poštarina plačana. . Posamesna Številka SO vin. ite^.ft V LiublSani, m petek dne 14. famsarja 1921. Leto S¥. Oglasi: Sa 1 mm X 60 in Karatnega stolpiča mali 80 vinarjev, uradni 1-20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 S. Večkratne objave popust. Isiiaja vsak petek. Opravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Sodna nUoa 6. Ursdnldtvo „Domovlno", MikloBISeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K. V mladih žilah teče mlada kri, ki koče prostega uclejstvovanja, ki ne trpi, da bi jo kdo oviral v njenem hrepenenju po poti naprej. Moč mla-«!ne je divja in kar se zdi trudnemu starcu nedosegljivo, je za mladino lahka igrača. Mladina se vzpenja proti zvezdam, da ne klone njen duh v suženjstvu vsakdanjih malenkosti. Mladina je konjenica naroda, ona dirja naprej, išče in ■apada sovražnika, da ustalenejši duhovi morejo mimo graditi stavbo narodove bodočnosti. Mladina je napadalna, njeno udej-stvovanje gre naprej. Na svojem pohodu hoče imeti pot, ki je vsa polna solnca, na kateri ni črnih senc, ob kateri ne čepe sebični dobičkaželjneži, ljudje, ki v svoji zaslepljenosti ne vidijo narodove celote. Mladina je radikalni gardni regiment svobode. In ker je mladina iz potrebe svoje prekipevajoče duše oznanjevatelj in boritelj svobode, zato je mladina živi sok demokratične misli. Demokratizem pomeni svobodo in svoboda je temelj vsakega napredka. Napredek je pa mogoč samo tam, kjer je zagotovljena svoboda izraževanja misli in kjer je dana možnost te misli prosto zastopati. Demokratična svoboda pa nikakor ni ona, danes tako priljubljena prostost, da more posameznik ali manjšina otvoriti boj proti koristim velike večine naroda, proti zakonom in postavam, katere so prožete demokratičnega duha. Demokratizem v državi, v narodu in v deželi zahteva, da se manjšina podvrže večini, ako ta večina širi napredek in se bori za splošno korist. Moralna pravica večine je, da zahteva pokorščino, ker drugače bi bilo vsako družabno življenje nemogoče, nastala bi splošna zmeda, pobijanje, ropanje, tatvine, uboji, požigi bi bili odsev te napačne „svobode". Prava svoboda, katero hoče čisti demokratizem, prosi, da posameznik v slučaju potrebe stori za dobro splo-šnosti tudi ono, kar mu je mogoče neljubo. Čista svoboda, ki zagotovi narodu napredek, hoče, da se vsak posameznik čuti kot član ene velike skupine, naroda. Narodove bolesti, trpljenje, radosti in sreča morajo biti bolesti, trpljenje, radost in sreča vsakega demokratično čutečega človeka. Klerikalne verige, ki so držale v ječi ffravo demokratično svobodo, smo prema'£a|i, pa nevarnosti prave svobode še nrca-kor niso odstranjene. — Smelo dviffa glavo moskovski klerikalizem, ki hoče ravno nasprotno od demokratične svobode, da bi se cel narod pokoril ukazom prav mogotcev. Takozvani komtH nizem tepta-'-svobodo posameznika in naroda in pušča na stežaj odprta vra-v ta sovražnikom od znotraj in od zunaw V teh nevarnih časih, ko je od vseh? strani ogroževan obstoj in napredek naroda, mora mladina vasi, trgov in mest udariti ob mizo in zaklicati: demokratična svoboda je samo ona, ki zajamči narodov obstoj. Mi smo mladina naroda, narodova svoboda je ukaz našega demokratičnega mišljenja in v borbi za to svobodo smo mi konjenica armade. Klerikalci v siroji starš vg^gi. Klerikalna politika je bila vedno protinarodna in protiljudska. V avstrijskih časih so šli za vsako dunajsko vlado čez drn in strn in posebno v delegacijah je bil vedno slovenski klerikalec, ki je proslavljal zunanjo politiko raznih Goluchovvskih, Ah-renthalov in drugih zunanjih ministrov bivše monarhije, ki so bili vsi strupeni sovražniki našega naroda. Klerikalci so se vedno naravnost potegovali za to, da bi bila avstrijska armada čim močnejša in so brez besedice ugovora glasovali za vse ogromne izdatke za armado in vsakokratni vojni minister je smatral naše klerikalce vedno za one, ki bodo brezpogojno glasovali za vse njegove predloge. To so vse znane reči in zato so se klerikalci tudi mogli držati na površju samo s pomočjo dunajske vlade, ki je dobro vedela, da klerikalcev ne podpira zastonj, temveč da se bodo oni pokazali hvaležne s tem, da bodo vedno služili interesom dunajske protislovanske politike. Razen vla-dine podpore so pa imeli klerikalci v vsaki župniji po enega ali več stalnih agitatorjev, duhovnikov, ki so s pomočjo prižnice in spovednice utrjevali med neukim ljudstvom njihovo moč. Vsa klerikalna politika je bila ena sama dolga veriga izdajstev na na- rodu, posebno ostudna je pa bila ta izdajalska politika za časa vojne, ko so se duhovniki vrgli kot rablji na ubogo ljudstvo in mu dopovedovali, da je vojna, ki jo vodi avstrijski cesar, pravična in Bogu dopadljiva, četudi je vsak količkaj razumen človek mogel jasno videti, da je to roparska vojna, ki so jo začeli avstrijski in nemški ministri, z dovoljenjem in sodelovanjem obeh cesarjev z glavnim ciljem: streti Slovanstvo. To so dobro vedeli tudi naši duhovniki, posebno pa klerikalni voditelji in vendar so bili tako pokvarjeni, da so navduševali slovensko ljudstvo za vojno. — proti njemu samemu! Šele takrat, ko je bilo že vsakemu otroku jasno, da je vojna za Avstrijo in njene zaveznike izgubljena in da bo navzlic molitvam in procesijam zmagala pravična stvar, da se bo Slovanstvo dvignilo, šele takrat so klerikalci obrnili plašč, ker so se opravičeno bali, da bo konec Avstrije pomenil tudi njihov konec. Takrat so ti hinavci nad hinavci vrgli vso odgovornost za svojo protina-rodno politiko na enega človeka, na dr. šusteršiča, ki so ga vrgli iz stranke, misleč, da so se s tem očistili od svojih grehov in tako so prišli v Jugoslav ijo, ki so jo poprej vedno preklinjali in z vso vnemo podpirali avstrijsko politiko, naperjeno proti ustvaritvi Jugoslavije. Kdor je klerikalce dobro poznal, ta jim takrat ni verjel, ta je vedel, da je vse njihovo jugoslovanstvo najpodlejša hinavščina, ker volk pač menja dlako, ne menja pa svoje narave. Klerikalci so pač zamenjali — na zunaj — zastavo, ampak v svoji notranjosti so ostali taki, kakršni so vedno bili: protinarodni in pripravljeni služiti vsakemu sovražniku našega naroda. Poglejmo jih samo malo v njihovi sedanji vlogi! Naša mlada država, ki ima vse pogoje za napredek in procvit, se mora urediti na znotraj in zato so bile volitve v ustavotvor-no skupščino, ki naj položi temelj državi. Volitve so bile tako svobodne, da nas na tej svobodi lahko zavidajo najnaprednejši narodi. Glasovali so vsi polnoletni državljani, nobenega pritiska ni bilo in glasovanje je bilo tako tajno, da bolj tajno že biti ni moglo. Izvoljeni so bili poslanci, ki so za močno, edinstveno državo, ker samo taka država more jprospevati in takih poslancev je večina. Izvoljeni so pa tudi taki poslanci, ki jim do države nič ni in tudi ne do blagostanja ljudstva, temveč samo do tega, da zadostijo svoji sa-mopašnosti, vladoželjnosti in dobič-kaželjnosti. Naši klerikalci so doživeli pri volitvah grozovit poraz, to so bile prve volitve, pri katerih so oni prišli v manjšino in v ustavotvorni skupščini so si takoj poiskali družbo med onimi pokvarjenimi elementi, ki bi v interesu naših sovražnikov radi tako oslabili našo državo, da bi ona postala igrača v rokah naših grabežljivih sosedov. Ta načrt se pa izdajalcem, nekdanjim habsburškim petolizcem, ni posrečil. V ustavotvorni skupščini se je našla večina, ki je sestavila tudi vlado in ki je močna dovolj, da svoj program tudi izvrši. Seveda bi bilo boljše, ko bi ta večina bila še večja in zato se je poskušalo preko božičnih praznikov povečati jo in te poskuse je naše klerikalno časopisje zlorabljalo v to, da je razširjalo z velikim zadoščenjem razne lažnjive vesti, češ, vlada ni trdna, nima večine — padla bo! Klerikalci bodo kmalu utihnili! Oni bodo kmalu sprevideli, da so jim šli po vodi vsi upi, ki so jih gojili, da se v ustavotvorni skupščini ne bo dobila večina za močno državo in da prevzamejo vlado oni — v zvezi z Radičevci, Frankovci, narodno-klubaši in drugimi bivšimi habsburškimi petolizci. Lepo Jugoslavijo bi nam ustvarili razni Gosarji, Radiči in podobni ptiči! Taki naj bi Jugoslaviji postavljali temelje, pa bi se zgradba kmalu zrušila v prah in pepel! Klerikalci bi že enkrat lahko sprevideli, da s protinarodno politiko ne pridejo daleč. Jugoslavija je delo onih, ki so bili Jugoslovani že takrat, ko je to še bilo zelo nevarno in ko so klerikalci pozivali na boj proti Jugoslaviji in klerikalci so preslabi in preneznatni, da bi mogli to stavbo zrušiti. Zadnje volitve so pokazale, da so klerikalci zaradi svoje protinarodne politike v preteklosti doživeli težak poraz. Ako bodo nadaljevali tako politiko, se jim zgodi pri prvih novih volitvah, da bodo poraženi popolnoma, ker naša država ne bo podpirala protinarodnih strank, kakor je to delala Avstrija, lažnjivim duhovnikom pa ljudstvo ne verjame več, ker dobro ve, kako so ti duhovniki cela desetletja žugali s peklom vsakemu, ki ne bi volil človeka — dr. šusteršiča — ki so ga potem vsi, tudi klerikalci, proglasili za izdajalca. Ako klerikalci mislijo, da bodo mogli še nadalje voditi svojo razdiralno, protinarodno politiko, ako si oni domišljajo, da bodo mogli rušiti našo mlado, ali krepko narodno državo, potem so oni v veliki zmoti! Avstrije ni več in tudi klerikalne hi-navščine bo kmalu konec! li se ne bojimo. Včasih smo imeli Jugoslovani na Dunaju največjega našega sovražnika. Z Dunaja za nas nikdar nič dobrega ni prišlo, temveč vedno samo zlo! Zato nas je že ime Dunaj razburjalo, ker tam je bil sedež onih, ki so noč in dan razmišljali o tem, kako bi nas uničili. Srečni izid svetovne vojne nas je rešil te dunajske more — upajmo da za vedno, ampak namesto dunajske smo dobili rimsko moro, ki ni nič boljša od dunajske. Deloma je rimska mora še bolj nevarna, ker tam je dvojno središče sovraštva proti nam: središče italijanskega nacionalizma in obenem središče pa-peštva. Italijanski nacionalizem poznamo dobro in pri nas menda ni človeka, ki se ne bi zavedal, da bomo imeli v njem tako dolgo smrtnega sovražnika, dokler isti ne bo premagan po pametnih in treznih siuovih italijanskega naroda, ali pa s silo od zunaj. Ta pohlepni italijanski nacionalizem je naš odkrit sovražnik, on nam je odvzel lepe dele naše domovine, zaprl je slovenskemu delu jugoslovanskega naroda dohod do njegovega morja in se pripravlja zasužnjiti nas tudi v gospodarskem ozitu. Ta zadnji njegov načrt se mu ne bo posrečil, ker je Jugoslavija svobodna država in kadar bomo sklepali z Italijo trgovinsko pogodbo, se bo morala Italija pač zadovoljiti s tem, da bomo imeli od pogodbe mi enake koristi kot ona, ali pa pogodbe ne bo. Ampak pravega prijateljstva med nami in imperialističnim Rimom ne bo nikdar, razmerje med nami in Italijani bo vedno več ali manj napeto, medseboj- nega zaupanja med nami ne bo nikdar, odnošaji med nami in Italijo bodo močno podobni nekdanjim cdnošajem med Srbijo in Avstrijo; italijanski načrti bodo vedno naperjeni proti nam in bodo vzbujali vedno naš odpor. Dobro pri tem je samo to, da smo si pri nas o vsem tem vsi na jasnem, da vsi vemo, da je Italija naš odkrit sovražnik, ker na ta način bomo bolj previdni in bomo znali paziti Italijanom na prste. Nevarnejši se nam zdi drugi, papeški Rim in za našo dolžnost smatramo, opozarjati na nevarnosti, ki nam pretijo s te strani, posebno še zato, ker ima ta