[Največji lioreniki diwvmk v Zdniženih državah
Velja za tn leto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za hwiwurito celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcevy Ameriki.
The largest Sknrenaan Daily b ^^^	States*
Issued every day except Sondays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878	Entered as Second Class Hatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under	Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3971
No. 70. — Stev. 70.	NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 25, 1936—SREDA, 25	MARCA, 1 936 Volume XLIV. — Letnik XLIV.
HITLER JE ZAVRNIL VSE PREDLOGE LOCARNSKIH SIL
Evropski mir mora temeljiti na povsem novi podlagi
MIR V AFRIKI JE POGOJ ZA MIR V EVROPI
Ligin svet se omejuje na drugi poziv na Mussoli-nija in neguša. — Dva pododbora bosta skušala doseči mirovna pogajanja.
LONDON, Anglija, *J4. marca. — Otlbor trinajstorice Ligo narodov je imel triurno sejo za zaprtimi vrati, je postavil dva pododbora, katerih naloga je dovesti do mirovnih pogajanj med obema sovražnima državama in je poslal Italiji in Al>esini j i nov poziv za mir. Liga s tem ne more zaznamovati nika-kega napredka in je celo opustila zahtevo |kj premirju.
Nato je bila plenarna seja Lj-ginega sveta — razlika med odborom trinajstorice in Ligi-nim svetom je samo ta, da v odboru ni zastopana Italija — ter je razpravljaj o porenskem vprašanju; toda v javnost ni prišlo nlkako ]>oroeilo o uspehu te seje. Nek dober poznavalec razmer v Ligi narodov je označil sejo Liginega sveta kot "kolektivno neodkritost."
Ligin svet najbrže v za«levi Porenja ne bo ukrenil ničesar, dokler Hitler ne odgovori na Ligin predlog, da bi angleško-itali janska policija do evropske konference upravljala Porenje.
Dokler pa ni nemškega odgovora, tudi ni mogoče pričakovati, da bi Liga narodov kaj odločilnega ukrenila glede itali-jansko-aibesinskega spora. Vojna v Afriki je zaradi porenske-ga problem stopila na drugo stopnjo važnosti, zato hoče Liga najprej rešiti to zadevo. Kot je sedanje stališče Lige narodov, ima Neiaeija dve izberi: ali bo po raztrgani locarnaki pogodbi sklenjena nova, obsežnejša locarnska i>ogodba, ali pa bo med Anglijo, Francijo, Belgijo in Italijo sklenjena vojaška zveza, ki bo naperjena proti Nemčiji.
Predno pa pride do te zveze, bo treba premagati še velike te-žkoče. Ako bo Anglija zahtevala proti Nemčiji sankcije, kot jih je zahtevala proti Italiji, tedaj se Nemčija ne bo liotela pogajati. Da pa ostale loearnske države pridobijo Italijo za zvezo proti Nemčiji, tedaj bo morala Liga narodov preklicati vse sankcije proti Italiji, kajti Mussolini je obljubil pomoč proti Nemčiji samo pod pogojem, ako so odstranjene Ligine sankcije proti Italiji.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia.
REPUBLIKANEC OSTRO NAPADEL PREDSEDNIKA
Fletcher dolži Roosevel-ta, da s svojo politiko zavlačuje izboljšanje. Rooseveltov cilj je soci-jalistična država.
WASHINGTON, D. C., 23. marca. — Predsednik republi kanskega narodnega odbora Ilenrv P. Fletcher je objavil pismeno izjavo, v kateri je postavil trditev: "Do sedaj je Rooscveltova vlada gospodarsko depresijo samo povečala.'*
Dalje trdi FletcherAko se zopet ne vrnemo k zdravemu človeškemu razumu, tedaj se bo depresija nadaljevala, dokler ne bo narod odkrito zašel v socjalizem. In vse kaže, da je ravno to cilj onih, ki imajo danes v svojih rokah oblast."
Nato pa pravi Fletcher, da Roosevelt predlaga skupno delovanje industrij, s čemur bi bili izdatki za javno jiodporo zmanjšani in obenem zahteva $1,500,000,000, da morejo biti dovršeni načrti PWA do 30. junija. In k temu pravi Fletcher: "Jasno dejstvo je, da imsi-luo sedaj zvezno vlado, ki javno oblast uporablja v to, da straši privatne državljane in obenem poživlja trgovski svet, da stori svojo dolžnost, medtem ko ga pri tem sama ovira."
"Vlada neprestano skuša," pravi Fletcher, "zbujati vero, da je privatna podjetnost odgovorna za velikansko brezposelnost. Toda trgovski svet je navzlic vsem pretnjam in oviram storil neizmerno veliko za gospodarsko izboljšanje in za vsakdanji zaslužek. Ako precenimo po vrednosti denarja, je trgovski, svet mnogo več prispeval, kot vse velikanske vsote, katere je potrosila Roose-veltova vlada."
"Fletcher nato zatrjuje, da je Rooseveltova vlada v treh letih izdala nad 21,000,000,000 dolarjev. To je skoro toliko, kolikor je Ameriko stala svetovna vojna. V sorazmerju s tem je bil tudi povečan narodni dolg.
T0UHY KRIV POŠTNEGA ROPA
MINNEAPOLIS, Minn., 24. marca. — Tommy T o u h v "Strašni", zadnji član nekdaj mogočne Touhvjeve roparske tolpe, je bil spoznan krivim udeležibe pri ropu pošte za $78,000 <lne 3. januarja 1933, in bil obsojen na 23 let ječe.
Solze so zalile oči Touhvjevih dveh hčera, 21-letne Eleanor in 22 let stare Mrs. Rvan, ko sta slišali obsodbo.
Touhy, ki je bil v času prohi-bicije, ko je bila roparska tolpa petih bratov na svojem vrhuncu znan pod imenom "Strašni Tommy", je bil v sodnijsko dvorano pripeljan na stolu, ker je na eno nogo hrom.
SRDITA REKA OHIO SE VALI PROTI INDIANI
Mesto Portsmouth je u-branil jez. — Od Pitts-burgha pa do Cincinna-tija znaša škoda 200 mi jonov.
CINCINNATI, Ohio, 24. m marca. — Voda reke Ohio je po deročem toku v gorenjem delu doline izgubila na svoji sili in v Cincinnatiju se bliža stanje vode počasi svojemu višku, medtem ko so se v gorenjem delu doline že pričela popravi I mi dela.
Predsednik odbora za poplave Ohio doline dr. Charles E. Holzer ceni škodo, katero je povzročila povodenj reke Ohio od Pittsburghga pa do Cincin-natija, na $200,000,000. Dr. Holzer je sklical sejo svojega odbora v Gallipolis, da sestavi načrt, po katerem bi bilo mogoče preprečiti poplave reike Ohio. Potem načrtu bo odbor priporočal zvezni vladi v Washingtoiiii, da bi kongres v ta namen dovolil $237,000,(XX).
Senatorja iz države Ohio A. V. Donahev in Robert J. Bulk-slev bosta v kongresu stavila predloggo, da dovoli $1,000,000 za podporo poplavljencem.
Preplavljeno ozmlje se sedaj razteza od Point Pleasant, W. Va. do Louisville, Ky. in v In-diano.
VEUK TORNADO V MIS-' SOURI
SPRINGFIELD, Mo., 24. marca. — Ena žena, en otrok in en mož so bili ubiti, nad dvajset ljudi je bilo poškodovanih in 50 jih je izgubilo svoje domove v tornadu v jugozapad-nem delu Missouri.	»
Tornado je najprej vdaril na Niangua, 32 milj severovzhodno oil Springfielda in je povzročil velikansko škodo po vsej okolici, predno se je raz-pihal čez Ozarsk jezero.
Prisotnost duha je pokazala 21 let stara učiteljica Pauline Batler, ki je takoj, ko je opazila grozeče oblake, odpeljala 30 otrok iz šolskega poslopja in jim velela, da ležejo na tla. V takem položaiju so gledali vihar in videli, kaiko je tornado odnesel šolske poslopje.
DELAVSTVO V MEHIKI JE RAZCEPLJENO
Cardenas se je zastonj boril za skupno delavsko fronto. — Delavci imajo štiri različne organizacije.
MEXICO, Mehika, 23. marca. — Skupna delavska fronta, katero je želel postaviti predsednik Lazaro Cardenas, je še daleč od vresničenja, kakor je razvidno iz štirih zborovanj štrih različnih organizacij z različnimi cilji.
Močno oboroženi vojaki so skrbeli za red med nasprotnimi delavskimi skupinami ter so v enem slučaju preprečili preteči spopad, ko so razgnaii pro t i komuni st ično zbo ro van j e in aretirali dva voditelja.
Nasprotniki komunistov so nameravali napad na člane mehiške delavske federacije v areni za bikoborbe, kjer je bilo pri zborovanju navzočih 30,000 mož. Toda policija je še pravočasno izvedela za njihove naklepe in je protikomunistično zborovanje razgnala, predno je prišlo do napada.
Na zborovanju delavske federacije je delavski voditelj Lom-bardo Toledano izjavil, da bo federacija tako dolgo nadaljevala s svojo agitacijo, da bodo Mehikanci živeli kot civilizirani ljudje. Dalje je rekel, da bo Cardenas federacijo podpiral samo tako dolgo, dokler bo izpolnjeval svoje delavcem dane obljube.
