teklo 
po nacrtih, bomo pridobili kar 
nekaj sredstev za nujne investicije 
(obvoznica, kanalizacija, 
prometna študija). Obcina 
se je prijavila tudi na razpis za 
sofinanciranje gradenj vrtcev 
in šol, s projektom prizidka k 
Vrtcu Ig. Racunamo, da bomo 
pri tem uspešni. 

Za vse informacije sem na 
voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 
051/374-475. Lahko se mi oglasite 
po e-pošti: alenka.jeraj@ 
dz-rs.si. Lahko obišcite mojo 
Facebook stran, kjer objavljam 
aktualne misli in vse o svojem 
delu v DZ. 


Alenka Jeraj, 
poslanka v Državnem zboru 
RS 

Aktivnosti svetniške skupine SDS


P
P
o novem letu 2021, v januarju 
in februarju, smo 
se obcinski svetniki na 
seji obcinskega sveta dobili 
samo v mesecu februarju, in 
sicer na izredni seji 24. februarja. 
Na tej seji smo najprej z 
nekaj popravki potrdili DIIP 
(Dokument Identifikacije Investicijskega 
Projekta) za prizidek 
k stavbi vrtca, ki stoji 
na cesti na Kurešcek. Prizidek 
bo lahko sprejel do štiri nove 
skupine otrok. V zvezi s tem 
smo se kot Obcina Ig prijavili 
tudi na javni razpis RS za sofinanciranje 
investicij v vrtcih 
in osnovnih šolah v Republiki 
Sloveniji. Glede na to, da naša 

O
O
b slovenskem kulturnem 
prazniku smo 
pripravili predstavitev 
duhovnika, pisatelja, dramatika 
in prevajalca Frana Saleškega 
Finžgarja, za katerega lahko 
recemo, da je bil naš sosed. 
Vec let je namrec služboval v 
Želimljem, kjer je napisal tudi 
znani roman Pod svobodnim 
soncem. 

Rodil se je v Doslovcah na 
Gorenjskem 9. februarja 1871 
v revni kajžarski družini. Že 
v nižjih razredih je pritegnil 
uciteljevo in župnikovo pozornost, 
ki sta prepricala oceta, 
da ga je poslal v Radovljico v 

3. razred osnovne šole. Tam 
se je tudi naucil nemškega jezika. 
Bil je odlicnjak, ceprav 
je vecino svojega casa prebil 
na paši. Od leta 1882 do 1891 
je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. 
Zaradi posmehovanja 
drugih otrok je tam preživljal 
notranjo krizo. Krize so se potem 
v njegovem življenju nekajkrat 
ponovile. Prvi razred 
je moral ponavljati, vendar je 
zacetne težave uspešno premagal 
in leta 1891 z odliko maturiral. 
Šolanje je nadaljeval 
v Bogoslovnem semenišcu v 
Ljubljani. Posvecen je bil leta 
1894. Kot duhovnik je služboobcina 
leži v osrednji Sloveniji, 
smo lahko deležni sofinanciranja 
samo v manjšem deležu, 
pa vendar. Vsak evro, ki 
ga lahko prihranimo v našem 
(obcinskem) proracunu, nam 
pride prav za druge prepotrebne 
projekte. 

Nato smo na februarski (5.) 
izredni seji razpravljali o urbanizmu 
v naši obcini. Razprava 
je tekla predvsem na ravni 
OPPN-jev. Obcinska uprava 
nam je porocala, koliko OPPNjev 
je že realiziranih in koliko 
jih je še treba realizirati. 

Vseh OPPN-jev, potrjenih v 
okviru prostorskega reda Obcine 
Ig, na podlagi 44. clena 

Odloka o prostorskem redu 
Obcine Ig, objavljenega v Uradnem 
listu številka 35, dne 14. 

5. 2012, je dvanajst. Od tega 
jih je pet realiziranih, eden v 
mirovanju, eden v izvajanju 
in pet v pripravi. Glavnina 
casa za razpravo se je porabila 
za OPPN Ig 14-1/SC in 14-5/ 
ZS – to je OPPN ob Cesti na 
Kurešcek. Seja se je prekinila 
ob 20.30 zaradi odhoda domov 
vseh prisotnih glede na ukrep 
proti covidu-19, ki prepoveduje 
gibanje po 21. uri. Svetniki 
smo se v vecini strinjali s tem, 
da to izredno sejo nadaljujemo 
10. marca 2021. 
Epidemicna situacija pri 
nas v zvezi s covidom-19 nam 
še vedno onemogoca srecanja 
s svetniško skupino SDS. 
Vabimo pa vas, da se oglasite 
preko elektronske pošte in 
nam zaupate svoje predloge. 
Mnenja, opozorila na probleme 
in predloge za rešitve 
morebitnih problemov, ki jih 
opazite v naši obcini, pošljite 
na e-naslov: mirko.zate@gmail.
com. 

Želim vam vse dobro! 

Mirko Merzel, 
vodja svetniške skupine SDS 


• 
KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 
Naš sosed Fran Saleški Finžgar

val v Bohinju, na Jesenicah, v 
Kocevju, Idriji, Sori pri Medvodah, 
leta 1902 pa je prišel v 
Želimlje. 

Izobraževanje ima v Želimljem 
dolgo tradicijo, saj je 
bila prva šola ustanovljena že 
leta 1851. Pouk je potekal v župnišcu. 
Fran Saleški Finžgar je 
bil glavni pobudnik za gradnjo 
šole in ob odprtju leta 1903 je 
bila to edina šola na obmocju 
današnje obcine Škofljica. Ta 
del svojega življenja je podrobno 
popisal v delu Leta 
mojega popotovanja. Leta 
1918 je odšel na svoje zadnje 
službeno mesto v Trnovo v 
Ljubljani, kjer je spoznal arhitekta 
Jožeta Plecnika, s katerim 
sta postala prijatelja. Tam 
je bil leta 1936 upokojen, a je 
še vedno zelo aktivno delal kot 
duhovnik in pisatelj. Zagovarjal 
je povezovanje vseh Slovencev 
med drugo svetovno 
vojno in odpor proti okupatorjem. 
Poleti 1944 je praznoval 
kot zlatomašnik. Za tem je komaj 
preživel v bombardiranju, 
ki je mocno poškodovalo njegovo 
hišo. Do smrti je živel v 
Ljubljani, v hiši na Koleziji, ki 
jo je nacrtoval arhitekt Jože 
Plecnik. Bil je urednik Mladike 
in med prvimi rednimi clani 

Slovenske akademije znanosti 
in umetnosti, od 1941 tudi castni 
mešcan Ljubljane. Umrl je 

2. junija 1962 v Ljubljani. 
Posnetek predavanja, ki ga 
je pripravila Marjeta Žebovec, 
si lahko ogledate na povezavi: 
https://www.youtube.com/watch?
v=PUcUVKAMTK4. 

Ob obcinskem prazniku vas vabimo na 

Govekarjev vecer

v nedeljo, 21. marca 2021, ob 18.00. 

V spomin na ižanski punt v Obcini Ig 
na prvi spomladanski dan, 21. marca, 
praznujemo obcinski praznik. 