papeski Rim svojo dobro organizacijo in svoje zveste služabnike, ki so vedno pripravljeni služiti temu našemu strupenemu sovražniku — proti lastnemu narodu. Papež je Italijan, njegov Vatikan je prepojen z italijanskim imperializmom. O tem ni danes nobenega dvoma več, papeški Rim je dal do sedaj že dovolj dokazov, da nam je ravnotako strupeno sovražen, kot kraljevski Rim, ker on se je v raznih cerkvenih zadevah vedel nasproti nami vedno tako sovražno, kot se je vedel kraljevski Rim v političnih zadevah. Da ne bodo duhovniki raz priž-nic vpili, da kamenujemo sv. očeta, hočemo svojo trditev podkrepiti z dejstvi, ki jih noben duhovnik ne ovrže, ako noče naravnost lagati. Reka je bila v cerkvenem oziru do najnovejšega časa podrejena naši, senjski škofiji. Pa se je zgodilo, da je pustolovec D'Annunzio zasedel Reko. Nihče na svetu te zasedbe Reke ni smatral za končnoveljavno, med nami in Italijo se je vodil zaradi Reke že oster diplomatičen boj, rimskemu papežu je šlo pa vse to veliko prepočasi in ko kraljevski Rim ni mogel politično odcepiti Reke od naše države dovolj hitro, jo je papeški Rim odcepil vsaj cerkveno in je poslal hitro na Reko posebnega «apostolskega» vikarja in Reka je bila odcepljena od senjske škofije. Papež je pač hotel s tem podpreti italijansko diplomacijo in njegov «apostolski» vikar je stopil takoj v prijateljske stike z D'Annun-zijem, ki je sicer znan brezverec, ampak delal je za italijanske koristi in to je bilo za papeža — glavno. Iako je delal papež na Reki. Kako pa dela pri nas tam, kjer so naši kraji podrejeni škofom v inozemstvu, n. pr. v Prekmurju, v Bački itd.? Nič, prav nič ne ukrene papež tukaj, temveč pušča mirno, da se tuji madžarski škofi vtikajo v cerkvene zadeve naše države, ker papežu pač ni do vere, temveč samo do tega, kako bi Jugoslaviji škodoval! Naša vlada je sprevidela ves nesmisel položaja in je predlagala papežu, da osnuje v Subotici novo škofijo za one dele madžarskih škofij, pi so pripadli naši državi. In kaj je odgovoril papež? Da tega ne more storiti! Tukaj torej tega «ne more» storiti rimski papež, četudi so ti kraji že končnoveljavno pripadli naši državi, mogel je pa odtrgati Reko od senjske škofije še predno je Reka bila odtrgana od naše države in dobila svojo samostojnost! Slepec bo menda videl iz teh dejstev, da je papež v prvi vrsti zagrizen Italijan, ki iz dna svoje duše sovraži Jugoslovane in nam zato škoduje, kjer le more. Ampak mi upamo, da bo imela naša vlada toliko poguma, da bo na svojo pest izvršila ono, česar rimski papež noče izvršiti, t j. da bo tudi brez papeževega sodelovanja iztrgala naše katoličane v Prekmurju in Bački izpod vpliva madžarskih, nam sovražnih škofov in jih podredila našim škofom. Zelo verjetno je, da se najde na Slovenskem zopet kak rimski hlapec, ki bo z prižnice pravil ljudem, da «Domovina» kamna svetega očeta, zato, ker pišemo resnico in odpiramo ljudem oči, da spregledajo, kje so naši najbolj strupeni sovražniki. Mi su iega čisto nič ne bojimo, ker je pošteno govoriti in pisati resnico in «kamnati» one, ki to zaslužijo. Iako snto delali vedno in tej naši preteklosti ostanemo zvesti tudi v bodoče. Kdor ljubi božjo hčerko resnico, ta nam ostane zvest, kdor pa raje veruje lažnikom, ki zlorabljajo prižnice v dosego umazanih političnih namenov raznih šusteršičevih naslednikov — ta le naj veruje in naj gre z njimi, saj prišel bo čas, ko bo takih ljudi še prav malo, ker kakor so ljudje sprevideli, da je italijanski nacionalizem naš največji sovražnik, tako bodo kmalu sprevideli tudi to, da je papeški Rim najbolj vneti zaveznik tega italijanskega nacionalizma, torej tudi naš sovražnik, kakor so naši sovražniki tudi vsi oni, ki temu Rimu služijo in izvršujejo med nami njegova povelja. Ti rimski hlapci pripovedujejo ljudstvu, da rimski papež prepoveduje citati narodne, napredne liste. To pomeni za vsakega resnično narodno čutečega in mislečega našega človeka, da so ravno zato napredni listi dobri in da jih je treba citati. Mi se ne bojimo in naši čitatelji gotovo tudi ne! Eadruinišiva Vojska je zadala narodu razen kr-vavili izgub tudi druge, ki se jih na zunaj komaj vidi. Vsled draginje je pokvarila veselje do dela v zadružništvu, ki je našemu ljudstvu že mnogo pomagalo. Med vojno in po njej je vsak bolj le nase gledal. Denarja je bilo obilo. Veliki in korajžni so prišli naprej, mali so zaostali. Mi pa vemo, da v teh „malih" je moč našega naroda. Oni ne napredujejo skokoma, pač pa solidno in kar njim v dobro pride, ostane v trdnih rokah. Zato moramo zopet začeti tam, kjer se je prenehalo. Zadružništvo treba na vsej črti poživeti. Kreditno zadružništvo je med vojsko in poprej šlo nazaj prav občutno. Ne po številkah prometa, te so ogromne. Ampak po važnosti kreditov v gospodarskem življenju in v razmerju z bankami. Banke so kar čez noč zasedle prvo mesto. Nimajo v roki le to, kar se imenujejo bančni posli. Stopile so v veliki meri v prejšnji delokrog hranilnic in Šulce-Deli-čevih zadrug. To seveda ni krivda bank, ampak drugih zavodov, da niso mogli slediti položaju in trenutnim potrebam in stopili bolj v o-zadje. To zamudo treba skusiti dohiteti. Popolnoma popraviti se stvari seveda ne da. Delo v kreditnih zadrugah treba poživeti. Načelstva se morajo prenoviti in zasesti z mlajšimi, oz. bolje rečeno z agilnejšimi močmi (mladost ni priporočilo za vsako ceno, zlasti v današnjem času domišljavosti in komunizma!) Vse zadruge se morajo dobro pregledati. Treba privabiti novih vlog. Obrestna mera se mora prilagoditi novi situaciji. Zadruge se morajo oklepati trdno svoje centrale. Produktivno zadružništvo je med vojno malo napredovalo. Pač smo dobili par obrtniških zadrug, ki jih moramo na vso moč pospeševati in po dobrem vzorcu tudi drugod ustanavljati. Stanovske zadruge so v tem času posebno potrebne, seveda tudi take, ki prodajajo izdelke članov ali pa imajo svoje obrate. Konsuinno zadružništvo je med vojno zelo rastlo. Potem, ko bomo spet imeli normalne razmere, bo velik del zopet odpadel. Ostalo bo le to, kar je res zdravo in potrebno, t. j. ono, kar sloni na masah in se bori proti prenapetemu dobičkare-nju. Stvar je jako težavna in nam veleva veliko previdnost. Ostro se moramo obrniti proti zadrugam, ki so pravzaprav špeku-lantski zavodi. Oni ne delajo za člane, ampak za druge namene. Ne kupujejo od članov in ne prodajajo članom. N. pr. v Banatu kupijo vino, ga dovozijo v Slovenijo, da pritiskajo na našega vinogradnika, potem inserirajo v listih in prodajajo nečlanom. Škandal je, da sodnija tako zlorabo zadružne oblike dopušča. Napredne gospodarje vabimo, da se resno zopet oklenejo solidnega zadružništva, ki nam bo dalo moč, da marsikatero posledico vojne ložje prenesemo. Iz škofje Loke. Prejšnja kost zloglasnega kapucinskega prašička je morala obtičati „Slovenčevemu" dopisniku v grlu, ker le še hrešči in izgovarja neumljive besede kakor norec, ki so mu nadeli prisilni jopič. Znano nam je sicer, da misijoni, ki se zadnje čase vrše po naši okolici, marsikoga privedejo ob pamet — saj imamo zaznamovati že tri slučaje blaznosti — vendar smo mnenja, da izvajanja „Slovenče-vega" dopisnika ne izvirajo iz blaznosti, pač pa iz zlobnosti in škodoželjnosti rimsko - katoliškega svečenika, ki živi v fantaziji, da uniči vse, kar ne piha v njegov rog. Pa ne boš kaše pihal, fantič mlečnozobi! Kaj ne, rad bi imel krog sebe polno revolucijonarnih — protidržavnih elementov, ki bi te končno postavili še za kakega ministra, pa bojiš se malo roke pravice, zaradi česar se skrivaš za odgovornim urednikom „Slovenca". Da lažeš, t. j. da si lažnjivec in podel obrekjvalec, to ti je povedal jasno v »Slovencu" z dne 4. t. m. kapucinski mežnar s polnim imenom. Nam v tem oziru ni potreba ni-kakih drugih konštatacij, kajti „kdor laže, tudi krade", pravi pregovor in če smo dokazali „Slovenčevemu" dopisniku eno teli..... duhovniški «sodalitatis» po farov-zih, ko duhovniki sklepajo o svefik, za vero prepotrebnih zadevah? (A ja, za vero — dobro žro in politiko zalivajo, to je «sodalitatis»). Ne, ne, vlada naj čisti! Duhovnik naj naprej dobro živi na svojih sodalitatisik in kmet naj svoje težko stanje sam obravnava. Glavni občni zbor ;< Kmetijske družbe» naj se takoj izvrši z nasvetom, da se istega duhovščina, če le mogoče, izogne, za leto 1921 naj se zaukaže, da duhovščina, učiteljstvo in drugi neposest-niki ne morejo biti pravi, pač pa le podporni udje, katerim ni dana pra vica glasovanja ali izvolitve, sicer pa vse druge ugodnosti, ki jih «Kmetijska družba» svojim članom za-more dati. Iz Brezovegadola. Ambruški župnik Ivan 2avbi je moral na dan Sv. Štefana, seveda, tudi zlorabiti priž-nico v umazane klerikalne namene, t. j. agitirati za klerikalne liste in žugati z večnim pogubljenjem onim, ki čitajo napredne liste, posebno «Domovino». Med drugim je rekel, da je «Domovina» najgrši časopis, kdor jo čita, je v sporazumu s hudičem. Dalje je rekel, da je tisti oče, ki ima «Domov ino» naročeno v naši fari, slab, ker s tem svoje otroke pohujšuje. In slaba je tista mati, ki trpi pri hiši ta list. V naši fari je majhno število takih in iisti, ki drže „Domovino", so izdajalci in Judeži Iškarijoti. Ta župnikova nesramnost je končno začela presedati ljudem in eden je na koru potrkal na mrežo in rekel glasno: dosti je tega, nakar je Žavbi prenehal. — Ta čudni božji namestnik se tudi v spovednici peča s politiko. Nekega spovedovan-ca je vprašal, kako je volil. Ta mu je odgovoril, da so volitve tajne in ko je župnik vprašanje ponovil, je tudi spovedanec ponovil svoj odgovor. To je klerikalnega petelina tako raztogotilo, da je rekel, da je njegova pravica vprašati in spove--dančeva dolžnost odgovoriti, kako je volil, potem je pa jezno zapahnil linico in spoved je bila končana. — Le tako naprej, pa bo vedno več naročnikov «Domovine» in vedno več eno teli lastnosti, sklepa lahko o njegovi nadaljnji verodostojnosti vsak- kroglic v demokratski škrinjici! do sam, Mora v ^Kmetijski družbi®. (Dopis z dežele.) Glavni odbor in vodstvo naše «Kmetijske družbe» s pomočjo same deželne vlade ne morejo priti do zaključka, kako bi se red in prepotrebni mir dal na pošten način vsidrati v toliko važno družbo. V »Slovencu" od sv. Treh kraljev je na zadnji strani ključ, ključ mi>-u, kateremu je naglavje: V eni roki je polič, v drugi kol in pasji bič.