Slavni slikar in komunist Diego Riviera je vodil po ulicah 4000 pekov, ki so klicali "Doli s Callesoni!" Doli s kapitalizmom!" in "Živela četrta in-ternacijonala!"
Nekdaj mogočna regionalna federacija mehiških delavcev je imela na svojem zborovanju samo 1500 ljudi v narodni a-reni, kjer je Luis Morones, ki je pristaš bivšega predsednika Callesa, branil svoje stališče in obenem zagotavljal svojo lojalnost do Cardenasa.
HOFFMAN IMA NOVE DOKAZE
Gov erner zahteva od Wilentza, da mu pomaga pri prošnji za Bruno Hauptmannovo pomi-loščenje. — Razgovor sta imela za zaprtimi vrati.
~TRENTON, N. J., 24. marca. — Govemer Hoffman pravi, da ima v svojih rokah dokaze, da je bila sodnijska obravnava proti Hauptmannu "frameup" in je naprosil generalnega pravdnika Wilentza, da se mu pridruži v prošnji na smlišče za Hauptmannovo po-miloščenje.
Iz tega je razvidno, da go-verner Hoffman še vedno hoče rešiti Hauptmanna, ki ima umreti na električnem stolu 31. marca ob 8:20 zvečer. — Hauipfcmamnov zagovornik Fisher je že tudi prejel listino za pomilo-tilno prošnjo, da jo iz polni.
"Želim, da se mi pridružite v prošnji za pomiloščenje pri pomilostilnem sodišču," je rekel governer Hoffman tekom vroče debate z general, pravilnikom Wilentzem za zaprtimi vrati v hotelu Hildebreclit.
"Ako imam dokaze, ki kaže-, jo, da je bila obravnava v Flemington "frameup", ne smete pomišljati, da bi to storili. Ali se stirnjate s tem?" je rekel Hoffman Wilentzu.
Po teh besedah je Wilentz nekaj časa molčal, predno je odgovoril:
"Predno storim kaj takega, hočem vedeti, kakšni so ti dokazi."
"Tudi vi boste prepričani, da je bil "frameup", kadar vse slišite," mu je odvrnil governer Hoffman.
NEVARNOST POPLAV V V SOVJETSKI RUSIJI
MOSKVA, Rusija, 23. marca. — Vsled mnogo zapadlega snega v severni Rusiji preti ve lika nevarnost poplav. Ob severnem toku rek Dvina in Su-hona je zapa*llo nenavadno mnogo snega. Volga, ki teče skozi najbogatejše rusko žitno ozemlje, je zelo naraetla.
NEMŠKI AEROPLANI
NAD FRANCIJO
STRASSBURG, Francija, 24. marca. — Dva nemška vojaška aeroplana sta se nenadoma pojavila nad Strassburgom in sta fotografirala francoske obmejne utrdbe, predno sta zopet odletela nazaj čez Reno.
Aeroplana sta prebivalce zelo vznemirila, ker zaradi okupacije Porenja vlada med Francijo in Nemčijo velika napetost.
Aeroplana sta se spustila nad Strassburg ljudje so natančno videli, kako sta fotografirala in so celo videli številke aeroplanov
Francoska vojaška letališča so bila o tem dogodku takoj obveščena, toda nemška aeroplana sta že izginila, predno ju jo bilo mogoče vjeti. x •
Konferenca med Hoffmanom in Wilentzom se je končala brez odločitve. Wilentz po kon-ferehci ni hotel povedati, ako bo podpiral governerja pri prošnji za Hauptmannovo pomiloščenje.
j Hauptmannova žena Ana je 'prišla iz Bronxa v Trenton, kjer bo prebila s svojim mož#in vsako dovoljeno minuto do njegove zadnje ure, ali pa do časa, da mu bo dovoljena nova obravnava.
VELIKA VSOTA ZA ARMADO
WASHINGTON, D. C., 24. marca. — Ne meneč se za klice "razsipanje" in "to pomeni vojno", je senat s 53 glasovi proti 12 odobril izdatke za voj-do 150 čevljev in sko v znesku $611,362,604.
Poleg tega je senat tudi dovolil $58,000,000 za izboljšanje rek in pristanišč.
._L_
______
_
Naročite se na "Glas Naroda " . največji slovenski dnevnik v Združenih državvK
-■.•■'. S/ _• ____
HITLER PRAVI, DA BI BILO V NEMČIJI 12 MILJ0N0V BREZ DELA, E B! KOLIČKAJ DRUGAČE RAVNAL
Nemški kancler pod nobenim pogojem ne bo trpel onečaščenja nemškega naroda. — Državnike poziva, naj se posvetujejo s svojimi narodi. — Pri sklepanju mednarodnih pogodb se ne more nihče več zanašati na slabost Nemčije. — 20 tisoč poslušalcev mu je pritrjevalo.
BERLIN, Nemčija, 24. marca. — Nemški kancler Adolf Hitler je danes ustmeno in pismeno zavrnil načrt držav, ki so podpisale locarnsko pogodbo ter mu stavile pogoje, kako je treba uravnati nesoglasje, ki se je pojavilo v Evropi po nemški okupaciji demilitariziranega Porenja.
Najprej je govoril 20,000 navdušenim poslušalcem, takoj nato je bila pa po njegovem naročilu poslana diplomatska nota Franciji, Angliji, Italiji in 1 drugim podpisnicam locarnske pogodbe.
Hitler je pozval evropske državnike, naj vprašajo prebivalstvo svojih dežel za svet in dovoljenje, predno se lotijo onečaščenja kakšnega drugega naroda.
S tem je namigaval Hitler na splošne volitve, ki se bodo vršile konci tega meseca v Nemčiji ter bodo baje dale nemškemu narodu priliko potrditi ali obsoditi politiko sedanje nemške vlade.
—	Evropski mir mora biti postavljen na povsem drugo podlago, — je rekel kancler ter dostavil, da bo v najkrajšem času predložil evropskim državam svoje tozadevne predloge.
Nemški poročevalski urad poroča, da je Hitlerjeva vlada v mnogih bistvenih točkah zavrnila načrt locarnskih sil, predvsem zato, ker predstavlja načrt nov krivični čin za Nemčijo.
Nemčija bo odločno proti vsakemu predlogu, ki ji bo odrekal enakopravnost.
Evrope ni mogoče reorganizirati po starih metodah, to se pravi, da bi bila razdeljena v dve vrsti držav: v take, ki bi jim bilo vse dovoljeno, in v take, ki bi niti ust ne smele odpreti.
Današnji Hitlerjev govor je bil že enajsti v tekoči volilni kampanji. Hitler je hripavo govoril ter večkrat močno zakašljal.
Uvodne besede je spregovoril propagandni minister dr. Goebbels ter obrnjen proti Hitlerju dejal:
—	Vi niste prekršili nobene pogodbe, pač ste pa imeli dovolj poguma, da ste izvajali posledice iz ve-rolomnosti drugih. Nemški narod zahteva, da ostane okupacija Porenja nespremenjena.
Kakor vedno, je Hitler tudi ob tej priliki poudaril, da se je štirinajst let boril za prvenstvo v Nemčiji, ter da se sedaj, ko ima moč v rokah, ne skriva pred narodom, pač pa ima vsak Nemec priliko za sledovati vse njegove korake.
—	2al mi je, — je rekel, da so bili vsled izvedbe mojega programa v zadnjih treh letih mnogi oškodovani, toda če bi delal drugače, bi imeli danes v Nemčiji najmanj dvanajst milijonov nezaposleni
—	Nihče ne more tajiti, da nisem v zadnjih ti . letih dosegel zgodovinskih uspehov. Kar bi drugi; mogoče uspelo v sto letih, je uspelo meni v trel Majhni duhovi smatrajo to za preveliko naglico. N zamerim jim, ker ne morejo tega doumeti.
Po ulicah v bližini dvorane, v kateri je govoril Hitler, se je zbralo nad pol milijona ljudi, ki so po govoru vprizorili veliko demonstracijo.	mat
.	'	A
_
ft
ȣ79 ITST H0 D 7T "
New York, Wednesday, March 25, 1936
THE L A JIG EST SLOVENE DAILY IS TJ. 8. 'A.
"Glas Naroda"
(▲ Corporation) Owned and Published by
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Fran* Sakaer, President _ L. Benedlk, Treas.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: Slf West 181b Street, Beretfh of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice ef the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Za celo leto velja
Kanado ........
Za pol leta.......
Za četrt leta.....
Ameriko In
16.00 13.00 91.50
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol let h ....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
Dopisi bres podpiaa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli poSiljatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"Glas Naroda** Uhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelseo 3—3878
NAJNOVEJŠA MUSSOLINIJEVA ODREDBA
m
To, so je zgodilo v ponedeljek v Italiji, je Mussoli že pred tremi leti prerokoval.
Leta 1933 jo imel značilen govor, v katerem je rekel, da je poslanska zbornica preostanek iz prejšnjih časov ter da mu ta naslov ne ugaja in mu ni nikdar ugajal. Poslanska aborniea oziroma parlament, ni v skladu z duhom fašizma. Italija je preživela ease, ko je imel parlament še kakšno besedo in vpliv.