Ucitelj in pisatelj Fran Jaklic je napisal 
povest Ižanci gredo, trilogijo, v kateri 
opisuje priprave na punt in takratno 
dogajanje. Podnaslovil jo je 
Povest o ljubljanski in ižanski 
revoluciji leta 1848.
Marjeta Žebovec bo predstavila Frana 
Jaklica, clanice društva pa bodo prebrale nekaj najbolj 
zanimivih odlomkov iz povesti Ižanci gredo. 


Posnetek si lahko ogledate na spletni strani društva 
www.drustvo-frangovekar.si ali 
FB-strani Društva Fran Govekar Ig. 

Vabljeni! 


Najdete ga tudi na spletni 
strani društva in FB-strani. 

 
Alenka Jeraj 



Dobrodošli v obnovljenem starem 


vrtcu 



Kužki – garderoba je lahko tudi telovadnica. 

»V ta vrtec je že moja mami 
hodila,« so hiteli pripovedovati 
otroci, medtem ko so se star-
ši prepoznavali na porumeneli 
fotografiji iz ene od igralnic 
našega vrtca. 

S ponovnim odprtjem 
vrtcev konec meseca januarja 
so se tudi ižanski otroci vrnili 
v institucijo, ki jih s poslanstvom 
kakovosti za življe


nje opremlja. Vec kot petdeset 
jih je – v korakih še majhnih, a 
v srcih velikih, ki so enotama 
Studencek in Mavrica pomahali 
v slovo, za svojega pa obnovljeni 
vrtec na Troštovi ulici 
sprejeli. Kako tudi ne, njegova 
skoraj štiridesetletna duša je 
še vedno prijazna in topla, vrtec 
je velik in svetel, igralnice 
so prostorne, z razgibanimi 

Zajcki – okusno kosilo pride iz kuhinje centralnega vrtca. 

naravnimi površinami pa imajo 
otroci vec možnosti gibanja. 
Vrtec je vpet v sam kraj, zato 
otroci vsakodnevno spoznavajo 
ožje družbeno in kulturno 
okolje ter že od prvih korakov 
razvijajo pripadnost domacemu 
kraju. 

Enota Studencek, ki je dobrih 
dvaindvajset let delovala 
v obcinski stavbi ter s svojo 

domacnostjo prirasla otrokom, 
staršem in zaposlenim, 
se je torej zaradi povecanih 
vrednosti radona preselila v 
obnovljene prostore starega 
centralnega vrtca. Vanje se je 
preselil tudi eden od treh oddelkov 
otrok iz mlajše enote 
Mavrica, ta pa je tako pridobila 
prostor za izvajanje gibalnih 
dejavnosti z otroki. 

Lepo je v obnovljeni stari 
vrtec sprejemati navdušene 
otroke in starše – prvi si 
ustvarjajo nove spomine, drugi 
nostalgicno obujajo stare. 
Ta vrtec je nekaj posebnega. 
Obcini Ig smo hvaležni za sanacijo 
njegovega dela, zaradi 
katere se vsi, ki v njem bivamo, 
pocutimo prijetno in varno 
ter malce ponosno. 

 
Strokovne delavke 
enote Studencek 

Lunice – le korak od vrtcevskih vrat in smo na hribu. 



Ponovno skupaj 



Ribice ustvarjamo Kamišibaj gledališce 

T
T
ako kot marsikje jo je videti. Zares smo bili veseli govor, bližino in tudi prepire. s poganjalcki in kolesi. Pri nas 
tudi skupini Ribic za-ponovnega snidenja. Tako smo prisluhnili zgodbi ni dolgcas.
godla korona. Zaradi nje Otroci so potrebovali druž-in kamišibaju z naslovom Lasmo 
prekinili stike in dejavn-bo in skupno igro. Ravno za-sulje klovna Jurija. Ob zgodbi 

 
Skupina Ribice, 
soti za kar 14 tednov. Stik smo radi tega so naše dejavnosti in smo ponovili barve in dneve v Vrtec Ig 
imeli samo preko elektronske-socialne igre tako dobro stekle tednu, preizkusili smo se v saga 
naslova ter zoom srecanja, že v prvem tednu. Pogrešali mostojni obnovitvi zgodbe ter 
da nismo pozabili, kako smo smo smeh drug drugega, po-pokazali svoje znanje v vožnji 

• 
ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// 
Vabimo na drugo predavanje v sklopu predavanj 
Barje, ali te poznam z naslovom 
Iznos posmrtnih ostankov iz 
Košcevega brezna na Gornjem Igu 
V okviru Komisije za prikrita grobišca so v lanskem letu 
pregledali Košcevo brezno na Gornjem Igu, v katerem so 
bili ostanki žrtev medvojnega in povojnega nasilja. 
Ekipa pod vodstvom arheologa Luke Rozmana je iznesla 
ostanke žrtev. O tem bo spregovoril v 
sredo, 24. marca 2021, ob 18.00. 
Posnetek si lahko ogledate na spletni strani društva 
www.drustvo-frangovekar.si ali 
FB-strani Društva Fran Govekar Ig. 
Vabljeni! 

Bilo je nekoc na Igu in v bližnji 


Pogled na cerkev sv. Marjete na Golem, vidne so še ruševine nek-
danjega župnišca, pod njo na sredini golska šola Uršicev kozolec z zidanimi oporniki – babcami na Dobravici 
okolici 
M
M
nogo vas pozna Tomaža Kocarja 
bodisi osebno bodisi po kateri 
od domoznanskih knjig, ki jih je 
napisal o naših krajih. Po izobrazbi gozdar 
je svojo poklicno pot preživel v mokrških 
gozdovih med ižanskimi gozdnimi 
posestniki. Kot pronicljiv opazovalec in 
vedoželjen amaterski raziskovalec preteklosti 
je o naših krajih napisal že tri obsežna 
dela – v prvem je raziskal gozdarstvo 
turjaške grašcine, sledili sta razprodani 
monografija o Iški in Iškem vintgarju ter 
Svet med Mackovcem, Mokrcem in Iško. 
Je tudi avtor vec domoznanskih prispevkov, 
ki ste jih v preteklosti lahko prebrali 
v Mostišcarju. 

Pred približno dvema letoma je Tomaž 
na uredništvo Mostišcarja prinesel obsežen 
clanek – neke vrste spomine na cas, 
preživet med Ižanci. Prav zaradi dolžine in 
ohranjanja celovitosti sem mu kot urednica 
predlagala, da se clanek raje objavi kot 
samostojna publikacija, ki sem mu jo pomagala 
urediti. V tem casu je Tomaž svoje 
spomine vedno znova dopolnjeval. Njegov 
»samo še nekaj malega imam za dodati« je 
pripeljal do skoraj sto strani obsegajoce 

knjige, bogato opremljene z avtorjevimi 
ter drugimi zanimivimi fotografijami, 
ki pricajo o ižanski preteklosti in ljudeh. 
Zgodovinski drobci o ižanskih rodbinah 
(podprti tudi z arhivskimi viri) in zapisani 
spomini Ižancev na nekdanje dni so 
prepleteni z njegovimi osebnimi spomini. 

Obcina Ig je prepoznala potencial Kocarjevega 
dokumentiranja preteklosti 
naših krajev ter omogocila izid knjige, ki 
bo pot med bralce našla prav v dneh okoli 
obcinskega praznika. Predgovor knjigi je 
napisal župan Janez Cimperman. 