® V istem članku sam dopisnik sebe in župnika ovadi, da sta glavna krivca, te ne baš lepe pantomine, katera se je odigrala dne 12. decembra 1920 popoldne pri občnem zboru kmetijske podružnice in pozneje v neki gostilni v Bohinju. Ako je tajnik vse to zakrivil, zakaj je kot tak še za ra/dtaženimi kmeti v gostilno lezel in s tem še nadalje izzival razjarjene ljudi? Kaj je vleklo župnika z r-N dvojem v isto gostilno? Ali ne bi bilo bolje, da bi šla vsak na svoj dom? Razumen človek si mora misliti, kakšen namen sta imela župnik in tajnik? izzivalen! Tukaj se odpira ključ, ključ, s katerim se pride d, prepotrebnega miru: čiščenje! Deželna vlada je napram podrejenim državljanom dolžna čistiti in V?ko<" hitro bo prepovedali duho\ščini pristop h Kmetijski družbi, takoj bo mir! Tu prosim dveh pomislekov. Ali spada zvišam dušni pasiir-svcčenik med kmete, takrat ko si isti urejajo praktične svoje naloge in svoj poklic? Grahovo. (Lepa pridiga.) Na dan Sv. Štefana se je slišala s prižnice naše farne cerkve pridiga, v kateri so bile tudi naslednje «cvetke»: «Danes je praznik sv. Štefana. Znano vam je, kako so ga kamnali in ravnotako katnnajo danes brezverski časopisi sveto katoliško cerkev. In ti časopisi so danes tako razširjeni po naši fari, da je človeka groza. Ti brezverski časopisi kamnajo svetega očeta papeža, škofe in nas duhoyne. Sedaj se bliža novo leto, ko bodo brezverske časopise silili in jih ponujali vam. Toda, ne naročajte se na nje, ker na sodnji dan boste odgovor dajali. Priporoča vam sveti oče papež in mi duhovniki, da jih ne čita-te, ker taka hiša, ki ima te brezverske časopise, bo za večno prokleta in pogubljena in sploh bodo naročniki takih listov izključeni iz sv katoliške cerkve. Berite pa naše časopise, katere mi priporočamo! To so: «Bogoljub», «Domoljub» in «Slovenec»! To so krščanski časopisi, drugi ne.» — V tem smislu približno se je glasila vsa pridiga pobesnelega derviša, ki misli, da je še vedno v srednjem veku, ali pa vsaj v časih proslulega katoliškega voditelja dr. šusteršiča, za katerega so se potegovali vsi takozvani «ka-toliški» listi, četudi je bil čisto navaden izdajalec in falot in zato je imel tak strah pred naprednim časopisjem, ki je njegovo izdajalsko početje vedno pravilno ocenjevalo. Današnji klerikalni voditelji tudi Ali spadajo mogoče kmetje na kak * gotovo uganjajo razne lumparij®, drugače se ne bi tako bali naprednega časopisja. Iz Zaloga pri Komendi. Dragi bralci «Domovine»! Morda se boste iznenadili, ko boste čitali dopis iz tega mirnega kraja, ker se sploh malo sliši iz tega klerikalnega gnezda. Volitve so se izvršile mirno, ampak klerikalni magnatje so se vseeno razburili, ko so videli, da ima demokratska stranka tudi čuvarja skrinjice. Ob šestih popoldan se je začelo preštevati število kroglic. Prva je bila JDS, ki je imela deset glasov in čuvar si je mislil: dobro je, brez vse agitacije in brez vsakega shoda in vendar deset glasovi Klerikalci so sicer dobili večino in so mislili, da so zmagali, ampak Zalog ni vse, volitve so bile tudi drugod in še tretji dan mi prinese neka ženica žalostno vest, da je bil g. župan prvi dan po volitvah tako bolan, da je moral ves dan ostati v postelji. Vprašal sem ženico, kaj je vzrok županove bolezni, žena pa mi žalostno odgovori: «Oh, tisti samokrat s Trate v Zalogu, ki je stražil tisto samokratovo škrinjo, ga je tako raz-dražil, da je zbolel. Ob, ti samo-krati so velik križ!» Tako je tarnala ženica, jaz sem jo pa vprašal, kaj je to samokrat in ona mi odgovori, da so to brezverci, pesjaki. «Mati», sem rekel, «to so demokratje, ki so dobri ljudje, zato sem tudi jaz tisti sa-mokrat». Z Bogom! in razšla sva se. — Pepče s potokov. Iz Žirov. Dolgo smo žirovski reveži čakali in prosili, da bi se nas kdo usmilil, pa ni nobene pomoči v tej neznosni draginji in pomanjkanju in to nas je napotilo, da javno spregovorimo o ljubezni klerikalcev do re-vežev. — Okrajno glavarstvo v Kranju je z dopisom z dne 4. avgusta 1.1. št. 804. nakazalo za cenejšo mast revežem v občini Ziri 15.000 kron. Slučajno smo zvedeli za to nakazilo in ko ni bilo nobenega glasu o tem, kdaj se ta znesek razdeli v obliki cenejše masti, smo se obrnili na gerenta Kopača, ki je pa odločno tajil, da bi bil prejel kak znesek v ta namen. Na to je šlo par oseb do gosp. Cankarja, ki ima vedno polna usta ljubezni do revežev, da bi on povedal kaj je z omenjenim nakazilom. Ta je pa ljudi nahrulil, kakor pač on zna in še žugal s sodnijo vsakemu, ki bi govoril., da je prejel kak denar za cenejšo mast. Ko se mu je pa imenovalo par oseb, v katerih imenu se je prišlo, je takoj umolknil. Na to smo šli zopet v občinsko pisarno, tam pa je gerent Kopač že priznal, da je znesek res prejel in ga 2. septembra izročil predsedniku aprovizacijskega odbora Matiju Zajcu in da naj gremo k Janu, Demšarju in Grudnu, da. bodo ti trije povedali, kaj je s podporo. Pa Jan ai vedel nič, Demšar tudi nič in Gruden ravnotako nič. Ko smo bili pa pri predsednika aprovizacijskega odbora Zajcu, nas je ta ozmerjal in vpil nad nami, pomagala mu je pa pri tem še njegova žena. Tako smo sprevideli, da pri naših katoliških možeh ni nobene pomoči in obrnili smo se z vlogo na okrajno glavarstvo v Kranju in na deželno vlado, pa odgovora še dO danes ni nobenega. Slučajno smo zvedeli, da. je poslalo glavarstvo našo pritožbo gerentu Kopaču z naročilom, da poroča, kaj je naredil z denarjem. Tudi smo zvedeli, da gerent na nobeno točko ni odgovoril, temveč samo sporočil, da je vlogo podpisalo okolo 40 dela-mržnežev. Obrnili smo se na razne osebe, posebno , na župnika, pa nihče se ni hotel pečati z zadevo in tako še do danes nismo dobili ne masti in ne denarja. In kam je zginil denar? Porabili so ga za pokritje primanjkljaja pri aprovizacijskem odboru. Ta odbor je bil že 31. avgusta razpuščen in kako je mogel izročiti Kopač Zajcu denar 2. septembra? Kam pa je mast zginila? Trgovcem so jo dali, ki so jo z dobičkom prodajali. In potem so rekli ti gospodje, da je glavarstvo nakazalo, onih 15.000 kron za pokritje primanjkljaja pri aprovizacijskem odboru! Ah ti ljudje tako razumejo ljubezen do reveža, o kateri imajo vedno polna usta? Ali hočejo oni tako reševati socialna vprašanja? Ko je glavarstvo v Kranju zahtevalo izkaz o tem, kdo in koliko je dobil, je rekel gerent proti zanesljivi osebi, ki ga je opozorila na izkaz, da se sedaj lahko dela kar se hoče in da se kar napiše imena. Zato se obračamo tem potem na javnost, da se zve, kako se dela v Žireh z reveži: Okrajno glavarstvo v Kranju in deželno vlado pa vprašamo, če misli še držati ta sistem v Zireh? Najbrže se res misli na obdržanje tega sistema,, ker je namesto odsto-pivšega gerenta Kopača imenovan, ne da bi se vprašalo ljudstvo za njegovo mnenje, Cankar. Od novega predsednika deželne vlade g. dr. Pi-tamica pričakujemo, da bo ukazal revizijo aprovizacije in ubožnih podpor. Za vse naše trditve imamo dokaze in priče. Iz Radomlja. Preljuba „Domovi-na», smrten boj ti je napovedal naš menih. Zatreti te mora, segnati iz Radomlja, čeprav si tako priljubljena'. V živo si udarila v zadnji številki s svojo odkrito besedo, zato fur-ja blagoslovljena posoda od hiše do hiše, napenja vse svoje fizične moči in skuša izpreobrniti te brezveme Ra-domljane. Še v visokošolski in drugi naobraženi delokrog vtikuje svoj nos. V vsem naprednem življu vidi zaslepljenost, nevednost, kateri mora on odpomoči in spraviti vse te na-rodnomisleče v svoj klerikalni tabor, saj se je sam izrazil „ljudje mene še ne poznajo, ampak jaz imam tukaj, le noter (se je potrkal po čelu) mnogo." Dobro, sedaj vemo, da imamo opraviti s človekom, ki ima v glavi mnogo... inteligence to mu ne moremo pripisati ker je odkrito rečeno nima. Vaši odurni, vsiljivi in prepirljivi nastopi po hišah kažejo nizko naobra-ženost. Vsaka vsiljivost rodi odpor, tako- tudi ta, to priganja ljudi po hišah k izpovedi, govoreč „v tej-le hiši pa moram izpreobrnit eno grešno dušo, drugod zopet drugo» itd. In kakšne odgovore dobiva? Nimam časa, me zebe, če bi me nihče ne videl bi že šel, ker drugače me bodo pitali, da sem hinavec in vse druge reči. Čemu taka agitacija kar na debelo in na drobno? No, nam je čisto prav, spregledali bodo še oni, ki imajo zaslepljene oči, da je to vseskupaj samo kšeft, srednjeveški inkvizitor-ski smehljaj, ko skuša s svojim hinavsko prikritim obrazom speljati narodno čuteče občane v svojo mračnjaško zaspanost. Ako je pa tak narodno čuteč duhovnik kot pripoveduje raz prižnice, tak vnet dušni pastir, čemu ni ostal tam doli v zasedenem ozemlju? Zakaj je zapustil njemu izročene ovčice ljutemu sovražniku v roke, sam pa pribežal v našo mlado Jugoslavijo? Ali so ga morda Italijani pregnali? čudno. Saj je vendar Italija tako pobožna država, ki ima v svojem osrčju samega rimskega,papeža. No če so pa to storili, videli so v njegovi družbi le korak v nazadnjaško in brezdelnost. Seveda Jugoslavija naj pa sprejema vse te vrste ljudi, ki so rakrana v državnem ustroju, zavirača vsega napredka in izobrazbe. No sedaj nam pa še pove ta pater kako je s šnopsom, katerega mu je priberačila vaška revica. stara okrog 80 let. Mesto, da bi sebi revica priborila košček kruha, pa jo je poslal šnops beračit, res prav po katoliškem receptu. Kot poslušen član sv. kat. cerkve in nje namestnikov je vzela reva tricetrtlitrsko steklenico in hajd po vasi za šnopsom, saj je vendar za gospoda in ta pot jo privede gotovo 1 km bližje nebes. Tu je dobila četrt litra, tam malo manj in v tretjem kraju malo manj ko četrt litra, tako da ni bila tričetrtliterska steklenica polna. Prinese menihu vsa vesela, da je storila bogu uslužno delo. In glej, kaj se zgodi! Menih jo nahruli, da mu je ona šnops spila, ker ni polna steklenica. Revica je zatrjevala in dokazovala svojo nedolžnost, a vse bob v steno. Grdil jo je ta dični pater v njeni nenavzočnosti pri shodu Marijine družbe s tako doslednostjo, da je zavrela kri po žilah Marijine device in hajd v Kamnik k drugemu patru k izpovedi. Tu je povedala ves svoj križev pot. Spovednik jo zavme. to ne spada sem, pojdite na porto in tam povejte. Reva gre in pove. Kaj je opravila nam ni še znano, samo toliko vemo, da vrana vrani ne izklju-je oči. Pater uganja svojo politiko po klerikalni taktiki naprej, zato je imel tudi tako imenitno novoletno voščilo za nas poslušajočo cerkev. Samo mi duhovniki in mi duhovniki smo vaši v veri, upanju in ljubezni, samo mi, kaj Bog, Marija itd., mi smo vam vse. Vsak še tako razboriti se je povspel ta dan preko politike in želel mir, mir med vami, srečo, blagostanje, zadovoljstvo, le iz ust radomeljskega meniha ni bilo diha o vseh teh lepih čednostih, ampak sa-molastna hvala, ki se pod mizo valja — tako se glasi pregovor. Iz Motnika. Naši duhovniki vedno vpijejo, da je vera v nevarnosti, ker ljudje čitajo napredne liste. Seveda, vera je res v nevarnosti, pa ne zaradi naprednih časopisov, temveč v prvi vrsti zaradi takih duhovnikov, kakršen je naš častiti g. Pavlič. Pri nas je vsak dan ob 7. uri maša in Motničani so prišli tudi 4. t. m. v cerkev ob običajnem času. Tam so čakali in čakali, g. Pavliča pa od nikoder ni bilo. Ljudje so začeli godrnjati in eden je šel klicati g. Pavliča, ki je pa trdno spal. Ljudje so takoj uganili, da je duhovni gospod prejšnji večer predolgo gledal v kozarec. Sploh se ta častiti gospod Pavlič prav malo briga za cerkvene reči, pač pa se tem bolj peča s politiko in zlorablja pri tem tudi priž-nico. Za časa volitev je n. pr. rekel s prižnice, da se bodo oni, ki ne bodo volili njegove (klerikalne) stranke, še v grobu obračali. Dokler nam taki ljudje čuvajo vero, mora biti vera res v nevarnosti, ker taki duhovniki delajo iz cerkev agitacij-ske lokale za klerikalno stranko in s tem gotovo ne pospešujejo verskega čustvovanja, pač pa ga ubijajo. Iz Blok. Našemu župniku Šviglu je zaslužek župnije premajhen, zaradi tega se je poprijel še drugega poklica. Prevzel je tudi službo policista, ki kakor izgleda prav dobro nosi. V nedeljo dne 9. januarja je imel glavno skušnjo. Dve ženski sta prišli v cerkev in se ustavili pred ko-rom. Župnik pride in sune vsako enkrat v hrbet s pestjo. Ženski sta mu potem poslali primeren dopis in vsaka je priložila za bunko po deset kron. Torej v par sekundah je zaslužil 20 kron. Gotovo bo tudi še nadalje izvrševal ta dobičkanosni poklic. Prišel je k nam tudi njegov brat Jože Švigelj, to je suspendirani