To so bili časi demokracije, ki so se pojavljali najbolj različni politični nazori, iko je javne zadeve upravljala predstavniška vlada po starokopitnih metodah.
Fašizem je pa vse to ovrgel in zavrgel v namenu, da u-stauovi nekakšno celotno državo, ki bo prevzela vso energijo in vse interese italijanskega naroda. Mussolini je že pred tremi leti videl dan, ko bo 44 narodni svet korporacij popolnoma nadomestil poslansko zbornico".
To se je pa v ponedeljek zgodilo.
♦Svet korporacij ni sam po sebi nobena nova naredba. Ustanovljen je bil že leta 1930. Vršil je vlogo svetovalca ter vo-dilindustrijalno produkcijo. Svet je tvorilo dvaindvajset korporacij, in predsednik vsake te h korporacij je bil sam ministrski predsednik Mussolini.
V vsaki korporaeiji sta bila zastopana kapital in delo posamezne industrije oziroma Skupine industrij, in potom ministrstva korporacij (kateremu je tudi Mussolini načeloval) je igrala država vlogo posredovalca v industrijskih sporih »ter diktirala pogoje za sklepanje »kolektivnih pogodb.
Vsa lastnina industrij je bila v privatnih rokah.
Vbodoče bo pa povsem drugače, kajti v ponedeljek je Mussolini govoril o državnem lastništvu velilkih industrij.
Ta izprememba bo ipa le nadaljm korak v vršečem se procesu, kajti potom posojil in investmentov ima vlada dokaj večji finančni interes v mnogih važnih italijanskih industrijah.
Odredba, ki jo je izdal Mussolini o priliki sedemnajste obletnice ustanovitve fašistične stranke, je le nadaljni korak na začrtani poti.
Po fašističnih nazorih je dospel gospodarski liberalizem nti mrtvo točko. Država sama mora prevzeti vodstvo mode mega industrijskega stroja, da bo ta stroj uspešno obratoval.
Marsikdo je radoveden, kaiko se bo ta stvar obnesla in ^ kakšne jamščine ima fašizem, da podpira to teorijo.
Med vsemi evropskimi državami danes Anglija in Skandinavija najbolj napredujeta.
Največ so dosegle tiste države, ki še niso docela iztrebile gospodarskega liberalizma.
ROPARSKI UMOR
BEOGRAD, 8. marca. — O roparskem umoru v Vlašiču na otoku Pagu razpravlja okrožno sodišče na Sušaku. Obtožena sta 43-letna Fumica Koroa-dinova in njen mož Širne, da sta umorila starega župnika Fabi-janiča. Fumica je bila nečakinja starega duhovnika in je že od mladih let pri njem opravljala domače posle. Stric ji nje ■poiskal ženina ter ji oskrbel doto. Mož Fumice je bil nekaj let v Ameriki in, ko se je vrnil dOmov, je stari župnik zakoncema dal na razpolago blizu žup-nišča nekaj zemljišča ter jima pomagal, da sta si tam zgradila liišo. Fumica je še vedno gospodinjila v župnišču. Razna dela je tam upravljal tudi njen mož. Ker župnik zaradi starosti sploh ni odhajal zdoma, sta zakonca navadilo zvečer, ko sta opravila vsa dela, župnišče za-pirala in zjutraj spet odpirala.
J Ijani 1. decembra je Fumica a-lannirala vso vas, da so vrata v župnišče vlomljena in da se je gotovo nekaj zgodilo. Vašča-
tere so vodo črpali in jo metali nazaj v strugo Save. Ponoči so taan zgradili nove nasipe, ker je stare voda že preplavila. Da nes dopoldne so črpali vodo pri zgradbi tehničnega oddelka in jo metali nazaj v strugo. Snoči je bila ogrožena tudi točka, kjer končava veliki naisp Županja— Gunja—Mitrovica. Voda je prodrla začasni nasip in poplavila veli kprostor vse do skladišča lesne tvrdke Yard a. Tam se jim je posrečilo ustaviti prodiranje vode.
SMEDEREVO BO POSTALO SREDIŠČE TO-BACNEGA IZVOZA
ZAGREB, S. marca. — Med svetovno vojno so Nemci uredili veliko tobačno tovarno in skladišče. Po vojni so nameravali tobačno tovarno iz Niša preseliti v Smederevo, ostalo pa je tam vendarle tobačno skla-
voljuje nemški firmi Krupp, da organizira v Zenici novo veliko jeklarno. Novo ustanovljena jeklarna naj bi stala 120—130 milijonov Din. S to ustanovitvijo bo Jugoslavija znatno razširila in okrepila svojo železno industrijo in bo lahko »ama v svojih lastnih mejah proizvajala mnogo železnega blaga, ki ga je morala doseči a j uvažati iz inozemstva. Tukajšnji neonski krogi pogodbo, ki je bila z nemško firmo sklenjena le nekaj dni po obisku dr. Hodže, razlagajo kot zelo značilen dokaz za voljo Jugoslavije do Nemčije, da sodelujeta pri razgovorih o gospodarski ureditvi Podonavja
ZLOČINSTVO IN TUJERODCI
VELIK PROTESTNI SHOD V NEW Y0RKU
Peter Zgaga
ZA OBRAMBO PRAVIC NAŠIH ZASUŽNJENIH BRATOV V ITALIJI
Manj kriminalitete kot med domorodci.
Statistike o aretacijah v Združenih državah tekom leta 1935 pokazujejo, da ramnerno število belokožcev, rojenih v
dišče, ki se je povečalo od leta Ameriki, ki so bili zaprti radi
do leta. Sknlaj so odobreni načrti za ureditev velikega tobačnega skladišča, v katerem bo zbran tobak iz vseh krajev da
€»	f 7	|-------- -
ni so našli starega duhovnika J bodo imeli tudi odjemalci ves umorjenega, v prostorih župni-1 pregled jug. tobačnega pridel-
sea pa strašen nered, iz katerega so sklepali, da so neznani zločinci vsepovsod iskali denar. Polagoma jje padel sum na /upnikovo nečakinjo in njenega moža in -naposled je Fumica priznala, da je s svojim možem 11-bila strica meni prepirom zanidi dedščine. Stari duhovnik je napravil novo oporoko v kate-ri je določil za glavnega dediča nekega drugega sorodnika.
SMRT PRVEGA PA-ROHA V UROŠEVCU
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Din.
10« 200
T JUGOSLAVIJO
$ «.75_____________Din.
$ 5.15 ---------
$ 7JB___
(U.W _ Din. SO«
mM_____Din. I«0«
$47.««----Dta- «««•
Za
V ITALIJO
$ 9.25_______________ Ur 10«
$ 18.20__________Lir 200
« 44.00 _____Lir 500
f 87.50 ______Ur 1000
$174.0«_______Ur 2«««
________ Lir 30««
XII BE CENE SEDAJ H1TUO MENJAJO SO NAVEDENE CRVM PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
■a Hr'tf"^ TOČJlh noako? ko4*or*J navedeno, bodi* ▼ rttntrjlh aH urah 60ToUaJomo-to boljo pofojo.
V AMUUftKIB DOLUJH
$ 5.— mrilr f uliti.......... « 8.7«
ik-. - ..........ft«*
- " ..........n«*—
• • ••••
• ••••••• a« $§1«N
Prejemnik dobi t •tarem kraju izplačilo ▼ dolarjih.
MUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LVTTEB ZA PRISTOJBINO $L—
ssmmc EUBIiSHING COMPAMX
H L
BEOORAD, 8. -marca. — V visok i starosti SO let je umrl v TTrošovcu Anlonije Nikšič, ki je bil prvi srbski pravoslavni duhovnik tega kraja in ustanovitelj ter vodja narodnega pokreta. V UrOševac je prišel v dobi turške vlade, ko je bilo tam komaj kakih 10 srbskih domačij. Zbiral je okrog sebe rojake jih učil in bodril. Neko malo samotno hišo je leta 19(H> preuredil v cerkev, kjer so molili. Ko so prišli v Uroševac Bolgari so ga zaprli in obsodili na smrt. Istega dne, ko je bila določena justifikacija, je po •srečnem naključju pobegnil iz zapora. Pozneje se je vrnil v Uroševac in tam zaslužno deloval kot ljudski voditelj in učitelj.
STRAHOTNA NOČ
MITROVICA 4. marca. — Pretekla noč je bila za Mitro-vico zelo kritična in polna strahu tistih meščanov, ki stanujejo v ulicah, ki so ogrožene od povodnji. Voda je polagoma, pa vztrajno naraščala in prodirala v mesto. Gasilska sirena je v noči večkrat žalostno tulila, naznanjajoč nevarnost in pozi-vajoč ljudi k obrambi proti povodnji. Okrog 9. je bila nevarnost zelo resna. Bilo je le malo delavcev, ogroženih točk pa veliko. Posebno je bilo nevarno pri zgradbi tehnič. oddelka na ribiški obali in v Drvarsk ulici. Vojaštvu je posrečilo zavarovati obalo pri poveljstvu pristanišča. Ob 11. je potem zatulila sirena in zazvonili so zvonovi. NA. ribiško obalo so pripeljali gasilsko črpalko, s pomočjo ka-
ka in da bo Smederevo središče tobačnega izvoza v (Vškoslo-vaško, Avstrijo in Nemčijo. Veliko skladišče bo zgrajeno ol> I>unavil in tam bo urejeno tudi posebno pristanišče ladij, ki bodo odvažale tolvik.