Maja Zupancic 
Iz predgovora župana: 

Prišel je iz bele Ljubljane na podeželje, 
na kmete, na Ig. Mlad, samozavesten, 
izobražen, ne vedoc, kaj ga 
caka kot gozdarja, ki bo imel glavno 
besedo pri varovanju, ohranjanju, 
in gospodarjenju z gozdovi na 
Ižanskem. Takrat, ko je Tomaž Kocar 
prišel na Ig službovat kot gozdarski 
inženir, so bili gozdovi bogastvo ... 

Tomaž Kocar 
Bilo je nekoc na Igu 
in v bližnji okolici 
Spomini Ljubljancana, nekdanjega ižanskega gozdarja 
Za narocilo knjige se lahko obrnete 
na Obcino Ig (info@obcina-ig.si ali 
01/280-2318). 
Cena: 14 EUR 


Barje, ali te poznam 
Prazgodovinsko naselje Pungart nad Igom 
V sklopu predavanj Barje, ali te poznam sta v februarju arheologa mag. Matjaž Novšak in Petra Vojakovic 
pripravila predavanje o prazgodovinskem naselju Pungart nad Igom. Predavanju lahko prisluhnete na 
povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=lpzH_yrvHyk&t=28s 
Posnetek si lahko ogledate na spletni strani društva www.drustvo-frangovekar.si 
ali FB-strani Društva Fran Govekar Ig. 
Vabljeni! Društvo Fran Govekar Ig 
Mostišcar 02 | Marec 2021 

15 

Ljudstvo zapisuje v kamro spomina doživetja in dogodke iz preteklosti, predvsem pa pripovedi, sestavljene iz drobcev življenja 
posameznikov, ki so bili drugacni od drugih. Zgodbe nekdanjih dni pocasi tonejo v pozabo, zakladnica narodnega izrocila se prazni, 
zato je dragocena vsaka zabeležena pripoved, kajti kar je zapisano, ostane, v nasprotnem primeru pa kot da se ni zgodilo. Veliko 
ljudskih pripovedi se je ohranilo v narodovem spominu, žal pa tudi pozabilo. Ena izmed še živih pripovedi je tudi naslednja zgodba 
vaškega posebneža, ki je izhajal iz obrobja šmarske fare, pot življenja pa ga je veckrat zanesla tudi v ižanske kraje. 

Kajžarjev Nande

N
N
ande je bil drugorojeni sin na manjši 
hribovski kmetiji. Samotno selišce, ki 
je bil dom dveh bratov, bi zlahka premeril 
v nekaj sto korakih, k posestvu pa je pripadalo 
tudi nekaj gozda, ki je obkrožal hišo 
in kmecka poslopja okoli nje. Posestvo je 
podedoval brat, družine pa si nista ustvarila 
in sta na kmetiji živela sama kot žeblja 
na steni. Nande je imel odmerjen kvartir v 
majhni kamri, kjer so nekdaj spali otroci, 
vendar ga ni motilo, ce je kdaj prespal tudina seniku, posebno v poletnih mesecih. Živel 
je v bratovski ljubezni, kar je pomenilo, 
da je moral delati od zore do mraka. V zimskih 
mesecih, ko ni bilo dela na polju in v 
gozdu, je pletel košare, jerbase in cambohe, 
nato pa krošnjaril in veseljacil po okoliških 
vaseh, zato tudi na Ižanskem ni bil nepoznan 
in so ga poznali vsi tamkajšnji krcmarji. 
Od doma do Iga bi lahko z zmerno hojo 
porabil debele štiri ure, vendar se njemu 
življenje ni vrtelo v prazno. Med potjo je 
prodajal izdelke pri znancih in si vzel cas 
tudi za ponujeni kozarec pijace, odrekel pa 
se ni tudi družbi veseljakov svojega kova, 
zato se je njegova pot zavlekla tudi za teden 
dni. Kadar je imel v rokah kozarec in 
pivsko družbo, se mu ni nikamor mudilo, 
pa tudi jezik mu je dobro tekel in je govoril 
kot cigan o žametnih hlacah. Videlo se 

Košnja nekoc 


je, da je žejen, da bi morje z ribami požrl, 
pa tudi delo mu je tedaj smrdelo kot hudicu 
kadilo. Ob takem pocetju je bil seveda 
deležen bratovih ocitkov in njegovih potrmuljastih 
pogledov, zato se je nekaj tednov 
držal doma in se spet vrgel v delo, nato pa 
ga je ponovno povleklo v svet in si poiskal 
sorodno družbo, saj vendar ni bil pusta 
cmerika in je rad kakšno okroglo zabelil.
Žepi so bili najveckrat prazni in suh mošnjicek 
tedaj ni obetal kakšnih pivskih dogodivšcin 
v vaških krcmah, zato je bil prisiljen 
poiskati nekajdnevno priložnostno 
delo pri kakšnemu posestniku, v zameno 
za skromni zaslužek. 

Bil je pravo nasprotje brata, ki je bil 
samotar in ni iskal družbe ljudi. Pri njem 
je imela pravo veljavo stara misel, ki pravi, 
da je kmetu bolje iti koze past, kot se z 
gosposko sprehajati. Od doma se skoraj 
ni ganil, zato ga tudi v vasi ni bilo videti 
pogosto. Brata sta živela skromno, kar se je 
na dalec videlo, saj sta bila suha kot kajžarska 
koza meseca sušca. Na mizi je bila ob 
svetkih in petkih menaža s krompirjem in 
zeljem ali zelje s krompirjem, pa tudi druge 
podobne preproste jedi. Do jeseni sta vzredila 
prašicka, vendar se ni utegnil odebeliti 
in vrag se spoznaj, revež suhih reber je moral 
že pred adventom pod nož. Mesne jedi 
so bile bolj na redko posejane v njunih loncih, 
saj sta meso jedla le na debeli cetrtek, 
veliko noc in ob pustu, za kaj pozneje pa je 
bilo mesa toliko, kot bi iskal luknjo v morju. 

Takega življenja se je Nande pocasi 
navelical, saj je vedel, da je njegovo delo 
doma prazno, kot bi crepinje krpal, in nima 
drugega svojega kot žlico. Nekega dne se je 
otresel starih navad in odrinil v notranjske 
gozdove kuhat oglje. Zaslužek ni bil velik, 
pa še tisti drobiž je sproti drobil za veselje 
v vaških krcmah. Lezel je že v štirideseta 
leta in zacel je, malo pozno, pa vendar, misliti 
na ženitev. Obraza ni imel ravno tako 
šavrastega, da bi se ga ženski spol ogibal že 
na dalec, vendar resnici na ljubo posebne 
vneme za umivanje ni imel in je bil vcasih 
tako umazan, da bi lahko repo nanj sejal, 
pa tudi ponošene hlace in zmeckana srajca 
nista bila magnet, ki bi prevagal v njegovo 
dobro. Posebne gorecnosti za lepo govorjenje 
ni imel in je vsakih deset kršcanskih 
besed zacinil z nekaj socnih kletvic. Kot 
receno ga tudi denar ni tišcal, zato pri ženskah 
pravega uspeha ni imel, pa tudi misel 
na ženitev ga je pocasi minila. 