župnik, ki je bil seveda po „nedolž-nem" suspendiran. Na Blokah je očividno dobra reja! Politični pregled. Ustavotvorna skupščina se je zopet sestala in zdi . da se iPašičeva vlada spopolni z vstopom zemljoradnikov, ki so predložili svoje pogoje in je priča- kovati, da bo radikalsko-demokratič-na koalicija te pogoje sprejela. Kar se demokratov tiče ni nobenega dvoma, da bodo pogoje zemljoradnikov (samostojnih kmetov) sprejeli, saj so tudi oni v prvi vrsti kmetska stranka in upati je, da tudi radikalci ne bodo nasprotovali zahtevam zemljoradnikov. Ako se doseže sporazum, potem se vladna večina poveča za 40 poslancev in vladi se ne bo nič moglo očitati, da nima sigurne večine, kakor se ji tudi ne bo moglo očitati, da se nahajajo v njeni parlamentarni večini samo trije Slovenci (demokrati), ker bodo zastopani Slovenci tudi po poslancih samostojne kmetijske stranke. Kakor se iz zgorajšnjega vidi, so splavali klerikalni upi po vodi, ker se vedno bolj zbližujejo vsi oni elementi v ustavotvorni skupščini, ki so za delo in za enotno državo, medtem ko so klerikalci še do zadnjega upali, da se bo našla nazadnjaška večina, ki bo ovirala vsak napredek in dalje slabila državo, katere temelje so že dosti globoko izpodkopali razni brezvestneži, ki mislijo, da mora biti država samo sredstvo za dosego njihovih strankarskih namenov. Krog onih, ki hočejo v ustavotvorni skupščini resnično delati za koristi države in ljudstva, postaja vedno večji in zato je upravičeno upanje, da se bo ustavotvorna skupščina močno razlikovala od začasnega narodnega predstavništva, v katerem se je veliko govorilo in prepiralo, storilo pa prav malo. Medtem ko so se začele razmere v notranjosti države vendar normalno razvijati, imamo še vedno dosti odprtih zunanjih vprašanj, posebno naši odnošaji z Italijo navzlic dosežnemu sporazumu v vprašanju mej še vedno niso dobri in nosijo v sebi kali novih sporov. Italijani se namreč obotavljajo z izpraznitvijo onega ozemlja, ki je pri-sojeno naši državi in iščejo razne izgovore. Po pravici bi oni morali izprazniti to zemljo takoj po ratifikaciji sklenjene pogodbe, sedaj so pa stavili naši vladi predlog, da se to izvrši šele v mesecu maju. Upati je, da bo naša vlada to italijansko zahtevo z vso odločnostjo zavrnila, ker Italija nima nobene pravice še dalje držati v svojih rokah ozemlja, ki pripade po obojestranskem sporazumu naši državi. Sicer pa je jasno, kam pes taco moli: Italija bi hotela držati to ozemlje v svojih rokah, dokler se ne sklene med našo državo in njo trgovska pogodba, da bi mogla s tem pritiskati na nas, da bi ji dali v trgovinski pogodbi čim več ugodnosti, tako, da bi od nje samo Italija imela koristi. Na ta lim pa mi ne bomo šli, ker trgovska pogodba nima z določanjem mej nič skupnega, ona se bo sklepala samo med dvema popolnoma ravnopravnima državama, v to edino svrho, da ima od nje koristi ena in druga država. Sicer bi pa bilo najbolje, da sklenemo to pogodbo na čim krajši rok, ker v par letih bomo mi lahko sklepali še veliko povoljnejše trgovinske pogodbe kot danes in zato ne bi bilo pametno vezati se na daljšo dobo. Evropska javnost se mora vedno bolj pečati z razmerami v Avstriji, kjer se očividno bliža polom, kar se vidi najbolje iz vedno niže padajoče vrednosti avstrijskega denarja. Še v septembru se je dobilo za en dinar okoli devet avstrijskih kron, danes se dobi za en dinar (naše štiri krone) že čez 18 avstrijskih kron! Štrajki so v Avstriji na dnevnem re- du, sedaj štrajkajo železničarji, potem poštni, brzojavni, ali kateri drugi uradniki, potem zopet vsi uradniki in delavci skupaj, tako, da država ne pride iz štrajkov. Da potolaži svoje uradništvo, mu mora avstrijska vlada vedno povišati prejemke in ker so državni prejemki premajhni, mora vlada izdajati vsak dan nove bankovce, posledica tega pa je, da je vrednost denarja vedno manjša. Francozi se posebno zanimajo za te žalostne razmere v Avstriji in ker se bojijo združitve Avstrije z Nemčijo, bi radi Avstriji pomagali iz njenih stisk, pa imajo svojih skrbi preveč in bi najraje videli, da bi Avstriji pomagale nasledstvene države, posebno Jugoslavija in Češkoslovaška. Nam pa, seveda, niti na misel ne pride, da bi se pečali z usodo Avstrije, ker imamo dela dovolj z zidanjem lastne bodočnosti, hvaležnosti pa tudi nismo Avstriji dolžni nobene in naj se ona lepo sama pobriga za sebe. Razmere, o katerih se Avstrija nahaja, so naravnost obupne in v par mesecih pride do poloma, ali pa do združitve z Nemčijo, ki je pa tudi revna in se tega povečanja bremena ne bi posebno razveselila, ker bi jo ono samo še bolj obremenilo. Madžarska še tudi ne nahaja v mnogo boljšem položaju kot Avstrija. Tam se sedaj vodi ljut boj med posameznimi strankami zaradi vprašanja: kdo bo madžarski kralj, bivši kralj Karel Habsburški, kak drugi Habsburgovec, kak drugi princ ali pa celo kak madžarski grof. Kar se Karla in Habsburžanov sploh tiče, bodo morali Madžarji na vsak način odnehati, ker niti naša država, niti druge nasledstvene države nikdar ne bodo dovolile, da bi se kak Habsburžan vsedel na prestol v kaki sosednji državi, bodisi v Avstriji, bodisi na Madžarskem. — Druga velika skrb, ki tare Madžarje, je vprašanje zapadne Ogrske, t. zv. «Burg-landa», ki je po mirovni pogodbi prisojena Avstriji in bi jo Madžarji morali izročiti pravemu posestniku. Madžarji pa to deželo držijo trdno v svojih rokah in je ne mislijo izročiti. Avstrija pa nima armade, da bi deželo iztrgala iz madžarskih rok in jo zasedla. Tudi mi imamo nekaj ozemlja, prisojenega Madžarski, zasedenega, ampak dokler se Madžarska ne drži mirovne pogodbe in ne izroči zapadne Ogrske Avstriji, se lahko tudi mi ne oziramo na mirovno pogodbo in držimo v naših rokah madžarsko ozemlje z bogatimi premogovniki v Pečuhu. Tako so prišli Madžarji v največjo stisko: radi bi dobili Pečuh od nas, ne da se jim pa izročiti Avstriji zapadne Ogrske. Ta zadeva se bo menda tako rešila, da prevzame zapadno Ogrsko posebna ententna komisija, ki potem izroči deželo Avstriji. Madžarji so torej tudi pošteno kaznovani za vse svoje velike grehe v preteklosti. Tik pred sestankom medzavez-niške konference je izbruhnila ministrska kriza na Francoskem, ki je posledica splošnega političnega položaja v Evropi, ki je tak, da med zavezniki ni več prave sloge in edinosti v mnogih vprašanjih, posebno ravno v vprašanjih, ki jih ima reševati medzavezniška konferenca. Francija zahteva, da se zahteva od Nemčije z vso strogostjo izpolnitev vseh mirovnih pogojev, Italija pa smatra da so ti pogoji tako težki, da jih Nemčija ne more izvršiti. Mnenju Italije se približuje Anglija. Enako je v vprašanju grškega kralja Konstantina. zaradi katerega hoče Francija popolnoma bojkotirati Grčijo, Italija se pa drži bolj po strani in Anglija tudi. Jasno se vidi, da med zavezniki, ako že ne poka očitno, vsaj one edinosti ni več, ki je vladala za časa vojne. Posebno tudi vpliva na splošni politični in gospodarski položaj v Evropi zadržanje Amerike, ki se vedno bolj oddaljuje od zaveznikov in od Evrope sploh, ki ji noče pomagati v gospodarski krizi, v katero je zašla zaradi dolgotrajne vojne. Amerika se vedno jasnejše postavlja na stališče, da jo evropske razmere in zadeve nič ne brigajo in odtegnitev gospodarske pomoči Amerike bo imela težke posledice za Evropo, ki bo sama le z veliko težavo izplavala iz razmer, ki jih je ustvarila dolgotrajna vojna. = Klej za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaj mizarskega kleja Interesenti-obrtniki naj priglase svoje potrebščine takoj, da se bode moglo ozirati na njih priglase. = Knjige za merjenje lesa in krojaške merilne knjige ima «Urad za pospeševanje obrti» v zalogi, katere oddaja v pisarni na Dunajski cesti št. 22. = Za razvoj ribištva. V svrho regeneracije ribjih voda in povzdige ribarstva v Sloveniji je sklenilo po-verjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani z upraviteljstvom ribištva Ken-dove graščine na Bledu dogovor, glasom katerega je dalo poverjeništ-vo upraviteljstvu gotovo količino po-strvjih plemenk na razpolago proti temu, da prepusti upraviteljstvo po-verjeništvu, oziroma interesentom gotovo množino zaroda potočnih postrvi, oziroma križank, in sicer po znatno nižjih cenah nego so tržne cene. Po dosedanjih poročilih bo spomladi razpolagalo podpisano po-Perjeništvo s približno 92.000 mladic po ceni 80 K za 1000 mladic loco Bled. Naročila sprejema pover-jeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, Poljanska cesta št. 28, do najkesneje 20. februarja 1.1. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. = Nova domala tvornica kemičnih produktov. V Karlovcu so ustanovila zagrebška društva „Isis" in budimpe-šianska „Chinoin'' novo tvornico za ke-mično-lekarniške produkte. Tvornica je edina te vrste na celem Balkanu in se bo pečala s proizvajanjem in razpeča-vanjem raznih tablet in infekcijskih tekočin ter s predelavanjem zdravilnih rastlin. Razpečavala bo tudi za naše ozemlje kemične in lekarniške produkte budimpeštanske tovarne „Chinoin". Predsednik družbe je vseučiliški profesor dr. G. Janeček v Zagrebu. = Nova lesna delniška družba, jugoslovanski Lloyd" poroča, da se je v Kranju osnovala nova lesna delniška družba Banhajer in sin z glavnico 4 milijonov kron. = Blago za Jugoslavijo. Naša trgovska agencija v Solunu poroča, da je dospelo pet parnikov iz Liverpoola, Amsterdama in Hamburga, z blagom za našo kraljevino. Tovarna na Jesenicah. Vodstvo tovarne na Jesenicah je minuli teden obvestilo zaupnike kovinske organizacije, da namerava opustiti več sto delavcev. Tajništvo kovinarjev je ob enem z deputacijo zaupnikov z Jesenic zaradi tega interveniralo pri poverjeništvu za socijalno skrb. Rezultat intervencije je, da je vodstvo tovarne na podlagi predloga poverjenika za socijalno skrb sklenilo odložiti nameravani odpust delavcev za en mes;ec, ter da ostanejo dosedanje plače še nadalje v veljavi. = Zakon o elektrifikaciji zemlje izdeluje ministrstvo gradjevina. Po tem načrtu se pridržuje gradbo elektrarn na vodi in suhem državni upravi. Kjer država še ne gradi sama, lahko da koncesijo tudi zasebnim firmam. Za državna podjetja gre državi pravo razlastitve, zasebnim kon-cesijonarjem, ki grade podjetja za javno potrebo, se dovoli pravo eks-propriacije z omejitvijo, da se sme ekspropriiranec sorazmerno dopri-nešeni vrednosti podjetja udeležiti. Če zasebnik gradi le za privatno podjetje, mu ne gre pravo razlastitve. Zgradba, vzdrževanje lokalnih mrež in prodaja toka je stvar občin. Nas veseli čuti, da se država bavi s tem vprašanjem. Seveda brez zakona ne pojde. Naravno, da smo pristaši državne moči nad električno silo. vendar so poleg države tudi druge komune (okraji, oblasti), ki zaslužijo privilegirano mesto. Zakon je pač nekoliko prekratek, kajti ured< bam prepuščati preveč, ne kaže. Prevodno pravo se v načrtu komaj obravnava. Po našem mnenju je treba razviti o načrtu veliko javno debato, da vprašanje dozori za sestavo končnega vladnega predloga parlamentu. == Domača tvornica sardin. Industrija sardin je bila pred vojno pri nas zastopana večinoma po tujem kapitalu, razen tvornice Mardešiča in komp. v Milni na dalmatinskem otoku Brač. Ta tvormca je svoj obrat izpopolnila in je danes edina domača tvrdka te vrste, ki je po svojem blagu zmožna konkurirati s tujo robo. = Poročila o slabi letini. Iz Slavonije