OB 80 LETNICI NIKO-LE TESLE
BKOttRAI), 9. marca. — i Društvo za ustanovitev instituta Nikole Tesle v Beogradu je imelo včeraj v Beogradu konferenco, na katero so bile povabljene vse slov. znanstvene, kulturne in gospodarske ustanove. Konferenca se je vršila v In-ženjerskem domu. Otvoril jo je društveni predsednik dr. B. Oavrilovič, predsednik Srbske kraljevske akademije, ki je na-lasil v svojem govoru, da je Tesla eden naših največjih ljudi in da je najslovesnejša proslava njegovega življenjskega jubileja naša narodna dolžnost. Slavni naš rojak slavi svojo 80. letnico sicer 10. julija, naše proslave pa se morajo vršiti prej, ko so zbrane še vse šole. Društvo se je obrnilo s povabilom k proslavi na vse tuje univerze, da bi poslale svoje zastopnike. Zastopnikom tujih univerz bo izposlovana prosta vožnja po vsej državi, izdatnih voznih olajšav pa bodo deležni tudi ostali udeleženci. Izdane bodo tudi jubilejne znamke s sliko slavljenca. Na proslavo bo seveda povabljen tudi slav-ljonec sam in, če ne bo mogel priti, bo odpotovala v Ameriko posebna delegacija, ki mu bo izročila proslavilo spomenico. Predavanja o Nikoli Tesli se bodo vršila 28. maja po vseli šolah v državi. Istega dne se bodo v dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu zbrali na slavnostni akademiji domači in tuji delegati. Potenm se bodo vršila v Beogradu razna predavanja. udeleženci proslav bodo romali na^Oplenac. 31. maja pa bodo pr irejeni izleti na Jadran in v Slovenijo.
KJE JEst anko BABUDER? Išče ga njegov stric Rudolf Novak iz Vremskega Britofa pri Divači na Krasu. Iskal sem ga že enkrat v časopisu, zdaj ga iščem drugič, da se mi oglasi. Tmnmn mu dosti važnih stvari
naznaniti. Če ne bo sam cital

tega oglasa, prosim rojake, da ga opozore, naj se zglasi stricu Rudolfu Novak na naslov: JOHN LIPEC, P. O. Box 153, Hastings, Colo.	(3)
zločinov in pregreškov, je za 1)7 odsto večje kot število tuje-rojenih belokožcev. V nekaterih izmed najhujših vrst zločinstva, kot so rop, vlom defravdacije in goljufije, je razmerje tukaj rojenih belokožcev večkrat večje kot ono za tujerodce.
Do teli in enakih sklepov j«' prišel znani ravnatelj federalnega investigacijskega urada, J. Edgar Hoover, ki je proučil zapiske o skoraj 400,000 aretacijah |K) poročilih vposlanih s strani policijskih uradov, šerifov in drugih oblasti sirom Združenih držav.
Klasifikacija zločinov in pregreškov pokazuje, da razmerje aretacij za 100,000 prebivaleev je bilo, kar se tiče zločina roparstva, 12.9 za tu rodne belokožee in le 3.6 za tujerodne be-lokožce; za ulom 33 za turodne belokožee in 8.4 za tujrodne be-lokožce; za tatvino 51.3 za turodne belokožee in 21.G za tujerodne belokožee; za goljufije in defravdacije 12.9 za turodne belokožee in 7.1 za tujerodne belokožee; za ponarejanje 6.7 za turodne in 2.fi za tujerodne belokožee. Razmeroma trikrat toliko turodnih belokožcev je bilo aretiranih radi potepuštva in več kot dvakrat toliko za pijanstvo.
Tujerodei na drugi strani izkazujejo večje razmerje, kar se tiče aretacij za pregreške proti alkoholnim zakonom (11 napram 7.0 za turodcc.) Ravno tako za javno irasilstvo, za prejemanje ukradenih stvari, za nošenje orožja in za ubojstvo (4 napram 3.9 za turodne belokožee.) Za vse zločine in pregreš-
V nedeljo ob poltreh popold. dne 29. marca, se bo v Arlington Hall (Poljskem Narodnem Domu), 19 St. Marks Place (8. cesta) v New Yorfku vršil veliki protestni shod, kakršnega nismo že dolgo imeli v New Yorku. Shod prireja Udruže-nje za Obrambo Jugoslovanov v Italiji, katero udruženje je stvorjeno od delegatov vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih društev v newyorskein metropol i tanskem okraju brez kake verske, politične ali smo-trene razlike. Takega gibanja, v katerem bi navdušeno sodelovali vsi Jugoslovani — naj spadajo k tej ali oni stranki ali k temu ali onemu verskemu, političnemu in socijalne-niu naziranju, še nikoli ni bilo, in gibanje je že radi tega samega dejstva velepomembno. To pač pomenja, da vsakdo izmed nas obsoja strašno zatiranje naših bratov pod Italijo, siiopatizira ž njimi in hoče storiti vse, <la se njihova usoda zboljša. Shod je največjega pomena, ker se bližajo dogodki, ki bodo imeli velik vpliv na usodo naših zasužnjenih bratov, in dolžnost vsakega zavednega rojaka je, da se u-deleži.
Govorili bodo govorniki raznih tendenc. Predložila se bo ostra resolucija, ki bo priob-čeua v ameriški javnosti.
Vstop je brezplačen.
KRUPP V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD, 4. marca. — Po večletnih pogajanjih je te dni prišlo do podpisa, koncesije, s katero jugoslovanska vlada do-
Proti boUcinam tri boleznim vniiic
SfthtCTijte intonomii
ANCHOR PAIN-EXPELLER
ke vseli vrst je znašalo število aretacij 382.(5 za vsakih 100,000 tukaj rojenih prebivalcev, do-čim to razmerje je znašalo le 194.7 za vsakih 100,000 tujerodnih belkožcev. (Vnopoltno prebivalstvo pa izkazuje nenavadno visOko razmerje: 1133 za vsakih 100,000.
To, kar je ta važna federalna kriminalna centrala našla v tem pogledu, je jako zanimivo zlasti v sedanjem trenotku. Ti podatki so bili obelodanjeni sredi posebno strupene agitacije proti tujerodcem, ko slišimo razne političarje, demagoge in časnikarje trditi, da so tujerodei krivi velikega zločinstva in tudi gospodarskega zla v tej deželi. Kar je vlada na'sla, popolnoma potrnjeje razne prejšnje študije, ki so tudi postavile na laž blebetanja o zloernstvu tujerodcev.
Ste namenjeni!1 v Evropo ?
Kdorkoli želi potovati letos y domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval.
Slounic Publishing Company
TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. T.
Iz okolice Cherry Valley mi piše prijateljica:
V štv. 64 sem čitala v Tvoji koloni, koliko čutov imamo ženske. Prosila bi Te, da bi mi povedal, koliko jih imajo moški. Kakor razvidim iz Tvoje pisave, imajo manj čutov, zato imajo pa toliko višjo temperaturo.
Nadalje pišeš, kakšni reveži so možje tpred svojimi ženami, če hočejo-prikriti kakšen dolar-ček za priboljšek. Pred ženo ni varen, četudi ga skrije v klobuk. Ceinu ne vprašaš v Little Falls "one man band" — Ža-klja, kam je trc.ba skriti dolar, da ga žena ne dobi. On je v tem poglmlu neprekosljiv profesor.
★
Sparglji so dobra jed, posebno če so pravilno pripravljeni.
Pripravljajo jih pa na vse mogoče načine. Mlada Slovenka iz Forest City, ki je tako-rekoč moja soseda, šparglje skuha, nato jim vršičke poreže in jih vrže vstran, dobro zabel jena stebla pa da s solato na mizo.
*
Iz Rima poročajo, da Mussolini zmanjšuje svojo armado v Afriki.
Abesinci mu pri tem zmanjševanju uspešno pomagajo. it
Štiridesetletni vdovec je začel laziti z-« lepo in stasito dva-intrideset-ietno vdovo.
Hodila sta že na izprehode,. Joda odločilna beseda še ni padla.
Ko sta šla nekoč po cesti, ~e je ona zagledala v izložbo klobukov, on je pa obstal pred sosednjo prodajalno, v kateri so prodajali tiče, mačke, pse in druge živali.
Naenkrat se mu je zjasnilo lice.
Stopil je k svoji oboževanki in jo vprašal:
—	Gospa ali bi radi imeli ponižnega in vdanega psička?
Ona ga je navidez osomo pogledala in rekia: —
—	Za božjo voljo, to je vendar malo preveč nenadno. In sploh, sredi ceste se ne dela ženi tnili ponudb. No, če ni drugače, vas pa vzame:? Kdaj
naj bo poroka?
*
Marsikdaj je sramežljivost krinka, katere se poslužuje tisti, ki nima nobenega vzroka
biti sramežljiv.
★
Škot je so znani kot največji stiskači, kar jih premore svet.