Bližal se je cas poletnih trav in ponekod 
se je košnja že zacela. Vsako leto je ob istem 
casu Nande prišvedral v Iško vas k Cojzlo


vemu Alojzu. Poznala sta se še iz casov, ko 
sta služila cesarju in domovini na tirolski 
in soški fronti. Kadar Nande ni imel vinske 
rihte, je bil dober delavec in se ga Alojz ni 
branil imeti nekaj dni pri hiši, saj je tedaj 
zalegel za dva hlapca. Cojzlovi so imeli na 
barju obširen travnik, zato je košnja, ce je 
bilo primerno vreme, trajala tudi nekaj dni, 
saj se je kosilo vedno le v jutranjih urah, popoldne 
pa so pokošeno travo obracali, da se 
je sušila. Spal je pod napušcem kozolca ali 
pa si je prinesel otep sena in prespal pod 
milim nebom. Ob delu je pozabil na vinski 
opoj in vino, ki ga je sicer pil za vsako žejo 
in se na vsa usta na debelo hvalil: »Ko de-
lam, ne pijem in žvecim tobaka, ko pa bom 
izgubil veselje do dela in bom v gostilni, 
bodo pa pele druge strune!« 

S takim govorjenjem je gospodinji nehote 
stopil na žulj in mu je ob koncu košnje 
še bolj ihtavo ocitala njegova ravnanja 
in navade: »Kaj te ni škoda, da piješ in si 
ne ustvariš boljšega življenja, pa tudi pri 
maši te ni bilo od tedaj, ko so te prinesli od 
krsta!« je bila ostra, ko ga je ošvrknila z jeznim 
pogledom. 

Nande sprva ni nicesar rekel in je naredil 
obraz kot hudic na sveto noc, nato pa 
je odlocno izustil: »Veš, Ivana, ce bi bil tvoj 
jezik podplat na mojih šolnih, se ne bi nikoli 
znucal. Stari ljudje so vcasih pravili, da je 
treba hribe spodaj gledati, cerkev na zunaj, 
gostilno pa na znotraj. Red mora biti in jaz 
se držim starih manir, pošteno receno!« 

Kako se je znala Ivana razhuditi: »Križanagora, 
kaj romplaš in trosiš neumnosti. 
Najdi si vendar že enkrat žensko in se oženi, 
pa v red se spravi, dosti let imaš že na 
grbi!« je odlocno pribila. 

Tudi Nande ji ni ostal dolžan: »Lepega 
vraga bi si nakopal na vrat,« je odvrnil v 
smehu in jo pomenljivo pogledal. »Veš, za 
ženske se menim toliko kot za lanski sneg 
na gricu! Mlade se ne menijo za tako strašilo, 
kot sem, stare pa jaz ne maram, saj ponošenih 
cevljev nihce rad ne nosi!« je odrezavo 
zategnil. »No, morda bo drugo leto 
kaj drugace, zdaj pa hvala za potrpljenje in 
za placilo. Kar prav mi bo prišlo, saj moram 
spotoma še Gerbca obiskati, da si grlo podmažem, 
in ce mi vino ne bo zlezlo v glavo 
in me ne bodo vrteli vinski duhovi, bom že 
danes doma prespal. Kar lahko storiš jutri, 
ne odlašaj na danes,« je modro koncal in se 
z majavim korakom odpravil iz hiše. 

Nande je bil resnicno mocno zaposlen s 
svojim življenjem in si je znal zaciniti dan.

 
Bojan Jerlah 


Izvajanje ukrepov za izboljšanje 
upravljanja mokrišc na 
Ljubljanskem barju 


Namešcanje mikrozapornice 


Boštjan Mali 
N
N
a Ljubljanskem barju 
v bližini t. i. Ižanskih 
toplic se v okviru projekta 
LIFE IP CARE4CLIMATE 
(LIFE17 IPC/SI/000007) 
izvajajo ukrepi za izboljšanje 
upravljanja mokrišc. Gozdarski 
inštitut Slovenije vodi aktivnosti, 
ki pokrivajo sektor 
raba zemljišc, sprememba 
rabe zemljišc in gozdarstvo 
(LULUCF). Glavni cilj aktivnosti 
na tem pilotnem obmocju 
je ugotoviti vpliv vodnega 
režima na bilanco emisij toplogrednih 
plinov in biotsko 
raznovrstnost. 

Na barju ima kljucno vlogo 
voda. V preteklosti se je 
na Ljubljanskem barju razvil 
kompleksen sistem drenažnih 
kanalov oz. jarkov. Njihov 
prvotni namen je bil odvajanje 
vode v smislu osuševanja, 
predvsem zaradi osnovanja 
kmetijskih zemljišc, pozneje 
zaradi naseljevanja in zmanjševanja 
poplavne ogroženosti. 
Najmanjši (terciarni) jarki, 
ki so obicajno ob robovih njiv 
in travnikov, so razporejeni 
po celotnem barju na razdalji 
približno 10 m. Cišcenje teh 

jarkov izvajajo kmetje oz. lastniki 
zemljišc, obicajno na 
nekaj let. V preteklosti je bilo 
v zvezi z vzdrževanjem drenažnih 
jarkov na Ljubljanskem 
barju izvedenih že vec raziskovalnih 
nalog in projektov, nedavno 
pa je bilo podano tudi 
strokovno mnenje o vplivu 
cišcenja terciarnih jarkov na 
vodni režim. 

Konec leta 2020 je bilo na 
izbranih terciarnih jarkih namešcenih 
9 mikrozapornic, 
ki bodo služile zadrževanju 
viškov površinske vode in 
uravnavanju gladine talne 
vode. Ceprav je iz dosedanjih 
raziskav znano, da ima 
tovrsten ukrep lokalni vpliv 
na vodni režim, je njegov cilj 
izboljšati pogoje za revitalizacijo 
mokrotnih travnikov. Pri 
tem je glavno vprašanje, kako 
bo sprememba vodnega režima 
vplivala na bilanco emisij 
toplogrednih plinov ter biotsko 
raznovrstnost travnikov. 

Za ugotovitev izhodišcnega 
stanja sta bila zato lani že izvedena 
vzorcenje tal in popis vegetacije. 
Poleg tega je bila na 
pilotnem obmocju namešcena 

Naprava za merjenje emisij toplogrednih plinov 


Andreja Ferreira 
tudi prva naprava, s katero se 
bodo med projektom izvajale 
meritve emisij ogljikovega dioksida 
(CO2) in metana (CH4) 
ter temperature in vsebnosti 
vlage v tleh. V kratkem bodo 
na obmocju ukrepov in kontrolnih 
površin namešcene 
še tri takšne naprave in izvedeno 
vrtanje za namestitev 
piezometrov, s katerimi se bo 
spremljal nivo talne vode. 