in Vojvodine prihajajo poročila, da so izgledi letošnje ozimine jako ne-povoljni, ker je bilo premalo moče in zato semena niso vzklila. Vrhu tega so se po poljih pojavile velike množine miši, ki uničujejo setev. Radi tega so morali kmetje ponekod znova preorati zemljo in znova sejati, kar je provzro-čilo živahno povpraševanje po semenih, zlasti po detelji, ki se plačuje po 5000 do 6000 K za meterski stot. — Priobčujemo ta poročila v zavesti, da imajo več ali manj samo namen vplivati na ceno žita. Taka poročila je vedno sprejeti z največjo reservo. = jugoslovansko zadružništvo v Italiji- Jugoslovani, ki pripadajo po ra-pallskem miru italijanski kraljevini, imajo nad 360 gospodarskih zadrug, ki so včlanjene v maticah Goriške zveze, druge v Zvezi slovenskih zadrug v Celju, tretje v Zadružni zvezi v Ljubljani. Rapallski mir je pustil le Goriško zvezo nedotaknjeno, dočim so zadruge, ki so bile včlanjene v Ljubljani in Celju, povsem osirotele. Tržaška „ Edinost" priporoča kot edini izhod iz te zagate centralizacijo vseh zadrug od Bovca do Zadra v eni edini in enotni zadružni zvezi. List poudarja koristi, ki bi jih imelo slovensko ljudstvo od centralizacije zadružništva toliko v gospodarskem, kolikor v narodnem pogledu. = Promet z Bolgarijo obnovljen. Ker je Bolgarija že pričela z vračanjem v vojni dobi zadržanega žel. mate-rijala, je naša vlada odredila, da se vzpostavi želez, promet z Bolgarijo. Po brzojavnih poročilih se je preteče-no nedeljo uvedel zopet reden promet z Bolgarijo. Svote in blago za Bolgarijo se sprejemajo in odpravljajo v neomejenih količinah. = Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Iz načelstva Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani so izstopili dosedanji predsednik Ivan Knez, podpredsednik dr. Fran Novak in član načelstva dr. Ivan Tavčar. V zadružnem registru se je vpisalo novo načelstvo, katerega člani so: dr. Milko Brezigar, odvetniški kandidat v Ljubljani (predsednik); Josip Tribuč, veleposestnik na Glincah (podpredsednik); dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani; Ivan Pipan, posestnik v Vižmar-jah; Adolf Ribnikar, tržni nadzornik v Ljubljani — odborniki. = Pritožbe slovenskih obrtnikov. Deželna zveza obrtnih zadrug za Slovenijo je poslala vladi dopis, v katerem protestira, da se hoče urediti enotno socijalno zavarovanje v državi brez sodelovanja obrtnikov. Glavne zahteve obrtnikov so: paritetno zastopstvo v vseh zavarovalnih zavodih, vsaka pokrajina mora imeti najmanj en svoj sa- moupravni zavarovalni zavod, aad katerim naj ima centralni zavod samo nadzorstveno pravico (en pokrajinski zavod brez široke upravne decentralizacije bo okoren. Uprava bo počasna. Op. ured.) Obenem z delavskim zavarovanjem naj se izvede tudi obvezno bolniško in starostno zavarovanje obrtnikov. — Da se mora obrtniški stan, ki je za državno gospodarstvo izredne važnosti, šele sam siliti k sodelovanju pri ustvarjanju socijalnih zavarovalnih zakonov, je gotovo abnormalen pojav. Naša socijalna politika bi morala pritegniti k sodelovanju vse interesente. Samo sodelovanje more vzbuditi zado-voljnost z ustvarjenim zakonom. Vsiljeni zakoni pomenijo absolutizem. = Jugoslovenske banke v Trstu. Generalni komisar za Julijsko Benečijo je izdal nalog, po katerem je dovoljeno vsem podružnicam jugoslo-venskih bank poslovanje v Trstu. Dobiti morajo od svojih central celoten prometni kapital in morajo voditi posebne račune, da se more vselej dokazati in ugotoviti, koliko denarja so prejele iz inozemstva. Končno morajo prijaviti italijanskim ob-lastvom imena svojih ravnateljev v Trstu. = Anketa o kmetijskih šolah. Pri poverjeništvu za kmetijstvo se je vršila te dni anketa zaradi novih kmetijskih šol v Sloveniji. Ankete so se udeležili ravnatelji kmetijskih šol, ravnatelj Kmetijske družbe in dva strokovna referenta poverjeništva. Predsedoval je vodja poverjeništva, dvorni svetnik dr. Vertačnik. Referent je bil kmetijski svetnik Rohrmann. Anketa se je izrekla za ustanovitev srednje kmetijske šole v Mariboru in za ustanovitev nižjih kmetijskih šol v Prekmurju in na Gorenjskem. Tozadevni predlogi so bili po širši debati soglasno sprejeti. = Trgovina s sladkorjem. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel objavlja, da je dovolilo sladkornim tovarnam v Osjeku, Novem Vrbasu, Cr-venki, Velikem Bečkereku in Belmono-štru, da smejo brez posebne dovolitve imenovanega ministrstva prodati sladkor trgovcem, in sicer vsaka tovarna do 100.000 kg. Posamezni trgovec ne more dobiti več, kakor 500 kg sladkorja in je dolžan ga prodajati porabnikom kvečjemu za 4 K dražje od tovarniške prodajne cene. Pri nakupu sladkorja se morajo trgovci izkazati s potrdilom, da so zadostili davčni dolžnosti v prošlem letu. = Rudarska stavka v Sremu. Iz Beograda se javlja, da je v Vrbniku v Sremu v tamošnjem premogovniku stopilo delavstvo v stavko. Beležke. b. Na Radiča se zanašajo naši klerikalci in upajo, da se prej ali slej zberejo v enem kolu vsi protidržav-ni in nazadnjaški elementi v ustavo-tvorni skupščini in potem bo zopet cvetela klerikalna politika. Vidi se res, da je prevzel vodstvo klerikalne stranke dr. Gosar, ker samo on je mogel priti na neumno idejo, da bo razbil slogo med onimi strankami, ki so zapisale na svoj prapor geslo: narodno in državno edinstvo. Ako se namreč ta sloga ne razbije, ne pridejo klerikalci nikdar na površje in ravno tega klerikalci ne morejo doseči, četudi so postali veliki prijatelji celo bosanskih veleposestnikov, muslimanskih begov, ki so največji sovražniki kmeta in vsakega napredka sploh. b. Kaj jih združuje? Vse one stranke — klerikalce, Radičevce, Frankov-ce, bosenske muslimanske veleposestnike, narodno-klubaše in druge enake — združuje samo želja, oslabiti državo, drugače ni pa med niim< čisto nič skupnega, ker medtem ko zahteva Radič odpravo veleposestev (to je edina pametna točka v njegovem programu) in razdelitev zemlje kmetom (kar zahtevajo tudi demokrati), so narodno-klubaši, posebno pa muslimanski begi, največji sovraži'lk i agrarne reforme, proti kateri tudi naši klerikalci, ker se bojijo za cerkvena veleposestva, na katera se mora tudi razširiti agrarna reforma. Teh strank torej čisto nič ne združuje kot samo želja, da bi Jugoslavija ostala neurejena in slaba, da bi se naši zunanji sovražniki lahko igrali z njo po mili volji. Za skupno delo se torej te stranke nikdar ne bi mogle združiti, ker jim do dela niti ■i. Zato bo pa delala večina, ki se zaveda velike odgovornosti pred narodom, pri prihodnjih volitvah naj pa narod temeljito obračuna z onimi, ki jih je on poslal v Beograd zato, da bi tam delali in zidali, oni pa poskušajo rušiti. Naša sreča je, da ti ljudje samo poskušajo rušiti, ker so oni, ki zidajo, močni dovolj, da rušilcem gledajo na umazane prste. b. Proti centralizmu vpijejo klerikalci, ker dobro vedo, da bodo v enotni državi oni popolna ničla, na katero se nihče ne bo oziral, kakor se sedaj nihče ne ozira na njih, ko imajo demokrati, četudi šo bili izvoljeni na Slovenskem samo trije, več vpliva kot vseh petnajst klerikalnih poslancev, ker demokrati so pač združeni v močni jugoslovanski demokratični stranki, ki ima blizu sto poslancev, klerikalcev je pa vseh skupaj komaj nekaj čez dvajset! Klerikalci zahtevajo avtonomijo za Slovenijo, ki bi jo moralo ljudstvo drago plačati, samo zato, ker mislijo, da bi. se na Slovenskem vendar dala ustvariti klerikalna večina in potem bi se vrnili v deželo stari šusterši-čevi časi, po katerih se klerikalcem tako toži. Klerikalci so doigrali in za njih nobene pomoči ni več. b. Svojega sovraštva do Srbov klerikalni listi ne morejo več zakrivati, temveč ga kažejo javno vsak dan. Vzroke tega sovraštva dobro poznamo: Srbi so bili vedno narodni in požrtvovalni, odločni, zato so tudi ustvarili svojo državo in osvobodili vse Jugoslovane. Zato Srbov klerikalci ne marajo, ker so oni sami svoj narod vedno izdajali in so vedno in povsod iskali le svoje strankarske koristi. Srb je resničen in goreč rodoljub, svobodoljuben kotma-lokateri narod na svetu in nad vse požrtvovalen v borbi za svojo pravico, tako, da se imamo Slovenci še marsikaj naučiti od njih. Klerikalci so pa vedno vodili protinarodno politiko, vedno so se prodajali Avstriji in zato so jim Srbi zoprni, ki so Avstrijo rušili in končno tudi zrušili. Vsak razumen človek pri nas pa dobro ve, da so nas ravno Srbi rešili nemškega suženjstva in nam prinesli ne samo svobodo, temveč tudi možnost, da se naša dežela v jugoslovanski državi v vsakem oziru lepo razvije. b. Komunisti so postali tako ponižni, da jih kar za spoznati ni več. Kako so vpili še pred par tedni, da bodo izzvali revolucijo, proglasili diktaturo proletariata (v resnici diktaturo nekaterih slavohlepnih ljudi) in ustvarili iz Jugoslavije novo Rusijo, kjer bo tekla kri v potokih, ker brez prelivanja krvi ni komunizma. Pa je vlada samo malo pritisnila na te širokoustneže in oni so takoj utihnili, samo klerikalci jih poskušajo braniti, češ, da so odredbe proti komunistom nazadnjaške. To pa ni res, ker proti komunistom se niti od daleč ni tako nastopilo, kakor eni postopajo, kadar pridejo kje na površje. Na Ruskem ne sme izhajati noben list, ki ni komunističen, svoje politične nasprotnike pa komunisti kratkomalo obesijo ali ustrelijo. Komunisti so najbolj nazadnjaška stranka in največji sovražniki vsake svobode in zato nimajo nobene pravice, pritoževati se, ako se tudi njim svoboda vsaj toliko omeji, da ne bodo nevarni svojim soljudem. To komunisti menda sami uvidevajo in zato so se potuhnili in menda ne mislijo več na revolucijo in državljansko vojno. b. V velikih skrbeh so klerikalci radi naredbe ministra prosvete, da se zaprejo vse privatne šole tam, kjer že obstojajo javne državne šole. Ta nared-ba je naperjena v prvi vrsti proti raznim tujejezičnim zasebnim šolam, v katerih se otroci gotovo ne vzgajajo v državnem duhu, ampak klerikalci imajo slabo vest in se bojijo, da se na-redba ne raztegne tudi na razne samostanske šole, v katerih se otroci gotovo tudi ne vzgajajo v pravem državnem duhu. Seveda, sedaj je pa takoj vera v nevarnosti, kakor bi samostanske šole varovale otroke pred brezver-stvom, državne šole bi bile pa brez-verske! Po našem mnenju so tudi .samostanske šole popolnoma odveč tam, kjer obstojajo državne šole, ker bolje bodo otroci na vsak način vzgojeni v javni državni šoli, kot pa za samostanskimi zidovi, kjer naj se vzgajajo samo oni, ki mislijo za samostanskimi zidovi tudi ostati za vse življenje. Hovosfi. * Razpad slovenskega odbora v Kočevju. V Kočevju je obstojal slovenski odbor, sestavljen iz demokratov in klerikalcev. To je bilo potrebno, ker na Kočevskem so morali biti Slovenci složni in edini, samo na ta način bi se slovenstvo tam utrdilo. Ampak klerikalci so narodni samo takrat, kadar jim to kaže, po navadi so pa v prvi vrsti strankarji in zato so povodom volitev za ustavotvomo skupščino sklenili s Kočevarji sporazum, po katerem so kočevskim Nemcem marsikaj obljubili, posebno da noben Kočevar ne bo premeščen. Pri takih razmerah je postalo, seveda, vsako sodelovanje s klerikalci v narodnih vprašanjih nemogoče, ker imajo klerikalci nasproti Nemcem vezane roke in ne morejo delovati proti njim. Slovenski odbor, v katerem bi bili tudi klerikalci, je postal na ta način nepotreben, ker svoje prave naloge ne bi več mogel vršiti. Zato