Te dni sem čital značilno zgodln) o dveh Škotih, ki sta zašla v gozd ter dospela na rob prepada. Prvemu je zmanjkalo tal in je štrbunknil v globo-čino.
Med padcem se je vjel za korenino in začel obupno klicati tovariša: — Pomagaj ! Pomagaj ! Pojdi po vrv! Vrv q>ri-nesi.
Tovariš se je res odpravil v bližnje mesto. Tri ure ga ni bilo nazaj. Nesrečniku v prepadu so otrpnili prsti, toda držal se je vendarle in čakal, čakal.
Že ena minuta je cela večnost v takem položaju, ne pa tri ure.
Slednjič je vendarle p r i-krevsal.
—	Ali si prinesel vrv? — je zastokal nesrečnik v brezdnu.
—	Ja, stvar je taka, — je pojasnjeval tovariš — en sam trgovec je v mestu, ki vrvi prodaja. Lepo vrv mi je pokazal, prav čedno vrv. Pa je hotel i-meti dva dolarja zanjo. Dolar petinsedemdeset centov sem mu hotel dati, več pa ne. On pa ne in ne. Pa naj jo ima vrv, in naj se obesi, če se hoče. — Dveh dolarjev že ni vredna, kaj ne, da ne!
u O L 'A 9 NARODA"
New York, Wednesday, March 25, 1936
TEW LARGEST SUBVENE TfAJLT TNI7. S. 3L
. ~ ■ . . i ■;	--m—■ „■'■■
' fi r
KRATKA DNEVNA ZGODBA
____
M Alii J A KMETOVA:
Dobra je bila naša hiša, lep je bil poglud njenih oken in stene so nas prisreiio objemale. Na£i travjiiki so bili polni metuljev, naša aj<la dišav prepolna, nleea detelja vesela od smeha. Mat i niso poznali počitka, roke so jim drhtele v delu, še preden je bil dan in še v noe, dokler ni zamrla svetiljke luč. Ko pa je bil brat izginil v tuji zemlji in se je ondi zanj irn»b odprl, se je prelomilo materino življenje. S<> jim je zateknilo <lelo, se jim je razparal pogled. pfije«n*ina drobnih urubic se je razpredla eez njih obraz. Oil easa do časa so se zamislili in po jim onemele roke v naročju.
Pa sem jim dejala:
44Mati, na polje bo treba."
"Na polje!"
Posedali so ob /.itn in so v mislili prekladali žitne bilke ia roke v roko >n molčali. In potem so se jim v trepetu razklenili prsti in bilke so obstale v na roe ju.
"Tako se mi je sanjalo," so pravili, "da je prišel Jože in je dejal: Mati, •/. »n<*noj morate. — Kako, s«'in dejala, ko je žito zrelo in bo treba žeti. — Kosanj«' obudite, mati, '/ menoj jMfjdete. — Tn jo izginil."
"To so bile sanje, mati, in nikamor n«'. pojdete."
"Niso hilo samo sairje."
Prej tako delavni, so posedali mati doma in zrli r»o dolini;
S P O i\U N
Mati pa so dejali:
"Tudi ti moli — jaz kosanje obujam."
In prišel je dan in prišel je dumi dan. Zemlja je zevala v širokih razpokah, yroeina nas je parila, težke so nam bile roke v delu. Prišle so megle na nebo, privlekli so se oblaki kakor huda beseda in črni kakor 4ieb.
"Xevilita bo," sem dejala, "po žito moram."
"Tako sem trudna/' so odvrnili mati, "nikamor ne moreni in tudi ti ostani doma."
Tn sva se naslonili na okno.
Ze je pripihal veter, tepka se je krivila, v ernem zastoru je drhtelo obzorje, težke kaplje so potrkale na šipe.
Mati so zrli kakor zamaknjeni, a liip za hipom so se stresli že sem mislila, da jim je slabo. "Mati!"
Toda j se je zablisnilo, rezek piš se je vrgel na okno. Zabobnelo je, kakor bi se podrla zemlja. Omahnili sva.
"Mati!"
Potem sem se zbudila; ljudje so govorili vame, gledala sem jih, gledala in joj! — izpregle-dala: mrtvi so ležali mati poleg mene.
Hudo sem zbolela.
Zdaj ni naše hiše več, v tujih rokah so njene bele stene, naše ajde dišijo dragim ljudem.
Jaz moram v službo.
Tako se bojim.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hti-če naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
NENAVADNE IZNAJDBE
prej tako varani, niso žili na izdatke in so se v pražnje obleke.
n le pn-
oblaeili
Živimo v časih, ko se prav za prav nobeni iznajdbi ne moremo ver čmliti. Vendar je pa nekaj iznajdb, ki se nam vsaj na prvi pogled dozdevajo kar nenrogoee. Največ takih iznajdb ima seveda Amerika. Toda tudi v Nemčiji so iznašli stvari, ki >e nam spočetka zde kar smešne, dokler jih ne spoznamo.
Sneg sežigajo.
Po mestih je pozimi velika nadloga, da je treba sneg kidati in odvažati, kar mnogo stane. Zato so v Hannoveru na Nemškem iznašli napravo, s katero
"Saj ni hožie, mati, tudi ve- '»>do poslej sneg sežigali. Ves_
sneg ski dajo na kupe, ga zmečejo nato v poseben lijak, pod s;o katerim kurijo, da se sneg staja. Tudi na Francoskem so šp pred nekaj leti poskusili sneg
lika noe ni!"
"Kaj boni hranila." Zaskrbelo me je. "Mati bolni, kaj bo?"
Tn kakor bi bilo nocoj, danes vem; loža i i sva v postelji, kar na nliei staliti, in sicer ta-zunaj je sijala mesečina, tepka ko, da ie po njem šel valjar, v je risala veje na steno, mir je katerem je bilo zakurjeno. Sneg držal hišo in vrt. Pa je potr- se je res takoj stalil in snežni-kalo na stropu.	ca je odtekala v kanale. Toda.
"Slišiš?" so v šepet"', zadrli- kadar je bilo mraz je snežnica teli mati.	kar na cesti zmrznila in nastala
"Slišim," sem v trepetu od- je velika poledica. Zato se ta vrnila.	naprava na Francoskem ta-
"Slišiš?" so delinili mati. krat ni obnesla. Hannoverska "Slišim," še enkrat sem iznajdba je v tem ozira mnoiro vzdrbtela.	l>oijša. Zato je mogoče, da bo-
4'Svoj lastni spomin slišim", do kmalu po vseli mestih sneg so za šepetal i mati in zdelo se sežigali. mi je, da se nasmehnili. Pogledala sem jih.	i	Žeblji iz papirja.
"Kaj drugega je bilo: ne mi- Xi še do]tro teira, kar se je slftc teh strašnih misli."	nekemu iznajditelju posrečilo.
STAVKA HIŠNIH NAMEŠCENCEV
je v New Yorku povzročila spi osno zmedo. V visokih hišah ni-80 vozili elevatorji, kar je bilo posebno raznašalcem raz-jjega bkga povzročilo velike nepreilike.
da je začel delati žeblje iz papirja. Papirno maso dene pod posebni hidravlični pritisk in jo obdeluje tako da potem lahko oblikuje žeblje. Poskusi so dognali, da taki papirnati žeblji po trpežnosti niso nič slabši kakor železni. Pa tudi rja se jili ne prime.
Pomije gonijo avtomobile.
Nemčija si mnogo prizadeva, da bi ji ne bilo treba uvažati za motorje pogonski snovi. Sedaj na Nemškem poskušajo, ali bi ne bilo mogoče iz pomij, katere pritekajo iz mestnih čistilnih naprav, delati tako snov, ki bi lahko gonila avtomobile. V čistilnih napravah velikih mest se nabira mnogo gorljivih plinov, zlasti pa metan. Tehnično je vsekakor mogoče te pline z močnim pritiskom spraviti v jeklene posode ter po tem te pline uporabiti za pogon motorjev. Saj imajo na Nemškem že sedaj mnogo avtomobilov. katere goni plin iz lesnega osrlja. Avtomobile pa gonijo tudi že s svetilnim plinom, katerega vozilo vozi s seboj stisnjenega v jekleni posodi. Ako se bo nova zamisel s pomijami gospodarsko obnesla, io bodo srotovo kmalu uvedli.
Pota Ljubezni
Roman
20
ra naj bi ves južni Egipt preskrbovala z elektriko. Izkopali bodo od Sredozemskega morja do te usedline dolg kanal, po katerem bodo morsko vodo spustili v usedlino. Treba bo pa s tremi predori premagati tri vrste hribov, ki so kakih 150 m visoki. Voda bo usedi i-j no napolnila kakih 70 metrov visoko. Več pa, tako računa in-ženjer, vode ne bo, ker bo sproti izhlapevala.
Aparat varuje otroke.
Kljub smrtni kazni, ki grozi roparjem otrok, otroci ameriških bogatinov vendar le Še niso vami. Ker pa ni mogoče k vsakemu otroku postaviti živega čuvaja, so iznašli in začeli u|>orabljati za varstvo otrok tole iznajdbo: Posebno bogati sta-riši so dali vdelati v otroško sobo malo fotografsko kamero, ki čuva otroke. Kakor hitro kdo pride v otrokovo bližino, s tem pretrga žarke, kateri žare iz tega aparata po sobi. V tistem hipu se aparat sproži in
Vera se je okrenila tako liitro, da bi bila skoraj zvrnila kristalno čašo s toaletne mize.