Tovrstnih raziskav na mokrišcih 
v Sloveniji še ni bilo. 
Raziskave iz tujine kažejo na 
to, da se po revitalizaciji mokrišca 
zaradi bolj vlažnih pogojev 
emisije CO2 zmanjšajo, 
medtem ko se emisije CH4 povecajo. 
Pricakuje se, da se bodo 
po izboljšanju vodnega režima 
na ta obmocja vrnile rastline, 
ki so znacilne za barjansko 
okolje, kar je pomembno za 
ohranjanje ogroženih habitatnih 
tipov Ljubljanskega barja. 
V projektu trenutno poteka 
razprava o možnosti dodatnih 
ukrepov, ki bi prispevali k revitalizaciji 
barjanskih travnikov, 
pri cemer je ena od možnosti 
opustitev cišcenja terciarnih 
jarkov. 

Projektne aktivnosti poleg 
izvajanja ukrepov vkljucujejo 
tudi ozavešcanje in informiranje 
javnosti ter krepitev zmogljivosti 
v omenjenem sektorju, 
zato bo v bližini pilotnega 
obmocja postavljena informativna 
tabla z bistvenimi informacijami 
o aktivnostih, 
ki potekajo na Ljubljanskem 
barju. V naslednjih letih bosta 
za splošno javnost v zvezi 
z ukrepi na barju organizirani 
dve delavnici na terenu, kjer 
bodo predstavljeni prvi rezultati. 
Koncni rezultati projekta, 
vkljucno z ugotovitvami in izsledki 
na Ljubljanskem barju, 
bodo zajeti v sinteznem porocilu. 
Za izboljšanje gospodarjenja 
z barjanskimi travniki in 
upravljanja s terciarnimi jarki 
bodo podane strokovne smernice 
in priporocila. V projektu 
je bila že opravljena analiza in 
identifikacija potencialnih površin 
za prenos in ponovitev 
ukrepov. 

 
dr. Boštjan Mali, 
Gozdarski inštitut Slovenije 

Žabe 

V 
V
sklopu društva Žverca 

je Obcina Ig vpisana 

na seznam podrocij selitve 
dvoživk. Zdaj je torej pravi 
cas, da žabicam pomagamo 
varno cez cesto. 

V Obcini Ig je oznaceno obmocje 
od Dobravice do Škrilj, 
ugotavljamo pa, da moramo 
obmocje razširiti, ker opažamo, 
da selitev poteka vse 
do Stare žage. Postavili smo 
oznake na prometnih znakih, 
ki opozarjajo, da se je selitev 
zaradi toplega vremena že zacela. 
Pomembno je, da je javnost 
seznanjena, ribniki v doli


ni Drage so namrec lep primer 
srecnih žabic, ki jim je uspelo 
povecati svoj rod. 

V Sloveniji živi 13 vrst žab, 
ki sodijo v red nerepatih dvoživk. 
Vse naše žabe so na rdecem 
seznamu in so zašcitene 
z zakonom. Delijo se na kolutojezicnice 
(urhi) in krastace 
(navadna in zelena), cesnovke, 
rege, rjave žabe (sekulje, 
plavcek rosnica in laška žaba 
ter zelene žabe (debeloglavka, 
zelena in pisana žaba).

Žaba je najvecja in najbolj 
znana skupin dvoživk. Beseda 
izvira iz grške besede anura, 

ki pomeni brez repa, brezrepec, 
kar je najbolj primeren 
izraz za žabo. 

Vecina žab živi v vlažnih bivališcih 
blizu mlak in vodotokov, 
kjer se razmnožujejo, nekaj 
jih živi v sušnih podrocjih, 
najvec vrst pa jih živi v deževnih 
gozdovih – tropih. 

Razmnoževanje žabic poteka 
od jajceca do mlade žabice, 
ko zapusti vodno okolje v obdobju 
do 60 dni. Mlade žabice 
se po preobrazbi iz paglavca 
v vodi utopijo, ce ne morejo 
na kopno. Paglavci prejemajo 
kisik iz vode preko škrg, po 

Sekulja 


preobrazbi pa preko pljuc iz 
zraka. 

Žabe so izredno obcutljive 
na cisto in zdravo okolje, zato 
jih varujmo. Dokler bodo živele 
žabice, bomo živeli tudi mi.

 
Marija Medic 

• 
ZELENA BRATOVŠCINA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 
Sprehodi v naravo


V 
V
spomladanskem casu, 

ko ima veliko živali 

mladice, odsvetujemo 
sprehajanje s psi po gozdu. 
Pse moramo imeti vedno pod 
nadzorom, ne le zato, ker tako 
predpisuje zakon, ampak ker 
lahko spušceni preganjajo divjad. 


Med sprehodom po gozdu 
se držimo oznacenih poti. Na 
svojo prisotnost opozorimo 
z nekoliko glasnejšo hojo in 
govorjenjem; da se nam živali 
lahko umaknejo. Vse obiskovalce 
narave želimo opozoriti, 
da so prostoživece živali v obdobju, 
ko polegajo mladice, še 
posebej obcutljive. V casu, ko 
išcejo hrano, mladice pustijo 
same. Mladicem se ne približujemo 
in jih ne hranimo. 

Divje svinje, ki polegajo 
med marcem in majem, se 
skrivajo v gostem kritju, hranijo 
se ponoci, zato so možnosti, 
da nanje naletimo podnevi, 
zelo majhne. V zadnjih desetih 
letih ne beležimo niti enega 
napada divje svinje na cloveka. 
Napadalne bi lahko bile, ce 
bi naleteli na gnezdo svinje z 
majhnimi mladici. V takšnem 
primeru se pocasi umaknemo. 

Srne polegajo mladice maja 
in v zacetku junija, vecinoma 
na travnikih. Mnogi sprehajalci 
zato zmotno menijo, da 

Mostišcar 02 | Marec 2021 

gre za izgubljene oziroma osirotele 
mladice. Dejstvo je, da 
srne mladice, dokler jim niso 
sposobni slediti, odložijo v visoko 
travo ali drugo kritje in 
jih poišcejo le ob hranjenju. 
Mladicev se zato ne dotikajte 
z golimi rokami, saj s tem prenesete 
svoj vonj na mladica in 
s tem povzrocite nepopravljivo 
škodo. Srna takšnega mladica 
zaradi vonja po ljudeh ne 
sprejme vec. 

Medvedke se zacnejo pariti 
maja in junija in v tem obdobju 
odženejo lanske mladice, 

da jih samci ne poškodujejo. 
Mladici se morajo znajti sami 
in se pri tem lahko zelo približajo 
cloveku. Pes, ki ni na povodcu, 
bo ob srecanju z medvedom 
zbežal k gospodarju in 
medveda pripeljal neposredno 
k nam. Previdni naj bodo tudi 
kolesarji, saj so hitri in tihi, s 
tem pa medveda ne opozorijo 
nase in ga lahko presenetijo. 

Pri medvedih je pogost poskus 
strašilnega napada, kar 
pomeni, da želijo cloveka, ki 
je zanje vsiljivec, sprva samo 
pregnati. To pogosto naredi 

tudi medvedka, ki vodi mladica. 
Nevarno pa je, kadar se 
clovek znajde med medvedko 
in mladici. Takrat medvedka 
meni, da so njeni mladici 
ogroženi, in sledi pravi napad. 
Ob morebitnem srecanju z 
medvedom se vedemo umirjeno 
– umikamo se pocasi in ritensko, 
ne obrnemo mu hrbta. 
Ne pobegnemo, ker bi nam v 
tem primeru verjetno sledil.