je zastopnik demokratične stranke odklonil nadaljnje sodelovanje in slovenski odbor je prenehal obstojati. * Mi in Nemci. Na Koroškem, ki je v svojem južnem delu popolnoma slovenska dežela, ni zdaj niti ene slovenske šole in našemu ljudstvu se povsod vsiljuje nemščina. Sploh na Koroškem preganjajo Slovence na vse mogoče načine. Mi pa vzdržujemo za odpadnike, ki niti pravi Nemci niso, ne samo ljudske šole, temveč tudi gimnazije v Ljubljani! Nemci so pač po svoji naravi sirovi, mi pa veliko, veliko premehki in na vladanje še vedno nenavajeni, ker smo tisoč let lilapčevali. * Sami so krivi. V Borovljah na Koroškem vlada med tamošnjim delavstvom veliko ogorčenje proti avstrijski upravi, posebno pa proti aprovizaciji, ki je taka, kakršna pač more biti v tako revni državi, kot je Avstrija. Že nekaj tednov delavci niso dobili skoraj nobenih živil, a ono, kar dobe — malo moke — je neužitno. Delavstvo je naravnost obupano in te dni so bili po Borovljah preko noči nalepljeni lepaki s podpisom nekega delavskega odbora, ki žuga okrajnemu glavarstvu, da se bo delavstvo — ako se aprovizacija ne uredi — postavilo na čelo akcije, da zasede Jugoslavija vse plebiscitno ozemlje. Povod za zasedbo bo dalo delavstvo samo. — Nam se smilijo zavedni koroški Slovenci, ki so radi nesrečno izpadlega plebiscita prišli v take žalostne razmere, borovelj-ski delavci so pa po veliki večini glasovali za Avstrijo in so dobili ono kar so si sami izvolili. Ko je bila na Koroškem naša uprava, ni bilo lakote in pomanjkanja in boroveljski delavci so imeli belega kruha dovolj, pa so vseeno hrepeneli po Avstriji. Komaj po treh mesecih pa ravno ti d-e lavci že vzdihujejo po Jugoslaviji. Ker morajo v Avstriji stradati! Ti so sami krivi svoje nesreče. * Bodočnost Jugoslavije. Iz Berlina je prišlo v Beograd odposlanstvo nemške vlade, da obnovi trgovinske stike zi našo državo. To odposlanstvo se je že te dni vrnilo v Berlin in njegovo poročilo o gospodarski moči Jugoslavije je zelo zanimivo. Predsednik odposlanstva je izjavil, da je vojna dvignila Jugoslavijo do neslutenega pomena in v bodočnosti se jo bo moralo smatrati kot izvozno državo velike važnosti. Glavni izvoz bodo poljedelski pridelki, ker je to danes z 80 do 90 odstotki poljedelska država. Tako mislijo o naši državi po celem svetu, povsod ji prerokujejo lepo bodočnost-samo med nami se najdejo zaslep-ljenci, ki mislijo, da je mogoče čez noč odpraviti vse posledice dolgoletne vojne in ti nezadovoljneži godrnjajo, ker ne teče po Jugoslaviji med in mleko. Potrpeti je treba malo, saj v drugih državah je še veliko slabše kot pri nas; vsi oni nezadovoljneži naj se rajše oprimejo dela, kakor da godrnjajo v enomer. Čim bolj se bodo ljudje oprijemali dela, tem prej bodo odpravljene posledice vojne, tem prej urejene razmere in bo vsakdo lahko zadovoljen, da je jugoslovanski državljan. * Pokojnine vojnih invalidov, vdov in sirot — nove doklade. Z ustavitvijo izplačevanja naklonitev koncem oktobra 1920. 1. je ostala velika večina najpotrebnejših družin onemoglih invalidov ter vojnih vdov z nepreskrbljenimi sirotami ob malenkostni vojni pokojnini brez najnujnejših sredstev za preživljanje. Pač je dobila deželna vlada v Ljubljani nalog, da od novembra 1920 izplačuje dodatke po članu 14 «Uredbe o začasni pomoči invalidom in družinam padlih vojnikov» iz leta 1920. Ti dodatki, ki naj bi bili nadomestilo za prejšnje naklonitve, znašajo, ako je podan dokaz siromašnosti, mesečno poleg dosedanjih penzij, ki jih izplačuje Voj. pok. likvidatura: za invalida s 25 do 50 odstotkov invalidnosti 19 K, za invalida s 76 do 100 odstotkov invalidnosti 10 K, za invalida preko 100 odstotkov invalidnosti 30 K. Za vsakega nepreskrbljenega otroka invalidovega do dovršenega 16. leta starosti po 8 K. — Sirote brez očeta in matere iz ene družine, bi dobivale: ako je ena — 48 K, aKo sta a ve, sxupaj yz r., an.o so tri, vse tri skupaj 96 K; vsaka nepreskrbljena sirota preko treh še po 8 K. Družine padlih: z 1 do 3 članov, od katerih sta eden ali dva nepreskrbljena otroka, skupaj 40 K mesečno, za vsakega nadaljnjega nepreskrbljenega otroka do dovršenega 16. leta še po 8 K. — Invalidom in družinam, ki plačujejo za stanovanje najemnino, se povišajo navedeni osnovni dodatki za 25 odstotkov. Te doklade so tako malenkostne, da jih ljubljanska deželna vlada ni mogla priznati in jih tudi ni začela nakazovati, temveč pričela takoj akcijo pri merodajnih beograjskih oblast-vih za primerno zvišanje doklad, ki bi odgovarjale sedanjim življenskim razmeram. Dosedanji uspehi so po-voljni in pričakovati moremo v kratkem tozadevne zadovoljive naredbe. Nove doklade bodo izplačane naknadno za vse mesece od ustavitve naklonitev dalje od Voj. pok. likvidature v Ljubljani. — Razumljive so pritožbe prizadetih strank, ki čakajo nestrpno na ureditev preskrbe, priznati pa morajo preskrbljenci tudi deželni vladi dobro voljo, da skuša urediti to zadevo kar najhitreje in čim najugodnejše. Potrpe naj torej še kratek čas, ker njihova stvar je v najboljšem teku. * Italijanski liberalizem. V Gorici jc ta mošnji prefekt izdal naredbo, da morajo zasebni delodajalci odpustiti od dela vse Jugoslovane, ki so rodom iz ozemlja, ki po rapallski pogodbi ne pripade Italiji. To naredbo so zlasti izkoristili italijanski nacionalisti, ki so brez odpovedi z novim letom odpustili iz službe vse take uslužbence, še več, odpustili so tudi Slovence, ki so rodom iz neodrešenega ozemlja, a nočejo biti Italijani. — Tak je v resnici oni liberalizem italijanske kulture, o katerem sta v Rapallu govorila Giolitti in Sforza. * Pridobitev državljanstva nase kraljevine. Rok za vlaganja izjav opcije po § 11. uredbe o pridobitvi državljanstva, ki je bil prvotno določen na 15. januarja 1921, je podaljšan do dne 15. marca 1921. Izjave opcije za državljanstvo Avstrije, Češkoslovaške, Poljske, Rumunije v zmislu § 22 iste uredbe je vložiti do dne 15. januarja 1921. Ker vlagajo mnoge stranke proš nje za državljanstvo brez predpisanih prilog, se ponovno opozarjajo vse prizadete, da se drže točno predpisov uredbe, ker se drugače povzroča nepotrebno delo. / * Nabava šnofanca. Človek bi mislil, da pri nas ni več ljudi, ki si radi na-praše svoj nos s šnofancem. Temu pa ni tako! Takih je še dosti in uprava državnih monopolov je v skrbi, da toliko nosov ne ostane brez užitka. Zato je sklenila nabaviti 3000 kilogramov šnofanca „Čam" ter v to svrho določila licitacijo na dan 29. januarja. Prijatelje šnofanja bo ta vest gotovo razveselila. * Oropana železniška postaja. Na železniško postajo v Ormožu Se je te dni izvršil roparski napad. Oborožena tolpa je prišla ponoči na postajo, nastavila službujočemu uradniku revolver na prsa ter zahtevala denar. Uradnik je moral tolpi izročiti najprej svoj denar, potem denar iz blagajne in ker je bilo roparjem to še premalo, so zahtevali tudi denar iz glavne blagajne. A do glavne blagajne uradnik nima vseh ključev. Zato je tolpa zahtevala, naj pride postajenačelnik s ključi. Slučajno pa se je med tem približala nočna straža z lučjo. Roparji so izginili v temi in pustili uradnika pri prazni blagajni. Sumi se, da se je roparska tolpa priklatila iz Hrvatske. * Nevaren vlomilec prijet. Dne 5. t. m. zjutraj je Alojzij Zalokar zapazil, da je bilo v noči vlomljeno v njegovo čevljarsko delavnico v Florjanski ulici št. 6 ter odnesenih 17 parov raznih čevljev v vrednosti čez 9000 kron. Za- ---- 1 - l 1 . -i - . t.. ar . ■ . ..L. (L jtrni icmt/f 9UCUSK1M ■—'z nato obvestila vse druge oddelke v svrho zasledovanja. Še isto jutro je stražnik zapazil na Starem trgu nekega mladeniča, ki je prodajal par novih ter ugotovil, da so bili čevlji ukradeni pri Zalokarju. Na policijskem ravnateljstvu se je aretiranec izdal Ni-kolo Ivančiča, begunca iz Trsta. Trdil je, da je čevlje kupil prejšnji večer od dveh Bosancev, katere je natančno popisal, za 160 kron. Ker ni imel nobenih dokumentov, se ga je natančno per-lustriralo ter ugotovilo, da je identičen z Nikolo Lukaričem, rodom iz Reke, ki je še meseca januarja 1920 pobegnil iz zaporov v Zagrebu. Aretiranec je slednjič priznal tatvino čevljev, ki jih je v neki ograji za Ulico na grad zakopal. Tam so čevlje tudi našli. Zaradi te tatvine, kakor tudi zaradi raznih drugih lumparij, je bil Lukarič izročen sodišču. * Zasačen železniški tat. Pred odhodom zagrebškega vlaka dne 6. t. m. je kriminalni organ na glavnem kolodvoru opazoval nekega 21 letnega mladeniča, ki je imel pri sebi clva velika ovoja. Ko ga je kriminalni organ ustavil in začel izpraševati kam se pelje, jp bil zelo prijazen in rekel: ,ali me ne poznate, jaz sem iz Šiške; v ovojih imam perilo, ki ga ponesem v Lukov-ko nekemu prijatelju Čehu. Kriminalni organ je pa moža pozval, da gre z njim na stražnico, kjer je bilo veliko presenečenje. V ovojih je bilo zelo fino perilo, 30 rjuh, 22 obrisalk in 27 prevlek z oznambami V. K, v skupni vrednosti 10.430 K. Ustavljenec je pričo teh dokazov priznal, da je prejšnji dan zvečer vlomil v železniški voz, v raicrai jC »no »rmozno oiaSo m Pu- pv kVatki lidlezru in našla se državo v izvrševanju odredb proti pro- + Preiskava proti vukovarskim kradel perilo ■ povedal je, da je Koci- je njena oporoka, v kateri je svojega tidržavnemu delu. Prve take garde so komunistom je končana Oblasti taJmka šlP"sa in Bo" da si je prihranil 30.000 kron. Polici- * ° !lino«in pogajanjin se je «grot» munistični k t E kJ , ' gumila Hermanna, ki je obenem voj-ia je ugotovila, da je Kociper znan tat končno zadovoljil z odpravnino daj ustanavl?ajo posebno f Vojvodini "i begunec. |n je bil v vojaških zaporih v šentpe- 600.000 kron. Osjeska policija ga je v Pančevu v Banatu stoji pod orožjem + Občinske volitve v Vojvodini. Mi-terski vojašnici, od koder je pobegnil končno kot neprijetnega inozemca oddelek 120 dobrovoljcev, ki stoje na nistrstvo za notranje stvari je sklenite meseca junija minulega leta. Izročili izgnala iz mesta. Preselil se je v Ma- razpolago državni upravi, v Novem da se v Vojvodini letos ne izvedeio ob-so ga vojaški oblasti. Perilo pa dali njine Lažne na Češkem ter vzel s se- Sadu je ustanovljena »Narodna Obra- činske volitve temveč da se vsa mesta gospej Krisperjevi kot lastnici. boj vse dragoceno pohištvo in nakit na", ki ima nalogo, razširjati svoje de- popolnijo z imenovanji Zato je mini- * Ruski general postrelil svojo rod- svoje pokojne soproge. Tam se je se- Iovanje po vsi Vojvodini. Po vseh kra- strstvo za notranje stvari pozvalo vse bino. „Bokeški glasnik", list, ki je ne- znanil z neko baroneso ter se ž njo ]lh ,Se ustanavljajo oddelki narodne okrajne in mestne načelnike, da do dne davno začel izhajati v Kotoru, poroča zaročil. Med tem časom je izvršil gar , 1 0 Vojvodini so objavljeni 1. februarja predložijo kandidatske 15- 0 grozni rodbinski drami, ki se je pri- ra sleoariie ter se zatvlptel v neko prolglaS!. "Narodne Obrane", ki se v ste, da bo moglo ministrstvo potem ;z-godila med begunci Wranglove arma- g^nS 7SSL 1» njih poživljajo vsi, ki hočejo delati za vršiti nadaljnje odredbe. de. Na potu v Dalmacijo je neki ruski ^artasKO alero z bivšim velikim zu- osvobojeno in ujedinjeno domovino, da - general v obupu nad svojo nesrečno Panom Szemzojem. Njegova zaroc- se strnejo v močne vrste, ker potem bo ifs*®^ - _ M . . domovino ustrelil najprej svojo ženo, niča je opozorila nanj policijo, ki je obračun