"Ali draga teta," je vzkliknila Vera presenečena, "kakšna ideja! Ako hoče knez študirati ga vendar ne sme motiti tretja oseba; to bi bilo nespodobno. Pomisli, da se 11 dovršena salonska dama in smem sprejemati kogar hočem."
"Da, da — samo da nam je vse to tako novo, a ti si nekoliko ekstravagantna. Tega ni mogoče tajiti. Sploh Vera, ne pudraj se še bolj, saj se takoj opazi; jaz ti tega ne smem dovoliti. Tudi tvoja rediteljica bi te gotovo grajala."
Vera se je glasno zasmejala.
"Tetka, rada bi te pokazala doma kot kurio-✓ iteto. Pri na- grajajo samo dame, ki se ne znajo oblačiti. In mama, ki ima najboj rafinirano
ni bila najmanje v zadregi, nego je celo, prijazno se pogavarjaje, Šla ž njim po hodniku.
Vpraševal >e je začuden in radoveden, kam ga neki vodi. Ko je stopil v sobo, mu je pač nekoliko vzvalovila kri — pred njim je stala ona — najlepša vseh žensk in zdelo se je, da mora biti to vsekakor njen mali salon. Knez je bil dovolj uljuden, da je nazval to sobo talko. Po prvem pozdravu so vsi za hip onemeli; nenavadna situacija jih je vendarle nekoliko molila. Tajna >vetnica je nemirno irledala sedaj Vero, potem kneza.
"Ali mi nočete podati roke, gospodična, te lepe, brezprimerne roke?"
Zadržal je za trenutek njeno roko v svoji.
Dvignila je pogled in tisoč plamenokov, ki se ne dajo definirati, je začelo preskakovati
SLOVAR ZLOČINSKEGA JEZIKA
Stavec Cliantard iz Pariza je začel pred leti kot amater proučevati argot, jezik pariških zločincev, in je sedaj izdal slovar, ki obsega preko 2500 izrazov iz tega jezika. Mož je stalno obiskoval lokale, kjer se zbira pariška drhal in je pri tem, kakor si lahko mislimo, doživel tudi marsikaj nevarnega. Njegov slovar uporablja kot dober pripomoček kriminalna policija a pravijo, da ga kupujejo tudi pisatelji kriminalnih romanov in kriminalnih filmov, ki se iz umljivih razlogov boje, da bi sami študirali svoje tipe v njihovi pravi okolici.
3 00 SVETIH MAS
Vodna elektrarna v puščavi.
Velikanski načrt pripravlja sedaj angleški inženjer Bali za Egipt. Sredi puščave namera--, deležnl Ietno flani „Ma5ne neze za
va namreč zgraditi elektrarno..1 Afriko". Članarina enkrat za vselej: 25c Kakih 60 km južno od morskega kopališča Mersu Matruh je usedlina Quatara, ki leži 150 metrov pod morsko gladino. V tej usedlini sta dve zelenici. Vsa usedlina pa je velika 19,500 kvadratnih metrov. Tam hoče Bali zgraditi elektrarno, kate-
Za piruhe!
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila.
SL0VENIC PUBLISHING CO
216 West 18th Street New York
hišno v vsem Peterburgu, je videti dvajset let. nanj in smehljaje je izpregovorila: mlajša kot je v resnici. Samo v Nemčiji imajo j "Dobrodošli, Presvetli! Prosim lepo, da se ženske tako malo okusa, da razkazujejo svojo | blagovolite zadovoljiti s to malo sobico —biti
starost!"
"In ž njo častitjivost, ljubi otrok." Gospa
hočem iskrena — zdi se mi namreč, da bi velika rodbinska soba ne bila primerna za resne štu-
svetnica je šla užaljena »proti vratom. "Ako to-jdije."
rej nočeš odpreti okna, pa se zmeni s knezom! "Da," jo je prekinila svetnica, "premilostni glede tega, jaz se ne vmešavam nič več v tvoje l vladar naj oprosti, smo pač nekoliko na tesnem;
zadeve.*'
"Ti si huda.' Užaljena? Ali ne, tetka! Oprosti, moja pripomba je bila splošna; pri nas je tako navada, vsakdo delaj po svoji volji. Ali se še vedno jeziš ' Njega Svetlost opazi tvoj ozlo-voljeni obraz in vpraša, ali je ta grda Vj«'ruška to zakrivila. Ker nisi plaha, mu odgovoriš: —
sedaj delamo celo v salonu, kjer je sprejela moja hči Agata nekatere dame svojega dobrodelnega društva."
"Prečastiti dami, zelo, zelo sem zadovoljen, in prav s tem majhnim prostorom. Zdi se mi, da se v tako majhni sobi mnogo lažje kramlja in čita, nego v veliki. Čim manj more oko be-
Vaša Svetlost, tega ruskega otroka, ki mi jemati naokrog, tem bolj se osredotočuje na du-:»rišel v hišo,'kakor da ga je sneg zametel seni, j :(>Viio delo."
le Vere ni mogoče vzgojiti. Zamahnite s svojim "Ali na lepoto," si je mislila gospodinja logično, kajti knezov pogled je počival nepretrgoma na Verinem obrazu. "Resno se tukaj pač
žezlom preko njene grešne glave, morda parira vara--_ kdo ve —!?"
"Rada bi vedela, kdo bi mogel tebe ugnati!" je dejala teta smeje.
"Eli bien, vsakogar si ovijem okrog prsta, kmalu pač tudi — njega Svetlost, kneza Ego-ua!" Smeje je vrgla teti z roko poljub...
"Vendar enkrat sama! A sedaj hitro na delo knezova sliika mora proč s pisalne mize — človek ne sme vzbujati v moških domišljavosti. — Tako —tu francosko in rusko knjigo na mizo — oh, učiteljica bom, da jej ni para!"
Pregovor: "Točnost je kneževska uljudnost" se je prav dobro prilegal Svetlosti. Cim je odbila ura dvanajst, je prišel. Pozdravil je .jako neprisiljeno svetnico, ki ga je sprejela, tako da
ne bo mnogo študiralo. Da bi le preveč ne koketirala ž njim!"
Knežje nestrpno čakal, da >«• svetnica odstrani; kaj se tako dolgo obotavlja?
"A jaz poj dem sedaj, moja navzočnost bi vas morda samo motila—?" je vprašala plaho in ne brez namena.
"Prosim vas, milosti va, nikar se ne dajte odtegovati od svojih dolžnosti — midva bova sedaj jako marljiva."
Svetnica je ostavila sobo.
' Ko sta 1)ila sama, sta se nehote pogledala, potem je rekla Vera z elegantno vabljivo kretnjo: "Izvolite sesti, -mon prince."
(Dalje prihodnjič.)
xa vsako osebo, živo all umrlo. X&slov:
SODALITY OF ST. PETER CLAVER for the African Missions, Dept. S.
3624 W. Pine Blvd..	St. Louis. Mo.
Advertise in "Glas Naroda"
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel čitati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! I
IZ BAGiiADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr
Cena _______________146
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri šamarih; Med Jezidi
Cena......................1.56
PO DIVJEM KITRDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina:
Amadlja; Beg is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena „......................1.56
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Mlridlt; nfjapjTiA QO	Cena _____________________1.56
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1764 strani
Vsebina:
Izseljenci; Yuma Se tar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; AIraaden; V treh delih sveta;
Izdajalec; Na lovu; Si*?t n« divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči	,	^
Cena _____________________336
V GORAH BALKANA	J*
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami: V golob-njaku; Mohainedanskl svetnik
Cena ______________________L56
WINF.TOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zapada; Za življenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
Cen _________
Ž V T I -
4 knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; R1U, in njegova poslednja pot Cena
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West I8th Street
New York, N. Y.

fcati&L JOr 'J■

p
9P99O09
». j
New York, We3nes9ay, MarcK 25, 1936
> -
Al L'ATtBEBT 9tJDVBN* IfXILT W 17. V. 9.
Kje je Eva?
19
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
Kva Mantel je še vedno igrala v Seli reve v i kavarni in je bila vesela, tla je mogla to službo prenesti. Kazun, da je imela z vedno pijatiiiti Rungejein kak prepir, so ji bile druge neprijetnosti prihranjene. Gos)hhI Sclirev je mnogo držal na to, da je njegov prostor olnlržal svoje ime. Njegovo kavarno je obiskovalo mnogo dobrih meščanskih družin in vse je moralo biti dostojno. Toda ni mogel žahraniti, da je prihajalo vedno vee častilcev lepe igralke na gosli; tega tudi ni hotel plemeniti, kajti kavarna je bila vedno ]>olna in je imel lepe dohodke. Toda Evi se ni bilo treba bati, da bi jo kdo nadlegoval. Gospod Seli rev je že skrbel za to, in je vedel da je fSva pošteno dekle in se ni spyščala v ljubi nfkovanja. Seveda se ni redko zgodilo, da so ji njeni častilci pošiljali cvetlice. Ker pa so cvetje pošiljale tudi nekatere gospe, ki so znale ceniti Evino umetnost, ni bilo ni kakega spodtikanja.