 
Lovska zveza Slovenije 
POSEBNO SPOROCILO IZ NARAVE! 
SRNE POLEGAJO MLADICE 
IMEJTE PSE NA POVODCIH! 
Foto: Jožef Tkalec, v lovišcu LD Taborska jama 

Obvestila kmetijske svetovalne 


službe 

K
K
ampanja vnosa zbirnih 
vlog za leto 2021 (EIV 
2021) se bo zacela v 
sredo, 24. 2. 2021, in trajala do 
vkljucno 6. 5. 2021 

Tudi letos se predtiska 
kmetom ne bo pošiljalo, podatki 
bodo objavljeni le na spletu. 

Dokumenti, ki jih potrebujete 
pri vnosu vloge: 

– 
Subvencijska vloga za leto 
2020 
– 
Ce ste v zadnjem letu spremenili 
transakcijski racun, 
potrebujete fotokopijo veljavnega 
transakcijskega 
racuna 
– 
Podatke o staležu živali 
na KMG na dan 1. 2. 2021 
(podatki o staležu govedi 
se avtomatsko prenesejo 
iz centralnega registra), 
potrebujemo le podatke o 
prašicih, kokoših, konjih in 
ostalih živalih 

– 
Ce nosilec kmetijskega gospodarstva 
ne bo prišel na 
dogovorjeni sestanek, mora 
izpolniti in podpisati navadno 
pooblastilo v dneh izvodih, 
ki ga lahko dvignete 
na sedežu KSS ali s spletne 
strani ARSKTRP. 
Pozivam vas, da na UE uredite 
stanje na GERK-ih, kjer je 
to potrebno (izlocitev neupravicenih 
površin, usklajevanje 

velikosti GERK-ov in podobno). 


Zaradi epidemioloških 
razmer lahko na vnos vlog 
pride samo ena oseba, obvezno 
brez bolezenskih znakov, 
s spoštovanjem vseh preventivnih 
ukrepov in samo po 
predhodni najavi prihoda. 

Pred oddajo zbirne vloge 
priporocam vsem vlagateljem, 
da v Registru kmetijskih gospodarstev 
preverite pravilnost 
vrisa GERK-ov na svojem 
kmetijskem gospodarstvu. Vsi, 
ki imate dostop do interneta, 
lahko to najlažje naredite kar 
doma preko spletnega preg


ledovalnika (http://rkg.gov.si/ 
GERK/WebViewer/). Dostop 
do vaših podatkov je mogoc 
z vpisom vaše KMG-MID številke. 
Kdor doma oziroma pri 
sorodnikih ali sosedih nima 
možnosti za dostop do spleta, 
lahko za pregled svojih GERK-
ov zaprosi na upravni enoti, 
kjer boste GERK-e po potrebi 
tudi dopolnili. 

Obvezno narocanje za vnos 
subvencijskih vlog na tel. št.: 
01/ 290 94 62 in 041/310-196

 
Zlatko Krasnic, 
KKS, Enota Ig 
Nadomestilo in odškodnina na VVO 
obmocjih

R
R
azlike v dohodku zaradi tehnologije in tehnologije, pri-tockovanju razlik ob upošte-najdete na spletni strani: 
omejitev pri pridelavi lagojene omejitvam razlicnih vanju specificnih razmer na https://www.vokasnaga.si/akna 
vodovarstvenih ob-režimov na vodovarstvenih kmetijskem gospodarstvu. tualno/vloge-za-izplacilo-namocjih 
se ocenjujejo na rav-obmocjih. Konvencionalne Število tock, preracunano na domestila-za-zmanjsanje-doni 
kmetijskega gospodarstva tehnologije kot standard za hektar kmetijskih zemljišc na hodka-iz-kmetijske-dejavnos 
kot celote ob upoštevanju primerjavo so opredeljene ob najožjem vodovarstvenem oblastnosti 
tal ter specificnih upoštevanju vseh zahtev dob-mocju in izraženo v EUR, je Popolno vlogo lastniki 
proizvodnih, tehnoloških in re kmetijske prakse in zahtev višina nadomestila. zemljišc na obmocju Vodarprostorskih 
danosti kmetij-navzkrižne skladnosti. ne Brest in Brezova noga (z 
skega gospodarstva. Razlika v V Uradnem listu RS št. vsemi pripadajocimi obrazci 
dohodku kmetijskega gospo-Kot kriterij za oceno razlik v 197/2020 je bila ob koncu leta Uredba odškodnine VVO 1 obdarstva 
se oceni na podlagi dohodku se upošteva: 2020 objavljena Uredba o na-razci) pošljete ali oddate na: 
primerjave modelno izracu-- omejitve na vodovarstve-cinu izplacevanja in merilih JP VOKA SNAGA d.o.o, Vodonanega 
dohodka kmetijskega nem obmocju (režim vodo-za izracun nadomestila za vodna cesta 90, 1000 Ljubljana 
gospodarstva ob predpostavki varstvenega obmocja), zmanjšanje dohodka iz kmetij-ali na elektronski naslov vokaobstojece 
strukture proizvo-- skupna površina kmetijskih ske dejavnosti zaradi prilago-snaga@vokasnaga.si; lastniki 
dnje in uporabi konvencional-zemljišc na kmetijskem go-ditve ukrepom vodovarstvene-zemljišc na obmocju drugih 
nih tehnologij na eni strani ter spodarstvu po vrstah rabe ga režima. vodovodnih sistemov (Iški 
modelno izracunanega dohod-(njive-poljšcine, njive-vr-vintgar, Gornji Ig, Visoko - Roka 
kmetijskega gospodarstva tnine, trajni nasadi, trajno Vsako leto lahko zavezanci, gatec, Golo - Zapotok) pa vlopri 
spremenjenih tehnologi-travinje), katerih kmetijska zemljišca le-go oddate na Obcino Ig. 
jah pridelave, ki so posledica - površina kmetijskih ze-žijo na obmocju najstrožjega 
omejitev na delu kmetijskih mljišc na vodovarstvenem režima z državno uredbo varo-Rok za oddajo vloge je do 
zemljišc na vodovarstvenem obmocju po vrstah rabe in vanega vodenega vira (VVO I), 31. 3. 2021.
obmocju. Osnova za oceno po razredih tal, vložijo vlogo pri zavezancu. 
razlik v dohodku so modelne - setvena sestava (kolobar) Obdobje, v katerem lahko vlokalkulacije, 
ki so izdelane za po vrstah rabe, žite vlogo, se zacne z 31. 1. in 

 
Zlatko Krasnic, 
tipicne kmetijske kulture, in - število GVŽ po vrstah živa-konca z 31. 3. tekocega leta. V KKS, Enota Ig 
sicer loceno po razredih tal li. tem casu oddate vlogo z vsemi 
ter loceno za konvencionalne Metoda ocene temelji na pripadajocimi obrazci, ki jih 