z notranjimi in zunanjimi sov- I® resS potem svoji dve hčerki in dva sina, dognala, da je ta «grof» velik slepar ražniki našega narodnega in državne- Politične prilike po izgonu arditov nazadnje pa je končal še svoje življe- in da je njegovo pravo ime Aleksan- 8a. edinstva jako lahek. V istem Legionarji odhajajo še vedno Do nje- der Eschenbach iz Draždan. Slepar, fmislu je izdala tudi vojvodinska do- slej jih je zapustilo Reko nekaj nad * Kako je z našim drobižem. Ravna- ki je že leta 1914 nastopil kot princ »rovoljska organizacija proglas naro- 3000. Vendar jih je v mestu še nad teli državne kovnice denarja je te dni Carasialeux von ITohenbarkenstein, , katerem, izlavlia- da delo dobro- tisoč, mnogi so se že preobleka v ci-v nekem dunajskem listu ocrtal delo- je 5il aretovan in izročen sodišču v ni ko"cano' »ker na lstl na" vilno obleko. Nekateri hočejo mer.da vanje te kovntce, v kateri se kuje sedaj L '/;;!?"" " 611 SOaiSCU v cin kot smo obračunali s sovražniki ostati stalno v mestu. tudi naš jugoslovanski drobiž. Sedaj manjmin na fronti, moramo obračunati s sov- Mnogo civilnega prebivalstva ^ ie izdelujemo - poroča ravnatelj Kron- * živela Jugoslavija! Na Silvestro- raznik» v nasi zemlji!" že vrnilo. ESero hfot stanl 1 ~~t f11!1)?110^ komadov lug°- vo je italijansko orožništvo v Plani- * Naši akademiki v tujini za držav- vanje so našli oropano ali pa zasede-siovanskega droDiza. io so komadi po nj na Notranjskem sklicalo vse po- no edinstvo. Udruženje jugoslovanskih no od tujcev. Cene so še vedno fanta- 0 in iu par iz gama-kovme m po sestnike v občinske pisarno, kjer naj akademikov v Toulousi na Francoskem sti™o visoke in se ne dajo primerjati BemdorfaKovinTzlTovarne teJa bi 8'lasova!i, ali hočejo pripadati ju- ieposlafo Predsedniku konstituante dr. niti s cenami v Trstu, niti z onim v denaria ie nrisnela v 104 vSili Ke? go^aviji ali Italiji. Zbrali so se pol- gibar]U "astopno brzojavko: .Izvolitev Jugoslaviji. Večinoma prevladuje lira, aenarja je prispela v 1U4 vagoniti Ker ° š . , Vase osebe za predsednika ustavotvor- pa tudi mnogo ponarejenih reških in snn nnn t S IZg°t°Vltl VeC JflSpiU^ ne skupščine * govor, ki ste ga imeli starih nežigosanih avstrijskih kron je kor 800.000 komadov, bomo morali za Jugoslavijo. Vrli notranjski rojaki! povodom otvoritve konstituante sta še v prometu začeti z nočnim delom, da podvojimo * Italijanska vlada in visokošolci nam ojačila naše nade v skorajšnjo in Borba strank za sestavo mestne via- proizvajanje in to narocoo v dogovor- iz zasedene Slovenije. Italija, ki nam srečno konsolidacijo naše države. Za- de se je razvila precej hitro Poostrila rZosb^^rdV^atTrinrav" ie s sv°j° grabežljivo roko odtrgala bvaljujemo se Vam za hvalo, ki ste jo se je že toliko, da so neki'- seveda hem za ifro tev P najboljši del Slovencev, dobro ve?kaj lzrekh "a ako P1™1* način srbski policiji neznani - storilci vrgli pred * Beograd prejme križ častne legije. pomeni narodu inteligenca. Zato se Sve^kralTpe^eJ*'!" žfvel ^^ t™ ^^ ^ protl dost Predsednik franc republike je rni\o P™ nič ne briga za one svoje viso- ftSniTelfk^Ilikander S ? i fi^f rSo- ofgaS 2'ni'nč Beograd odlikoval z viteškim križcem kosolce iz zasedenega ozemlja, ki predsednik ustavotvorne skupščin?! pripet o. ter je soal v ^em nadstrojL častne legije z naslednjo motivacijo: stuairajo po univerzah v tuum Ra- , ,, ■„ n„i;• 1 , * imu&ujp »SiiS ^ifeaSSv^ sf^rs^S«:^ ISSIF^- Sffiffiet i^teffi srsižjfs^s ste t« ksiTe pSdSvoz riafjis s -r p^fate; SSw^naroda,PkMe bil rešen da Italije prav nikake pod- rilo po Subotici, da v svojih pridigah ° iS T^r t°r' ne izumrje". Odlikovanje bo na slove- P«re. Njih materijelno stanje ni za- hujskajo madžarski frančiškani proti ^ ^fV sen način izročil v Beogradu general vidanja vredno. Po bratovsko si dele nasi državi in poveličujejo Horthyjev f'tuant° ;f i;i R^ H^f',,,? Franchet d'Esperay, nekdanji vrhovni z ostalimi slovenskimi dijaki v skup- fezi.m na. P^rskem. Preteklo nedeljo, g J^3 JJ na Reh d Annun- novelinik zavezniške armade na vzho- ni nonolnonn nennlitirni ctrr.crn ^n ko le neki frančiškan zopet hu skal, e z,10.in ninogi legijonarji, je na videz poveljnik zavezniške aimade noms^ SloveS d^S Sln.S v nastal° v cerkvi Slasno Protestiranje, fo^ej najmočnejša m gotovo najbolj * \/ čor,i- tL -1 .v * Kl cll-lasKl zaarugi v ki se 1e razvij0 v kričanie tako da ie aktivna stranica italijanskih nacijona- Pavlu pri So^tran znanem klerikal- ^ ^ hl te^ave/ij^kega morai]'fSSJSfpri&TlS "^ fašisti ki nadaljujejo program 1 avlu pri bostrem, znanem kienkai 21vl]enja. Kdor uvidi, da besede so se popoldne ponavljali enaki prizo- združitve Reke z Italijo ali aneksije. kovnifenf sin' B^emardS^rekar nriiel z prazne ne zaIežei° "ič in da je treba ri, ki se so končali s pretepom v cerkvi, )' zadnjih dneh si je ta stranka nade- vso silo nrSSSa tu Z dejan^em nastopiti, se mu nudi je posredovala policija, ki je aretirala Ja ,"BI°CC° Nazionale' . Druga SiS Jakoba LeJSSff-tefmu oŠ prilike dovolj, da aktivno sodeluje in nekaj dijakov ki so ugovarjali mad- ^vno Ze^so v pravem cerkovniškem žargonu za- ^ekel si bo vrhu tega še hvaležnost frskemu fratru. Subotiski akademiki ^SS™ inTli" ukazal: „Ti, fant, danes ni šole!... dijaštva. Poklekni! . . . /.moli očenaš!" Deček dransko se je nasilneža ustrašil in je vse sto- »Slovenske dijaške zadruge v Pragi." Naolag, t an.snko v "fzasSi gospoda^kemr^oju kb privabH lilvSa° ^^otokCDobruniško St * Obrito priznanje „Domoljub" prič, ki sf potrdde da so frančiSi jugoslovansko in ogrsko zaledje na in vrgla v potok uoorunjsico, kjer se omenja neki članek dr. Žerjava v „Do- dosledno hujskali proti naši državi ie Reko' mesto na Trst Zato 1e ta stran- deiIniuZnaie 'smrekah Sovarfal šo° movilli": kief ^ rečeno, da je največji državno pravdništvo uvedlo preiskavo kar.Proti militarističnim pcizkusom aejanja pa je smrekar. nagovarjal oO sovražnik slovenskega naroda rimski proti frančiškanom — Obr nstvn ie Italije in bi rada ohranila Reki neko larcka, na, doma in povsod govori, da klerikalizem. K temu pa »Domoljub" zaradi teh dogodkov jak^razbiSeno resničn° avtonomijo, sicer je pa tudi ^'svoSrobtolnfsmSafleTrt" P^Čn° dodaja: Ker je rimski kle- in zahteva odg pSrcijf da prerve |a stranka italijansko-narodna. Nada- jitve svobode obtoženi bmrekai je pri- nkalizem to, kar Katoliška Cerkev, po- frančiškanom pridieovati sicer bo na- ^ se ]e pojavila neka tretja skupma S^r^ičafe nedSti1 tem Vem°' ^ amo!",Potem ™d sam ppiopa- reških Italijanov,. ki jo vodijo Bella- naj m pucaie o njegovi nedolžnosti. res m prav nic čudnega, ako se po- gando v cerkvi sich, Spnnghetti in Chiopns. Ta sku- J oda niso se upale, čeprav bi bila kma- javlja po vsem svetu odpor proti Kato- „ _ " , , pina si je dala ime narodne demokrat- lu ena priča zapadla pravici državne- jiški cerkvi, ki je po ..Domoljubu" isto- ZoPet H0V roparski napad pri ske stranke. Tudi ona je nacionalistič- ga pravdnika. Mali deček je odločno vetna z onim rimskim klerikalizmom, Ormožu! 10. t. m. zvečer so prišli na italijanska, toda v soglasju z vsa- resnicno opisal ves dogodek Bernard ki ga Slovenci tako dobro poznamo! v železniško čuvajnico št. 29 pri Or- kokratno vlado v Rimu. Načeloma je bmrekar je bil obsojen na štiri mesece , Zahva!a> Navajen sem bil dajati, možu štirje neznanci. Čuvajeva žena, ta stranka torej oportunistična in da- tezke jece. sedaj se moram navaditi — jemati. To mati 10 otrok, je bila sama doma. nes giolittijanska. V programu ima X «Grof» Levaux — velik slepar. je križ! V svesti, da se ne spodobi du- Možje so zahtevali denar nakar jim red- Pravičnost, italijanstvo mesta, do- ,V Slavoniji in zlasti v Osjeku, je do- hovniku, vmešavati se v strupene stran- je nastavila žena samokres katere- ROVOn z Jugoslavijo glede trgovine m bro znan neki grof Levaux, ki je pred karsko politične boje, služil sem vestno na j; V7pij i7 rn!, in ' nn.>prl1 prometa po zeleznici in na morju, tran- par leti živel nekaj časa v slavonski le svojemu stanovskemu poklicu, zato fm h močno ranili in nato itai zit/' carmLitd,- tf ^katere socijalne metropoli in obči z najuglednejši- sem pa zaslužil - razrešitev iz du- ™ Prs£ j'* refo™e- bo, a- str,anka: mi rodbinami. Povsod se je pred- hovniške službe in s tem združeno stra- "d sd? To je' vlcratkem P£ Vrni strink! Kff'Tstre^ffiSte^Sto ^vlioj kot hivši adiutant nemškega danJe' oziroma smrt od lakote... Na- oa sie- Jf \ kratkem ze drugi stranki Irsta Istre in Oonske posta- stavljal kot Oivsi adjutant nemškega hajajQ pa ge & b,aga srca> hočejQi napad v tem kraju! la glavna reška stranka. Fasistom bo cesarja Viljema. Leta iyib se je v da se ne spolnijo nakane naših nesreč- 4- Accurti-Radič Zagrebška pre- najbrže dajala potuho. Skupina nekda- Budimpesti spoznal z mlado vdovo nih brezdomovincev in med ta blaga iskovalna oblast je zahtevlla, da se iz reških prvakov Ossoiniacka, mlaj- generalnega konzula Krivana, gospo srca so se uvrstili nekateri plemeniti Maribora pripelje v Zagreb oni Mar- Sl Vl° in Mmi< stole ob strani 111 Jeleno Krivan, hčerjo pokojne gospe šenčurjani, ki so mi poslali s svojimi tenko, ki se nahaja v tamkajšnjih za- m°rda doigrali. Glede jugoslovanske- Gillming in svakinjo osješkega žu- čestitkami tudi lepe novoletne darove, porih in pri katerem se je našlo ko je "astopTa se odločitev m pana dr. Hengla. Z omenjeno vdo- Hvala vam dobri rojaki ! Bog povrni bil aretiran, pooblastilo Stipe Radiča. pad,a- reskimi Jugoslovani, ki so vo se je v Osjeku poročil ker ni imel obilo! Na Visokem pri Šenčurju, dne Martenko je bil, kakor znano, areti- pa p? stevi " zdo v^led razm^ kaj časa upravitelj graščine Pomoči- .. Narodne garde V samoobrambo pisma se je tedaj našlo pri njem 20.000 "^ P"'™1' na ki ip <5trira hivŠP nipffovp 7P- Protl propagandi tujih m domačih dolarjev. Dokazano je, da je Martenko ,.u Annunzio stanuje v neki vili v na, ki je mst strica oivse njegove ze- proticlržavnih elementov, so se začele imel orožje, katero pa je vrgel od sebe, ulici Buonarotti in pise svoje diplo- ne. Upazala se je sicer nesolidnost v poedinih krajih naše države ustanav- ko je bežal.pred orožnikom. Martenko matske akte ter neko pesnitev. Svoje njegovega značaja, a z ozirom na i]ati narodne garde, ki imajo nalogo, je udeležen pri znani veleizdajniški akte hoče končati do dne 26. t. m., ko ugledne sorodnike se mu je prizana- s silo v kali udušiti vsak protidržavni aferi bivšega državnega pravdnika se otvori italijanski parlament ter po- šalo. Leta 1919 pa je umrla grofica pokret in z vsemi sredstvi podpirati Accurtija. tem odpotovati z Reke. Predgovor. Ko se je pisalo tisoč devefcnajsitsto štirnajst let, prišla je strašanska vojska nad ubogi grešni svet. Kako se je to zgodilo, to naj tukaj vam povem, diplomatom za svarilo in v opombo vsem ljudem, da napuh pred padcem hodi, vsak zločin bo maščevan, zato Nemce vzel je zlodej, nam je vstal — svobode dan Rekel je: Gospoda moja, vse lepo pozdravljam vas, kdor prav položaj presoja, ve, da je zdaj resen čas. Torej vam ne bom govorit, kaj v državi se godi, kar bo treba, vse bom storil, da se red in mir vzdrži. Vedno večja je draginja in denarja vedno manj, kam denar iz kas izginja, to vprašali bi zaman j. Vendar to bi še prestah, ker to vse ni glavna stvar, davkov več bi predpisali, drugo je nam malo mar. Ker kar tiče se finance treba ni preveč skrbi, ko pokažemo bilance, parlament vse odobri. Ampak druga rana gloda ves državni naš sistem, in o tem sedaj, gospoda, raj zaupno vam povem. Vse ozračje je soparno, vse se okrog nas vrti, z posebno Italija, Češko-no večjega zastoja v skoro vseh pano sl0Yaska irL Nemška Avstrija, uvažati gah naše industrije sklicalo predsed- svo'f cenelse blaK°- ?e primerjamo ništvo deželne vlade anketo gospodar- predvojne cene in predvojno zaščitno skih organizacij, strokovnih oddelkov canno' Vldim?