Med dostojnimi gosti in Evinimi častilci pa je bil tudi nek mladenič iz ugledne družine, ki je bil za Evo tako vnet, da ji je v pismu z vznesenimi besedami ponudil svojo roko in jo že želel imeti za svojo ženo.
To je bil zelo pomemben dogodek v življenju igralke na gosli. Snubec ji je pojasnil svoje razmere in Eva je iz tega izprevidela, da se ji nudi lepa prilika, kakoršne mogoče ne bo nikdar več našla. Popolnoma je razumela, da jo mora mladi mož zelo rad imeti, kajti zanj ni bila malenkost sprijazniti se z mislijo, da je nastopala v kavarni. Za curiške meščanske družne je bilo to nekaj nenavadnega in Eva se je tega popolnoma zavedala. In za trenutek se ji je dvignila želja, da bi sprejela to ponudbo, da bi bila enkrat rešena teh skrbi in bi se mogla zopet vrniti v meščansko življenje, da ji ne bi bilo vedno treba biti na odru z vedno pijanim Rungejem, da ji ne bi bilo več treba sami hoditi opolnoči domov v mrzlo sobo, katere ni mogla zakuriti, ker ni imela dovolj denarja. Ker je takoj spočetka vzela na svojo plačo predujem, je morala računati z vsagim novčičem in je mogla plačati samo la stanovanje.
Na koncu drugega meseca pa si je na vsak način morala kupiti novo večerno obleko, ker je s tara že skoro razpadala in je v njej še komaj mogla nastopati. Ob koncu tretjega meseca so bili zopet drugi izdatki; zelo je potrebovala čevlje in perilo. Tako ji navzlic temu, da ji za hrano ni bUo treba plačevati, denar ni preostajal, tla bi si mogla kuriti sobo.
In tako ni bilo prav nič čudno, ako je nekaj časa neodločno gledala na snubilno pismo. Mladega moža je jjoznala samo na videz; pogosto ji je prinesel cvetlic in jo je vedno pogledoval s svojimi temnimi očmi. Bil je lep mladenič, zdrav in lepega obnašanja. Ko pa si je skušala sama prigovarjati, tla bi sprejela njegovo snubitev, da bi bila rešena vseh skrbi in hi zopet imela prijeten dom, tedaj se ji j)red njenimi duševnimi očmi prikaže podoba doktorja Oldena, njenega dobrotnika in tedaj je vedela, da ni mogla nikogar drugega rada imeti. Tega dobrega, sjx>štovanega mladega moža, ki ji je ponurtlil roko, bi morala varati, kajti ni mu mogla reči, da ;ma rada drugega, četudi ga najbrž«? ne bo nikdar več videla. In tako mu piše v ljubeznivih, dobrih in razumljivih besedah in mu pove, da ga ne ljubi in da se mu zaradi nje ni treba »preti s svojo družino, ker itak ne spada v tako visoko družino. Toda iskreno se mu zahvali, da jo je smatral za vredno, da jo je hotel imeti za svojo ženo, kar ji bo pomagalo, da bo lažje prenašala svoj malo zadovoljiv poklic.
Ta zadeva je bila za njo re Šena in je svoj posel dalje o-1 pravljala mirno in brez veselja, t<»da vestno.
Potekli so že skoro štirje meseci, odkar je vsled stradanja onemogla padla v naročje Ludvika Oldena. Zunaj je bil sneg in Eva je zjutraj in zvečer zmrzovala v svoji mali sobi. Zato je prihajala v kavarno či 111 prej, da se je mogla saj razgreti. Okoli Božiča je obisk v kavarni nekoliko ponehal in gospod Seli rev je bil slabe volje. Ko pa je minil sveti večer — za Evo najbolj žalosten v njenem mladem življenju — je bila kavama zopet dobro obiskovana in vsak večer ]>olna. Gospotl Seli rev je bil zopet boljše volje in je Evi dal za božično darilo dvajset frankov. To jo je zelo osrečilo in denar je jk)rabila za to, da je vsak dan nekoliko zakurila svojo sobo. In to jo je zelo veselilo.
Drugi božični večer, ko je Eva zopet stala na odru, naenkrat zagleda meti gosti poznan obraz, vidi svojo nekdanjo gospodinjo, gospo Komer, ki jo je s svojimi malimi očmi radovedno opazovala. Ni ,pa dobro vedela, ako jo pozna, ali pa hoče samo gledati mimo nje. Ko pa nato gospa Korner opazi, kako navdušeno je bilo sprejeto Evino igranje, se odloči, da ji prijazno namigne in ji pokaže svoje priznanje. In med odmorom pristopi k Evi.
"Spočetka niti nisem vedela, ako ste v resnici vi, gospica Mantel. Torej tukaj ste nastavljeni? In skoro vsak dan sem hodila mimo kavarne in nisem čutila, da bi vas tukaj videla. ' Danes za praznik sem si hotela privoščiti kaj boljšega in piti skodelico čokolade, pa vas vidim na odra. Kako sem strmela! Ko bi bili takrat le meni pustili naslov svojega novega stanovanja, bi dobili zelo dobro službo pri nekem visokem gospodu. Prišel je takoj prihodnji dan in vas je hotel nastaviti za svojo tajnico. Kako se je že pisal? Saj mi je pustil svojo vizitko, za slučaj, da bi vas kdaj videla. Bil je iz Berlina — da, sedaj vem: pisal se je dr. Olden. Ali ste napisali kako prošnjo za službo pri dr. Oldenu?"
Evino srce je hotelo skočiti iz prsi. Ludvik Olden? Torej, on je prišel, da bi jo videl! Kako jo je to razburilo! Roke se ji tresejo.
4'Da, mislim, da sem prosila pri njem za službo tajnice,'9 pravi tiho.
l,i l)ila za vas mnogo boljša služba kot pa da morate za toliko ljudi. Ko bi mi le povedali, kje vas je mogoče najti, bi bila dr. Oldena poslala k vam. Seveda, ko |)i vas še hotel vzeti v službo, ko ste enkrat igrali v kavami, \ 'jO je veliko vprašanje."
Eva prebledi. Hvala Bogu, da ji je bilo prihranjeno, da
je Ludvik Olden 13i videl na odra s pijanim Rungejem _
hvala Bogu.
(Dalje prihodnjič.)
POLICIJA PROTI NEZAPOSLENIM
www

SI.OVENIC P('BUSHING COMPANY (Travel Burno) 216 W. 181 h St-, New York
Pišite nan za cenc voznih listov. rezervacijo kabin in pojasnila zn potovanj«?.	J
1
Nedavno so nezapo-leni v New Yorku priredili javni shod, na katerem je govoril kongresnik Vito Marcantonio. Naenkrat je policija navalila 11a zborovalce in jih večje število aretirala. Aretiran je bil tudi govornik Marcantonio, češ, da ni imel za shod potrebnega dovoljenja.
EATA DEŽELA OFIR — ABESINIJA?
Izidor Hopfner je napisal razpravo: 4'Ali je Abesinija stara zlata dežela Ofir?" V tej razpravi meti drugim pravi:
4'Premnogo ljudi danes zre v Abesinijo, kjer se dva tako različna naroda borita na življenje in smrt. — Saj dežela je res tako bogata, da je že v pradavnim vabila tuje narode k sebi."
Učenjaki so večkrat trdili, da je svetopisemska dežela Ofir prav za prav Abesinija. Ofir je v starem zakonu večkrat o-menjena dežela. S pomočjo sosednjega kralja HI roma je kralj Salamon zbral brodovje, katero je iz neke luke Rdečega morja otipiulo v Ofir ter se čez tri leta vrnilo, polno zlata. Pozneje je kralj Jozafat zbral brodovje, ki naj od plove v Ofir. Toda to brodovje se je razbilo že v Inki Ktlečega morja. Pa že davno poprej, preden sta oba kralja zbrala svoji brodovji za Ofir. je med Palestino in Zlato deželo bil živahen trgovski promet. Saj beremo, da je že kralj David, ki sicer ni smel zidati templja, zbral za svetišče rSOOO talentov zlata iz Ofira. Koliko je to bilo. naj pojasni, da je 1 talent pomenil toliko, kolikor velja danes 1.500 dolarjev. Ker je Salamonovo brodovje po triletnem bivanju v Of i 1*11 pri-
jjeljalo domo\ le 420 talentov zlata, medtem k<» je 1 )avitlov zlati zaklad iz Ofira bil sedemkrat večji, je jasno, da je trgovski promet že preti Šalamunom bil silno živahen. Zlato iz Ofira je veljalo za najboljše in najčistejše.
Kje pa naj zlato deželo Ofir iščemo, o tem so se učenjaki že več stoletij preprirali. Eni so trdili, da je Ofir bil v Indiji, drugi, da je bi v Arabiji, tretji pa so trdili, da je bil na vzhodni obali Afrike. Tisti učenjaki, ki trde, da je dežela Ofir afriška dežela, so soglasnega mnenja, da je Ofir današnja Abesinija. kjer še vedno izpirajo in kopljejo zlato. V Ahesi-niji živi tudi domače pleme, ki se še danes imenuje Afar, kar doni zelo podobno, kakor Ofir. Grška beseda Afrika je vzeta od besede Afri ter pomeni po naše dežele Afro v. Afer 111 Ofir sta si sorodni besedi, zlasti če pomislimo, da je prva zbog ene in drusre ( in o> dol uro zateg-njen. O pri Ofirju je lahko odprt ter podoben zamolklemu "a." Trka "i*' v Ofirju se včasih izgovarja kratko, včasih pa žatesrnjono. Pravilna bo najbr-y.o kratka izgovarjava. Pisatelj misli. <la se je prvotna ob-jlika glasila Ofrica z naglasom 1 na prvem zlogu, iz česar je po-
tem nastalo Africa.