Skromno željo si imela, 
da živela let bi sto; 
tvoja védrost in iskrivost 
v naših srcih bo živela, 
a praznina v duši bo ostala. 
Z AHV AL A 
V 99. letu starosti nas je zapustila draga mama 
OLGA BAŽEC z Golega 
V ožjem družinskem krogu smo pospremili našo drago mamo k 
zadnjemu pocitku. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, 
ki ste se od nje poslovili, nam izrekli besede tolažbe, darovali cvetje in 
svece, se iskreno zahvaljujemo. 
Posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici Mariji Štefancic Gašperšic in 
njenima sodelavkama, patronažnima sestrama Ingrid in Martini, ter Lei 
Sever za poslovilne besede, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Golo in 
Odmevu Mokrca, trobentacu, pogrebnemu zavodu Zakrajšek in Rozi 
Virant. 
Vsi njeni 
Po kruhu vec ne bo dišalo, 
za tabo vrt bo žaloval 
in spomladi ti v zahvalo 
v rožah bo nov cvet pognal. 
Z AHV AL A 
ob boleci izgubi mame, babice in prababice 
SABINE GLAVAN,rojene Zgonc 
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter 
drugim, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih. Hvala za tolažilne 
besede, izreceno sožalje, darovane svece, cvetje ter svete maše. 
Hvala Janji za lep poslovilni govor, gospodu župniku Jerantu za lepo 
opravljen obred, gospe Jožici za skrbno pripravljeno mrliško vežico in 
pogrebnemu zavodu Vrhovec. 
Hvala tudi zdravnici Štefancicevi in patronažni sestri Mateji. 
Vsi njeni 
OLGA BAŽEC z Golega 
V ožjem družinskem krogu smo pospremili našo drago mamo k 
zadnjemu pocitku. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, 
ki ste se od nje poslovili, nam izrekli besede tolažbe, darovali cvetje in 
svece, se iskreno zahvaljujemo. 
Posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici Mariji Štefancic Gašperšic in 
njenima sodelavkama, patronažnima sestrama Ingrid in Martini, ter Lei 
Sever za poslovilne besede, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Golo in 
Odmevu Mokrca, trobentacu, pogrebnemu zavodu Zakrajšek in Rozi 
Virant. 
Vsi njeni 
Po kruhu vec ne bo dišalo, 
za tabo vrt bo žaloval 
in spomladi ti v zahvalo 
v rožah bo nov cvet pognal. 
Z AHV AL A 
ob boleci izgubi mame, babice in prababice 
SABINE GLAVAN,rojene Zgonc 
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter 
drugim, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih. Hvala za tolažilne 
besede, izreceno sožalje, darovane svece, cvetje ter svete maše. 
Hvala Janji za lep poslovilni govor, gospodu župniku Jerantu za lepo 
opravljen obred, gospe Jožici za skrbno pripravljeno mrliško vežico in 
pogrebnemu zavodu Vrhovec. 
Hvala tudi zdravnici Štefancicevi in patronažni sestri Mateji. 
Vsi njeni 
Tako kot reka v daljavo se zgubi, 
ti odšel tiho, brez slovesa si. 

Za seboj spomin pustil si 
na naše skupne preživete dni. 
Le srce in duša ve, 
kako boli, 
ko vec te ni … 


Z AHVAL A 

V 78. letu starosti tiho odšel je … 


JOŽEF ANZELJC 


(1942–2021) 
z Iga 

Ob nenadni in boleci izgubi našega dragega moža, oceta, dedka, tasta 
in strica se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, 
znancem, sovašcanom in vsem, ki so ga poznali. 
Hvala vsem za vse izrecene besede, objeme in oporo. 
Hvala za darovane svece, ki svetijo mu vsak dan. 
Hvala tistim, ki so namesto cvetja in svec svete maše darovali. 
Prisrcna hvala župniku Janezu Avseniku za opravljen pogrebni obred. 
Iskrena hvala tudi pogrebni službi Vrhovec za vso organizacijo in 
prisrcna hvala ge. Silvi Dolinšek za vse priprave. 
Hvala tudi Infekcijski kliniki na covid oddelku, kjer so se do konca 
borili zanj. 


Za vedno v srcih naših boš, pozabljen nikoli ne boš! 


Vsi tvoji 

Svete maše iz župnijske cerkve sv. Martina 
lahko spremljate na spletu: 

zupnija-ig.rkc.si 

Tam, kjer si ti, ni sonca ne luci, 
le tvoj nasmeh nam v srcih še živi 
in nihce ne ve, kako zelo zelo boli. 

Z AHVAL A 

V 81. letu se je za vedno poslovil dragi oce in mož 


MILOVAN KREJIC 


(10. 2. 1941–18. 2. 2021) 
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sestri Radojki, bratu Miru, 
bratu Rajku in njihovim družinam. Prav tako se zahvaljujeva sestrama 
Stanki in Zori z družino, bratu Krstanu z ženo. Velika hvala tudi 
necakinji Mirici, necakom Goranu, Željku, Rajku, Damirju z družino 
ter vsem ostalim prijateljem in znancem za celotno podporo. 
Za cudovit govor se posebej zahvaljujeva Krstanu, Slobodanki in 
Gregorju. 
Najlepša hvala zdravstvenemu osebju, dr. Mariji Štefancic Gašperšic, dr. 
Mateji Lopuh ter patronažni sestri Ingrid. 


Žena Dušanka s sinom Darkom 

V SPOMIN 
JOŽETU MATJAŽU 
V soboto, 30. 1. 2021, smo se na pokopališcu Ig poslovili od clana naše 
Župnijske Karitas Ig Jožeta Matjaža z Iga. Clan je bil vse od ustanovitve 
aprila 2012. Vedno je rad pomagal pri delih, ki jih imamo kot clani 
Karitasa. Nobeno delo mu ni bilo odvec. Vcasih nam je dal tudi kakšne 
koristne predloge, da smo lažje in hitreje opravili svoje delo. Vestnega in 
prijaznega clana bomo pogrešali. Ohranili ga bomo v lepem spominu. 
Župnijska Karitas Ig 
20 
Mostišcar 02 | Marec 2021 


• 
ZAHVALE ///////////////////////////////////// • 
OGLASI //////////////////////////////////////// 
Z AHV AL A 
V 91. letu se je tiho poslovila naša mama, 
tašca, babica in prababica 
STANISLAVA FIJAVŽ 1930–2021 
z Iga (Pticji gaj) 
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno 
zahvaljujemo za izreceno sožalje, darovane svete maše, darovano cvetje 
in svece. 
Iskreno se zahvaljujemo patronažni sestri Martini Bavdek za oskrbo 
in pomoc na domu. Zahvaljujemo se tudi dr. Štefancic za skrbno 
zdravstveno obravnavo ter župniku Andreju za pogrebni obred in 
pogrebnemu zavodu Zakrajšek za vso organizacijo. 
Žalujoci vsi njeni 
Rože v šopku ovenijo, 
svece hitro dogorijo, 
s spomini v naših srcih 
še naprej živijo. 
Z AHV AL A 
Za vedno se je poslovila mama, stara mama in 
prababica 
ŠTEFANIJA JAKIC (1927–2021), 
rojena Mrkun, 
s Kremenice 1 
Od nje smo se poslovili 5. februarja na ižanskem pokopališcu. 
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašcanom, 
znancem, sodelavcem in prijateljem za izreceno ustno in pisno sožalje, 
darovane svece, cvetje, darove za svete maše. 
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospe Silvi za vso pomoc pri 
pogrebu in pogrebnemu podjetju Vrhovec. Hvala tudi zdravstvenemu 
osebju bolnišnice Sežana, kjer je preživela zadnje dni svojega življenja. 
Ohranimo jo v lepem spominu. 
Vsi njeni 
24 – URNA DOSEGLJIVOST041 637 617031 716 17601/755 14 37CELOTNA 
ORGANIZACIJA IN 
IZVEDBA 
POGREBNIH 
STORITEV -
VSE NA ENEM 
MESTUinfo@vrhovec.euORORVVinfoinfoDRENOV GRIC 128, VRHNIKAwww.vrhovec.euPOGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVECVETLICARSTVO
Gasilska ulica 10, Ig 
gsm cvetlicarne: 031/790-655 
Delovni cas: 
delavniki od 8. do 18.30 ure 
sobota od 8. do 13. ure 
V cvetlicarni vam nudimo: 
– ikebane, vence, žarne vencke, svece … 
– zemljo in pesek za grobove 
– porocne šopke 
gsm vrtnarije:
041/694-244 
Vabljeni 
tudi v Vrtnarijo 
Grdadolnik na 
Ižanski cesti 320! 
Cvetlicarna Grdadolnik 
Župnijska Karitas Ig 
Troštova ulica 12, 1292 Ig 

Uradne ure Karitas Ig 

Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v 
mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. 
Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko 
prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: 


SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). 


Zahvala dobrotnikom 

Ob pogrebu pokojne Jožice Jeršin s Pijave Gorice je svoj 
dar namenil za potrebe Župnijske Karitas Ig mož Jože. 

Ob pogrebu pokojne Štefanije Jakic iz Kremenice je svoj 
dar namenila za potrebe Župnijske Karitas Ig družina Zgonc, 
Kremenica 3. 

Iskrena hvala. 

Iskrena hvala tudi vsem dobrotnikom, ki podpirate naše 
delo in s svojimi darovi pomagate lajšati stiske ljudem.

 
Župnijska Karitas Ig 
Mostišcar 02 | Marec 2021 

21 

• 
OGLASI //////////////////////////////////////// • 
OBVESTILA ////////////////////////////////// 
Cenik oglasnega 
prostora v Mostišcarju 

POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI LESA, 
GREGOR CELARC S.P. 
031/573-255ODKUP – SECNJA – SPRAVILO 
Nudimo vam odkup vseh vrst GLS tako 
listavcev kot iglavcev po konkurencnih cenah 
in zagotovljenemu placilu. 
Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. 
ZOBNA AMBULANTAPRENADENTwww.zobozdravstvo-prenadent.si• estetsko zobozdravstvo,
• protetika,
• implantologija,
• otroško zobozdravstvo,
• brezbolec.insko lasersko zobozdravstvo,
• ustni higienik• laserski dermatološki posegiDraga 1, 1292 IgGSM: 040 934 000oglas Prenadent 2016_97x137.indd 15. 03. 2020 10:39:12
Tip oglasa Cena v € (brez DDV-ja) 
CELOSTRANSKI: 
Zadnja stran 300 
Notranja stran 

220 

POLSTRANSKI: 
Zadnja stran 165 
Notranja stran 120 


1/4 STRANI: 
Zadnja stran 100 
Notranja stran 70 


1/8 STRANI: 37 
ZAHVALA 13 
Cenik je potrdil Obcinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. 

PISANJE CLANKOV – 

navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 

Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: 

– 
Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. 
– 
Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 
znakov s presledki. Ce je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov 
in glavni naslov. 
– 
Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne objavljamo! 
– 
Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise 
k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem 
gradivu). 
Uredništvo Mostišcarja 

Koledar izdaj Mostišcarja v letu 2021 

MALI OGLASI 
Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: 
Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 
ali na elektronski naslov: 
mostiscar@obcina-ig.si. 
Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji 
številki je 1. april 2021. 
Mesec Rok za oddajo prispevkov Predviden izid 
Januar Mostišcar ne izhaja. 
Februar 22. 1. 5. 2. 
Marec 25. 2. 12. 3. 
April 1. 4. 16. 4. 
Maj 29. 4. 14. 5. 
Junij 27. 5. 11. 6. 
Julij Mostišcar ne izhaja. 
Avgust Mostišcar ne izhaja. 
September 30. 8. 15. 9. 
Oktober 30. 9. 14. 10. 
November 4. 11. 19. 11. 
December 25. 11. 10. 12. 

Datumi so okvirni, zato spremljajte tudi aktualne mesecne podatke 
o predvidenih rokih izdaje na spletni strani in v Mostišcarju. 


Uredništvo Mostišcarja 
22 
Mostišcar 02 | Marec 2021 


Mostišcar 02 | Marec 2021 23 
. KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 
Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. 
NAŠI NOCNI METULJI 
• marec 2021 • št. 171, leto 25 • 2,99 € • 
Adscita statices 
Razpon kril je od 25 do 30 mm. Sprednja 
krila, telo in tipalke ima kovinsko zelene, 
zadnja krila pa rjava. Gosenica je zelenobela 
z vzdolžnimi progami. Glavo ima crno. 
Hranilne rastline gosenic: Travniške kislice. 
Razširjenost: Vlažni, a tudi bolj suhi travniki 
do 1500 m nadmorske višine. 
Doba letenja: Od maja do avgusta v enem 
zarodu. 
SK_171_-_001_108.indd 1 19.2.2021 11:15:19 
Nove edicije 
že na prodajnih 
mestih 
www.salomonov-ugankar.si 
NOVO! 
VSAKO DRUGO SOBOTO! 
KRIŽANKE 
UGANKE 
SUDOKUJI 
OSMEROSMERKE 
DRUGA ZABAVNA 
VSEBINA 
Ugankarska popestritev za vroce dni! 
EUR 
1,59 
700 € v denarnih nagradah 
in še mnogo privlacnih 
blagovnih nagrad 
KORPUSKUL – splošni izraz za osnovni delec v fiziki, MIX, Tom – predvojni ameriški igralec in režiser vesternov, OKIC, Fani – naša 
pisateljica in raziskovalka cloveških prakultur, ROLLS, Charles Stewart – soustanovitelj britanske tovarne avtomobilov Rolls Royce 
ENKI - sumerski bog sladkih voda, modrosti in kulture, znan tudi kot Ea, NIALA - volovska antilopa, ki živi v južni Afriki, REGLETA - nekdaj v 
tiskarstvu letvica za razmikanje vrst pri rocnem stavljenju

CESTITKA OB OBCINSKEM PRAZNIKU 
Vsem obcanom in obcankam cestitamo ob obcinskem prazniku 
Obcine Ig, ki ga obeležujemo ob zacetku pomladi, 21. marca, 
na dan, ko so se naši kraji in ljudje z napadom na ižanski grad 
zapisali v slovensko zgodovino! 
Crpajmo izkušnje preteklosti za boljše razumevanje sedanjosti 
in pogumno prihodnost! 
Zaradi ukrepov za preprecevanje širjenja epidemije slavnostne akademije s podelitvijo 
priznanj na predvecer praznika žal že drugo leto zapored ne bo mogoce izpeljati. 
Obcina Ig 
Župan Janez Cimperman