- da se zadnja ni so-deželne vlade, carinskih uradov, delav- raf."iern,° povišala. ^Diferenca je tako skih korporacij itd. vellka> da 0 kakl zasciti ni govora. Ce- Razprava je pokazala, da ovira do- ne usn)a so se za 1400 »,,, mačo industrijo primeroma nizka uvoz- car'na Pa samo ,za 19° 7°- Anketa na carina na že gotove fabrikate in pa uvldeva P0™ izenačenja carine na primeroma visoka cena polfabrikatov, Povojno odstotno razmerje. Posebno ki jih moramo dobivati iz inozemstva. vel]a to. za,luksuzno blaK°> ki vsled Na ta način je moglo priti že tako da- ®V0]lh vis?kl1] cen neugodno vpliva tuleč da je na primer cena nemškega iz- dl na naso h"£°vsko bilanco, delanega železnega fabrikata loco Ljub- Podobno tožbo slišimo iz krogov ljana skoro enaka našemu železnemu slamnikarske industrije. Vsak izvoz je polfabrikatu loco Jesenice iz jeseniške danes nemogoč. Posebno fino blago ne tovame. Še en primer: V Sloveniji se najde doma dovolj odjemalcev. Stagna-nahaja 500 vagonov svinca, ki ga do- ciji je kriva deloma visoka uvozna ca-ma ne potrebujemo. Izvoz ni mogoč rina za sirovine in polfabrikate, delo-vsled visoke carine. In tako stoji svinec ma izvozna carina za naše domače iz-doma in postaja dražji vsled daljše in- delke, visoke mezde, mala produkcija vestitije, država pa ostane vsled iz- a veliki režijski stroški v primeri z ita-ostalega_ izvoza brez carinskih dohod- lijanskim fabrikatom, ki si prihrani kov. Država sama oddaja n. pr. vojne transportne stroške vsled pridobivanja oddaje budimpeštanskim, nemškim in sirovin v domovini in vsled porazde-češkim tvornicam, ker so cenejše, če- litve režijskih stroškov na veliko mno-prav se mnogo zahtevanega blaga na- žino jabrikatov. To je gotovo tudi eden haja tudi pri naših tovarnah v zalogi, izmed važnih vzrokov stagnacije v Anketa se je bavila s posameznimi in- vseh drugih industrijskih vejah. dustrijskimi strokami in ugotovila pri V slamnikarski industriji je zaposle-kemijski industriji, da je potrebna od- nih danes okrog 1200 delavcev iz Slo-prava izvozne carine na vse kemijske venije, pri pletenju v domači industriji produkte, za katere ni odjemalcev v pa najde zaslužka okrog 5000 ljudi, tuzemstvu. V prvi vrsti gre za alumi- Zastopniki slamnikarske industrije nijev oksid, aluminijev sulfat, galun, zahtevajo popolno odpravo izvozne ca-kostni klej, ostale vrste kleja, votlo ste- rine za gotove izdelke in odpravo uvoz-klo, karbid in taninski ekstrakt. Dalje ne carine na sirovine in polfabrikate. se je izrekla anketa za odpravo troša- Nadalje zahtevajo od vlade, da se drži rine na karbid, milo in mineralno vo- principa reciprocitete in prepove uvoz do in za carinsko zaščito proti uvozu klobukov, slamnikov itd., kakor so to taninskega ekstrakta, črnila, barv itd. storile Italija, Franciia in Nemčija, in Naši kemijski industriji bi se mno- damskih klobukov, kakor so to napra-go pomoglo, če bi se uredil obrat v to- vile Nemška Avstrija in Češkoslova-varni sode v Lukavcu (Bosna), ki bi ška. sama lahko producirala dvajsetkratno O železni industriji, industriji mine-množino potrebe Jugoslavije. Regula- ralnih vrelcev, lesni industriji itd., smo cija s strani ministrstva do danes še že poročali. Naša industrija zaposluje ni mogla odstraniti židovske vmesne danes komaj 15 % delavstva, v prime-trgovine. ri s svojo celotno kapaciteto. Nujno Kemična industrija bi končno nujno potrebno je, da vlada stori primerne potrebovala izjemne železniške tarife za korake. Posebno za Jesenice stoji so-bavksid, hrastov in kostanjev les in ta- cijalna kriza pred vratmi. ninc-ki ckstrskt Tudi važna usnjarska industrija K poročilom zastopnikov različnih stagnira, čeprav ima vse sirovine v ve- »g* ^Vid^ da ?e re^ifa £ TSNn^S01^ ^stroiUa" Sfch 5rif ne^bLno* &Xa V n- S& SovSA^tt ctanipvpa-a ip^ir nlia nnrm itrl n0 Z vlaiKa posamezne industrije. LJr- 2£ ~ predvsem "S^SSU glo lepo razviti, za produkcijo finega dr'»red vse® fnkislin kolikor b il ibTkei Uh mahati/Zaradi tega morajo poleg dr-in kisline), kolikor bi jm labih kei j n ? č industrijci sami skušati je dovolj v inozemstvu. Z letnim kon- znižati'cene fabrikatom. če se znižajo dobički, režijski na i nazaj kvalificirane delavce ali jih šele vežbati. Združiti se morajo torej država, podjetnik pa tudi delavec, da prcbolimo gospodarsko in socijalno težke čase. X Metrični sistem v Rusiji. Dekret sovjetske vlade odreja, da se počenši z letom 1924 tudi v Rusiji uvede metrič ni sistem. V državnih obratih že po-četkom prihodnjega leta. X Aeroplan za 300 oseb. Italijanski iznajditelj in izdelovalec aeropla-nov, Gianni Caproni, izdeluje načrt za zgraditev aeroplana, ki bo nosil 300 oseb in bo preplul ocean v 36 urah. Letalo bo imelo v svoji notranjosti spalnice in obednico za potnike. Caproni je že dogotovil nekoliko manjši aeroplan, ki se bo še v tem mesecu podal na svoj poskusni polet. Nosil bo lahko 100 oseb. Prihodnjo nomlad se Caproni preseli v Ameriko, da v bližini newyorškega mesta zgradi tovarno za aeroplane. X Silen potres v Južni Ameriki. Iz Santiago v južnoameriški republiki Cirile, prihaja poročilo o strašni potresni katastrofi, ki je zadela obširne pokrajine v imenovani republiki. Poročilo pripoveduje o veliki izgubi človeških življenj in o splošnem uničenju dotič-nih krajev. Trije ognjeniki: Villaricca, Llaima in Lanin bruhajo lavo in ogrožajo mesta mnogo milj naokoli. Ceste, gozdovi in nekatere reke so popolnoma izginile, hribi so se pogreznili. Veliko število vasi in posameznih bivališč je zasutih, druga so v razvalinah. Reka Turbio je popolnoma izginila; zemeljska površina v tej pokrajini je popolnoma izpremenjena. Veliki gozdovi v okolici mesta Villaricca so sedaj gola puščava; hribi, ki so se utrgali in razsuli, so zakrili najvišja drevesa. Jezero pri mestu Villaricca se je dvignilo iti preplavilo ravnino daleč naokoli. Kolikor je doslej znano, je potresna katastrofa zahtevala nad 7000 človeških življenj. Čilska vlada je storila kar mogoče, da pomaga prizadetim prebivalcem. Izjave voditeljev angleškega delavstva. V Prago so prispeli soc. dem. voditelji angleškega delavstva Thomas, Adamson in Shaw, da prouče socijal-no-gospodarske razmere v republiki. Izjave najtreznejših delavskih voditeljev, ki mislijo realno in se ne udajajo raznim utopističnim nemožnostim, so tudi za nas poučne. Thomas, tajnik zveze rudarjev, poživlja delavstvo k razumni politiki, da si z njo ohrani iz-vojevano svobodo. Adamson pravi, da si mora vsak narod svoje razmere urediti tako, kakor jih sam potrebuje. Posnemati tuje vzglede, ni zdravo. Tretja (moskovska) internacijonala vzgaja k zločinom. Shavv, znan delavski .parlamentarni zastopnik , se ostro izraža proti tajni diplomaciji. Narodi si morajo medsebojno pomagati. Socijalizem more biti stavljen samo na intelektualno naobrazbo, na demokracijo in na resnično svobodo. V Rusiji se vzdržuje nadvlada ene stranke na površju z nasilnim zatlačevanjem svobode drugih. Tretja internacijonala je predstaviteln-ca nasilja in brezobzirnega uničevanja vsega, kar hoče zidati na razvaline. X Velik požar v Petrogradu. V Pe-trogradu je divjal v božičnih praznikih velikanski požar, ki je uničil tiskarno vladnega lista „Izvestija" in močno poškodoval tiskarno „Krasnaje Gazei-te". Po trinajsturnem težkem delu se je posrečilo ogenj pogasiti. Požar ic bil zaneten nalašC. X Redovnik-trapist se je oženil. Bivši redovnik trapist, pater Albert, član ugledne obitelji v Filadelfiji, se je te dni oženil z gospodično Marijo Leno Geneis. Pri poroki je ženin izjavil, da je star 52 let, nevesta pa 48. Stanovala bosta na nevestinem posestvu v Vir-ginji. Ženin je bil 30 let v samostanu trapistov Gedzemani v državi Ken-tucki. Molčal je dolgo vrsto let, kakor to predpisuje red trapistov. Pred letom dni je izstopil iz samostana z motivacijo, da je »protestantska oblika cerkvene organizacije prava in originalna cerkvena oblika" ter da so ga spisi sv. Pavla, katere je študiral, dovedli do prepričanja, da celibat ni nikaka dolžnost za klerika. Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elsa-tluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Fellerjev Elsa -mentolni črtnik en komad 32 K. Želodec Vain ni v redu? ISTekaj pravih Fellerjevih Elsa-kroglic! Te so dobre! 0 rlcatlic 18 K Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 K. — Omot in poštarina ■posebej, a najceneje, Eugcn V. Feller, Stubica donja, Elsa-trg št. 360, Hrvatska. trt milijona telečjih, štiri do pet mili jonov ovčjih in jagnječjih in dva mili nimum in revidirajo tudi druge postav- louov «vqu.mj™iui uva »»..- k M ^ morale fabrikatom zniža-jona kozhčjih koz bimogh krti vse • industrija na svoji porihati^vdiko'množino goZlit- Senčni zmožnosti precej pridobili brikata. In vendar zaostaja produkcija Na znižanje delavskih mezd ni mi- tudi v tej industriji. Vzrok, zakaj ne sliti tako dolgo, dokler ne padejo cene moremo konkurirati z inozemstvom, le- hrane in obleke. Odpuščanje delavstva ži v tem, da se je usnjarska industrija je za industrijo dvorezen nož. Bolje je razvila med vojno v vseh državah in nadaljevati produkcijo v izgubo, nego da je takoj po končani vojni nadalje- pozneje z velikimi žrtvami pridobivati Iz Havre v Ameriko samo 6 dni. Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourg in Ant-werpen v Newyork. Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edina koncesijonirana po- i tovalna pisarna IVilN ¥ LJUBLJANI GosposvetsKa (Marije Terezije) cesta št. 13 (Kolizej). 9e)ni*k» glavnica* K 30,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana i Heiervei <>Kro& K 10.000,000 Centrala: Trst. Podružnice: feograti, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, ŠSbenlk, Zader, Ekspozitura Kranj. 3pr*Jam»i Vlegi* B& knjrttee. •- Vloge na tekoil il tiro-raču> proti uajugodnejiemu obreftovanju. — Eentni davek plača banka ii svojega. Kupuj« In prodajal Devize, valute, vrednostna papirje itd. Bskontirai Memre, devise, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke. nakatnice in akreditive na vsa to- ic inozemnks mesta. Daj« predujme s na vrednostne papirje in na blago, leteče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najujodneiSimi poRoji. Pravasm«! Borans narostia in jih Uvrftuje ns,} kulantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon b*. 2S7, __ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ¥ LJUBLJANI strumne«« uiic* itao.a. Podražili« i Splitu, Trstu, Celovcu. EarajEvn, Bericl, CEijo, BariDora In Borsnl)a&; tiančna e&spozItDPs s Ptulo. k 50,000.000 - Teiarnn II. asi. Ipr«jwwa afrioge rta knliflce In tcskoii rnSun proti Hgodaimii obrailovanlu. Cspals In prodata mu vrsta vradnuatflib papirja«, = valut to dovoljuje w»«»tavrsin« kredit«. = Brzojavni nailov i „n>nKa", Odgovorni urednik Luka Sila. Izdaja Konzorcij Domovine. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.