Ako je torej Afrika tisto ofir-ska dežela ter v Abesiniji res prebiva pleme Afarov, je vsekakor zelo verjetno, da je Abesinija svetopisemska dežela Ofir. To bi izpričevalo tudi dejstvo, da med Abesinci še živi živa vera, da je sin kraljice iz Sabe, Salanionov potomec. Ta sin je bil abesinski kralj z imenom Menelik I.
"Najsi že bo temu tako ali drugače in najsi se konča vojska v Etiopiji tako ali drugače, vsekakor bo dežela, ki je še pred malo leti bila docela neznana, kmalu stopila v jasnejšo luč ter 1h» pod dobrim vodstvom z drugimi državami sveta lahko dosegla lepo bodočnost. Bog daj, tla ne bi ozkosrčni kramurski duh in nespametna državniška modrost uničili teh lipov."
OBLAČILA IZ CVETLIC
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo' v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
mana beb szs sm z sss - "■•- •■■ •	• > na
Molitven ike
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki:
SVETA URA
y platno vez...............90
v fino usnje vez..........1.50
v najfinejše usnje vez ....1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez.............. .9©
v fino usnje vez..........1.50
v najfinejše usnje ves ....1.80
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez...... .60
t usnje vez .............. .80
v fino usnje \ez ..........1,—
v najfinejše usnje vez ____1JJ0
? najfinejše usnje trda vez 130 v bel celluloid vez.........1.20
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno .............L—
▼ najfinejše usnje vez. .... 1.50 v najfinejše usnje trda vez. LCO
Hrvatski molitveniki:
Utjehaj starosti, fina vez. ....L— Slav* Bo^u, a mir IjiMien
fina vez. ................1.50
najfinejša vez.............1.60
Zvončec nebeški, v platno...... .80
fina vez. .................1.—
Vienar, najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10
Come Unto Me
v platnice vezano .........30
v belo kost vezano........ .35
Key of Heaven
fino vezano .............. .35
v usnje rezano .............70
v najfinejše usnje rezano 1.20 Angleški molitveniki: .
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.20
v celluloid najfinejša vez. . .1.50 V fino usnje vezano.......1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ......1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano......1.40
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
Xeka londonska cvetličarna j<* pripravila svoje prodajalke do tega, da nosijo obleke iz cvetlic. Lepe mlade dame, ki i so nastavljene v tem podjetju J pronienirajo po njegovem trop-! skem vrtu v dolgih pajčolanili, ki so vsi posuti z vrtnicami, orhidejami, španskim bezgom in drugimi krasnimi rastlinami. (Vet li^a m a je s to domislico privabila mnogo posestnikov in jo bodo začeli bržkone posnemati. Seveda pa ima tudi cvetličarna od tega zanimanja večjo prodajo.
PIJAVKE ZOPET MODERNE
Xe mislimo namreč tistih pijavk, ki so velike in ljudem podobne ter pijejo kri svojih soljudi. Take pijavke niso nikdar prišle docela iz mode. Pač pa mislimo tiste majhne živali-ce, katere tudi silno rade ljudem pijejo kri, kar pa ljudem ni bilo v škodo, ampak v zdravje. Zato pa so tudi ljudje v časih te pijavke silno čislali ir jih pri vsaki priliki in nepriliki radi imeli. Posebno Francozi so bili pijavk vajeni. Lete« 1850, so na Francosko uvozili celili sto milijonov pijavk. Š<-leta 1904 so jih za zdravljenje ljudi porabili 16 milijonov. Am-r>nk tudi tukaj se je izkazalo, da mora vsaka stvar imeti svo jo mero. Ker so pijavke po rahljali vedno in povsod je iz toga nastala razvada, katero so zdravniki začeli pobijati. To pobijanje pijavk pa je bilo tako silno, da «o jih domala čisto odpravili. Zadnja leta pa pametni zdravniki vnovič priporočajo pijavke, seveda po pameti.
Fna sama pijavka popije iz človeka 10 kubičnih centimetrov krvi, kakih 20—40 kub.
SHIPPING NEWS
Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
~ST. marca :
('ham plain v Havre A:|uitunia v Cherbourg
28 marca:
Conte «li Savoia v Genoa
'1. aprila: BREMEN v Bremen
3.	aprila :
Berengaria v Clierlnturif
4.	aprila:
lie tie t rance v Havre
5.	a i »rila : Washington v II« »rt
11. aprila : Itcs v Genoa Paris v Havre
14.	aprila: Europa v Er-.-inen
15.	aprila :
Aquitania v Cherbourg
18. aprila:
Lafayette v Havre
22. aprila:
Berengnriu v Cherbourg
2aprila:
Bremen v Bremen I le <Ie Frame v Havre
25. aprila :
C<»nte tli Savola v Genoa
2. maja: Chauiplaiii v Havre Europa v Bremen Vulcania v Trst
G. maja: Washington v Havre
8. maja: Bererijrarla r Cherhnnre
». maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genu«
12. maja :
Xormamlic t Havre
lt>. maja:
K ti n>pu v Bremen
20.	maja:
i Manhattan v Havre
21.	maja:
A«iuilaiiia f Cherbourg
23.	maja: Cliamplain ▼ Havre Conte <11 Savoia v Genoa
-C. uia ja:
Normamlie v Havre 2S. maja :
BERENGARIA w Cherbourg '_") maja:
Evi v Gen«« Bremen v Bremen
3. junija: Washington v Havre
5.	junija :
<Jueen Mary v Cherbourg Ki i n >| »a v Bremen
6.	junija: Paris v Havre Saturnia v Trst
11. junija:
lie de France v Hatre Aquitania v Cherbourg
13.	Junija: Bremen v Bremen Conte di Savuia v Genoa
le. junija: Norma mi ie v Havre
17.	junija: BhKKNGARI.A v Cherbourg Manhattan v Havre
20. junija:
Kuropa v Bremen Vu'cania v Trst Champiain v Havre
24.	junija:
Queen Mary v Cherbourg 27. junija:
Lafayetu* v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherboure 30. junija :
NormaiKiie v Havre
1.	julija: Washington v Havre
2.	julija:
Berengaria v Cherbourg
3.	julija:
lie de Frnnr-e v navre Conte dl Savoia v Genoa 8. julija:
Qnoen Mary v Cherbourg 11. julija:
Saturnia v Trst ChampIaLn v Havre
14.	juliju :
Normandie v Havre
15.	julija: Manhattan v navre
16.	julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
18.	julija:
Rex v Genoa 23. julija: 23. julija:
Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg
25.	julija: Vulcania v Trst
29. julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havr«»
JUGOSLAVIJE
BItZI VLAK <»B BREMEN IN K T KOI'A V B REM KRHA VEN ZA JAM CI ri»OBNU POTOVANJE DO LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi paroiki:
C O LUMBu S HANSA - DEUTSCHLA ND HAMBURG - NEW YORK
Izhorne železniške zveze od Cherbourg^, Bremena ali
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD
57 BROADWAY, NEW YORK
centimetrov krvi pa človeku nlteče še potem, ko je bila pijavka odstavljena. Oloveška kri pa se takoj strdi, kakor liit-•o zapusti krvne celice. Zato bi pijavka ne mogla izsesali Minoero krvi. Toda pijavka izloča neko tekočino, ki se ime-
*iuje "hirudin" katera prepreči da se kri ne more strditi. Zato ostane človeška kri tekoča, dokler pijavka sesa.
V zil r a vn i sk em asn i k u "Muenelier Medizinisehe Wo-cliensplirift11 poroča dr. Botten-berjr o številnih poskusili s pijavkami. Pri temi poudarja, da se dajo pijavke v več slučajih s pridom uporabljati za človeško zdravje. Zlasti priporoča ta zdravnik pi javke, kadar bolnik čuti v možkanski votlini prehud pritisk krvi, ali pa kadar se mu zapirajo žile. Vsekakor je ugotovljeno, da pijavk-* čisti-
jo kri in iz nje izločijo strupene snovi. Pri vseh zastruplje-njih so pijavke vsega priporočila vredne. Zdravnik navaja £e več bolezni, ko je priporočljivo staviti pijavke. Me<i drugim priporoča pijavke n. pr. pri migreni, epilepsiji, ter pri nekaterih vnetjih. Pijavka močno olajša glavobol, ki izvira iz poapnenja žil. Zato pa ni prav nič pomagala pri nevralgiji, ishijasu in revmatizmn.
Dobri praktični zdravniki so že tudi doslej pri nas včasih priporočali pijavke. Morda bo ta živalica sedaj postala res zopet moderna.
IHillll;^iii!iilli!iliiii!:«iliHi]|ii!iiJiii;^
Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov.