GEOGRAFSKI OBZORNIK strokovna revija za popularizacijo geografije Izdajatelj: Zveza geografov Slovenije, p.p. 306, 1001 Ljubljana Za izdajatelja: dr. Stanko Pelc ISSN: 0016-7274 Gostujoči uredniki: dr. Matej Gabrovec, dr. Jani Kozina, dr. Primož Pipan, dr. Blaž Repe Odgovorni urednik: dr. Simon Kušar Uredniški odbor: Maja Besednjak, dr. Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, dr. Drago Kladnik, dr. Miha Koderman, dr. Irena Mrak, mag. Miha Pavšek, dr. Irma Potočnik Slavič, dr. Mimi Urbanc, ddr. Ana Vovk Korže, dr. Igor Žiberna Upravnik revije: Primož Gašperič Terminološki in jezikovni pregled strokovnih člankov: dr. Drago Kladnik Elektronski naslov uredništva: geografski.obzornik@gmail.com Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 900 izvodov Cena:2,7 € Transakcijski račun: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. Izhaja 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka. Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugod. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem mediju na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih prispevkov ne vračamo. Revija je vključena v SCOPUS. GEOGRAPHIC HORIZON professional magazine for popularization of geography Publisher: Association of Slovenian Geographers, p.p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenia For the publisher: Stanko Pelc ISSN: 0016-7274 Guest editors: Matej Gabrovec, Jani Kozina, Primož Pipan, Blaž Repe Responsible editor: Simon Kušar Editorial board: Maja Besednjak, Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Irena Mrak, Miha Pavšek, Irma Potočnik Slavič, Mimi Urbanc, Ana Vovk Korže, Igor Žiberna Editor: Simon Kušar Administrator: Primož Gašperič Terminology and language review of professional articles: Drago Kladnik E-mail: geografski.obzornik@gmail.com www: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Print: Collegium Graphicum Price: 2,7 € Number of copies printed: 900 copies Bank account: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The magazine is indexed in SCOPUS. This publication was co-financed by the Slovenian Research agency. Fotografija na naslovnici: UKORENINJENO RASTE V VIŠAVO Avtor fotografije: BOJAN ERHARTIČ Tajan Trobec, Lucija Lapuh Ljubljansko geografsko društvo skozi čas Ljubljansko geografsko društvo že trideset let povezuje geografe in ljubitelje geografije. Organiziramo številne dejavnosti, s katerimi spodbujamo navezovanje in vzdrževanje stikov med člani ter izmenjavo geografskih izkušenj in znanj z različnih področij geografije ... Jani Kozina Potopisna predavanja Ljubljanskega geografskega društva Izbrani predavatelji udeležence v besedi in sliki popeljejo v daljne predele sveta. Večkrat v svojo predstavitev vključijo tudi unikatne izdelke in/ali poslušalcem postrežejo s tradicionalno glasbo iz dežel, ki so jih obiskali ... Primož Pipan, Jernej Tiran, Jernej Klemen Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva po Sloveniji in zamejstvu V treh desetletjih smo nekatera območja obiskali večkrat, seveda z drugimi vodji in večinoma drugimi udeleženci. Tisti, ki so območje obiskali že drugič, so s tem izkusili tudi časovno razsežnost procesov v pokrajini ... V treh desetletjih smo nekatera območja obiskali večkrat, seveda z drugimi vodji in večinoma drugimi udeleženci. Tisti, ki so območje obiskali že drugič, so s tem izkusili tudi časovno razsežnost procesov v pokrajini ... 20 Blaž Repe, Primož Pipan Ekskurzije in geografske odprave v tujino Ljubljanskega geografskega društva Klasične, organizirane, geografsko sicer strokovne, a vseeno bolj ali manj turistično naravnane ekskurzije, kot jih poznamo zdaj, so v veljavi šele zadnjih 15 let. Pred tem so manjše skupine nekajkrat popotovale improvizirano, brez vnaprej organiziranih prenočišč in tudi ne povsem natančno določene poti ... .—* 27 Rok Ciglič Založniška dejavnost Ljubljanskega geografskega društva Vodniki večdnevnih (prvomajskih) ekskurzij v tuje dežele so precej obsežne strokovne monografije, sestavljene iz dveh delov. V prvem je podroben opis naravnih in družbenih značilnosti obiskane države, v drugem pa so po dnevih opisani predvideni itinerarji na začrtani poti ... Tanja Koželj Geografski večeri Ljubljanskega geografskega društva Leto 2014 bo, kar se geografskih večerov tiče, za LGD izredno bujno, saj je namesto štirih, predvidenih kar sedem druženj. Izkazalo se je, da so izredni geografski večeri, ki jih pripravimo kot odziv na nek aktualen problem, dobro obiskani . 33 43 Potopisna predavanja Ljubljanskega geografskega društva • 45 Enodnevne ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva • 47 Geografski večeri Ljubljanskega geografskega društva • 48 Člani Izvršnih odborov Ljubljanskega geografskega društva • 49 Publikacije Ljubljanskega geografskega društva • 50 Prvomaje ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva • 50 Šolske ekskurzije, ki so ali so bile v katalogu Ljubljanskega geografskega društva • 51 Kratke ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva • 51 Diapozitivi Ljubljanskega geografskega društva Ob 30. letnici Ljubljanskega geografskega društva M £ o s Ljubljansko geografsko društvo je bilo pred 30 leti ustanovljeno z namenom razvijanja geografske znanosti in geografskega izobraževanja, uveljavljanja geografije v družbi, strokovnega izobraževanja članov in popularizacijo geografskih spoznanj. V tem obdobju se je nabralo veliko dogodkov, vtisov in lepih spominov, stkala so se številna poznanstva in pristne prijateljske vezi. V okviru društvenih dejavnosti smo obiskali mnogo bližnjih in daljnih zanimivih krajev in območij ter osvetljevali številna strokovna področja, ki zadevajo polje geografskega raziskovanja in udejstvovanja. Vsakdo je prispeval nekaj, zaradi česar smo na koncu vsi skupaj bogatejši. Za obeležitev okrogle obletnice smo pripravili posebno številko Geografskega obzornika, ki nekoliko obse-žneje predstavlja dosedanje delovanje Ljubljanskega geografskega društva. Zasnovala sta jo Blaž Repe in Jani Kozina. Bralcu smo želeli ponuditi vpogled v delovanje društva, hkrati pa na pregleden, a doživljajski način predstaviti bogato in pestro paleto najrazličnejših društvenih dejavnosti, ki so se zvrstile v vseh teh letih neutrudnega delovanja. Pri pripravi vsebine smo se avtorji oprli na seminarsko nalogo Tanje Žnidarčič z naslovom Zgodovina Ljubljanskega geografskega društva (1984-2003) (Žnidarčič, 2005). Še enkrat smo pregledali stare zapisnike v društvenem arhivu in po najboljših močeh dopolnili manjkajoče podatke, hkrati pa smo dodali še podatke za zadnje desetletje. Z leti so se nekatere arhivske mape s starimi zapisniki iz prvega obdobja delovanja društva založile, zato smo si pri rekonstrukciji celotnega društvenega dogajanja pomagali še z ustnimi viri. Ker so ti odvisni od človeškega spomina, ki z leti zbledi, se je tudi ta raziskava na neki točki ustavila in nekaj delov sestavljanke tako še vedno manjka. V treh desetletjih svojega delovanja je Ljubljansko geografsko društvo organiziralo 196 ekskurzij po Sloveniji in zamejstvu, 192 potopisnih predavanj, 67 geografskih večerov, 34 prvomajskih ekskurzij ali geografskih odprav, 18 kratkih ekskurzij, v takšni ali drugačni obliki je izdalo 26 vodnikov. Brez delovnih in prizadevnih članov izvršnega odbora, organizatorjev in vodij dejavnosti vsega tega ne bi bilo. Vsaj tako pomembni kot oni, če ne celo še bolj, pa so člani društva in udeleženci, ki se udeležujejo društvenih dogodkov. Zaradi slednjih navsezadnje društvo sploh obstaja. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali z Ljubljanskim geografskim društvom, gre torej zahvala za do zdaj opravljeno delo. Ljubljansko geografsko društvo je bilo na nek način kalilnik slovenske geografske stroke v najširšem smislu, saj Ljubljanskemu geografskemu društvu v prihodnjo slavo in čast ob njegovi 30. letnici (predvsem pa za spodbudo) se številni posamezniki, ki so bili pred leti v društvu izredno dejavni, naprej delovali v organih Zveze geografskih društev Slovenije oziroma Zveze geografov Slovenije. Nekateri se danes bolj intenzivno udejstvujejo v pozneje nastalih, bolj specializiranih društvih, kot sta na primer Društvo učiteljev geografije Slovenije in Geomorfo-loško društvo Slovenije. Upamo, da bo pričujoči pregled do-zdajšnjega delovanja Ljubljanskega geografskega društva našim članom in ostalim z daljšo geografsko kilometrino obudil prijeten spomin na neke druge čase. Kljub vtisu, da današnji čas društvom in prostovoljnemu delu v njih ni najbolj naklonjen, upamo, da bodo mlajši iz njega črpali navdih za nadaljnje plodno in ustvarjalno delo in ga v prihodnje še izboljšali. Želimo si, da bi geografi bolj izražali svojo cehovsko pripadnost in se včlanili v katerokoli geografsko društvo v Sloveniji in v njem dejavno sodelovali. Pisanje v pričujoči številki Geografskega obzornika nam je bilo hkrati v veselje in izziv. Želeli smo, da bi z njim postavili ustrezen pomnik dosedanjemu delovanju društva, predvsem pa da bi košček geografske dediščine Ljubljanskega geografskega društva iz zaprašenih arhivov prenesli na plano. Upamo, da nam je to tudi uspelo. Primož Pipan, predsednik LGD Literatura 1. Žnidarčič, T. 2005: Zgodovina Ljubljanskega geografskega društva (1984-2003). Seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Pred desetimi leti se je Mimi Urbanc ob 20-letnici LGD zapisalo, da dvajset let morda ni dolga doba, vendar si številne dejavnosti, ki so se zvrstile v tistem obdobju, predvsem pa ljudje, ki so jih oblikovali in vodili društveno delo, vsekakor zaslužijo primerno pozornost. Nedvomno. Sedaj smo jih nabrali 30. Let namreč. In morem ugotoviti prav isto. To še ni 50, kaj šele 100 let. Ni bogve kaj veliko, a vendar smo v tem času, od zadnje obletnice leta 2004 do zdaj, takole čez palec poslušali za okrog 170 ur različnih, predvsem potopisnih vsebin, 50 ur razpravljali o različnih geografskih in geografiji sorodnih problemih, več kot 1000 ur smo z avtobusi, kolesi in peš kolovratili po Sloveniji in njenemu zamejstvu, 2600 ur smo med prvomajskimi prazniki občudovali krasote našega planeta daleč in še dlje od meja naše domovine. To ni malo, je več kot pohvalno, in ker sem sam del te zgodbe, sem nanjo več kot ponosen. Bravo. In lahko bi tukaj zaključil. Pika. A spraviti moram skupaj nekaj več znakov, skupaj s presledki, vrednih 30-letnice največjega slovenskega geografskega stanovskega združenja. Ker so obletnice vedno namenjene celovitemu pregledu in obračunu preteklega ter storjenega hkrati, se moramo drzno, smelo pogumno, srčno in strumno zazreti v prihodnost in začrtati smernice, ki bodo krojile nadaljnje tokove našega društva. Moj prispevek bo (žal) malce drugačen. Kar malce zagrenjen, moram priznati. Obletnice so namreč precej standardno uveljavljena stvar. Najprej, povsem natančno vemo, kdaj nas imajo doleteti, pa nas vseeno včasih malo presenetijo. Nujno jih je treba obeležiti. Tudi osebne. Otroci vam svoje rojstne dneve, seveda s skrbno načrtovano shemo manjkajočih igrač, to dobesedno vtetovirajo nekam v zatilje možganov in tega zlepa ne boste pozabili. Skušajte pozabiti obletnico poroke. Tega, nasprotno, gospa soproga ne bo nikoli pozabila. Potem imamo še »neosebne« obletnice. Obletnice ustanovitve, postavitve, uveljavitve, zgraditve, pa seveda obstoja, delovanja, obhajanja, prenehanja, vladanja, vstopanja ... Večina navadnih Zemljanov se jih ne zaveda povsem in jim zanje ni kdo ve koliko mar. Nek aparat ali sistem ali skrbnik mora nad takšnim koledarjem bdeti, da ljudi opomnimo, jih zdramimo, da je to pomembno in morebiti k temu celo kaj prispevajo. To v pretežni meri naredijo precej neradi, kot del nujne obveznosti ali zgodovinskega spomina. Tudi sodelovanje na spremljajočih obletničnih prireditvah je kar malo prisiljeno. Starejši so edini resnično ponosni, ker so bili takrat »zraven«. Mlajši zdolgočaseni, ker se jih to ne tiče, ker je to del (malo pomembne) prazgodovine, ki jih pogosto duši, ko hočejo ustvarjati sedanjost in prihodnost. A naj se vam ne dogodi, da obletnico pozabite, spregledate ali premalo svečano obeležite. Grom in strela in škandal. In čemu potemtakem tole pleteničenje? Ko se je avtor tega zapisa podal v vode Ljubljanskega geografskega društva pred natanko polovici njegove obletnice, se pravi polovico leta 1999, se je pri njem oglasila takratna predsednica Irena Rejec Brancelj, se prijazno predstavila in še bolj prijazno zaukazala, da društvo potrebuje tajnika. In da, ker sem po njenih informacijah že pred tem nekaj let vedril na sejah društva kot predstavnik študentov, mi je delo poznano. Ter da bom kot sveže pečeni asistent na ljubljanskem Oddelku za geografijo prej ali slej »kasiral« eno društveno funkcijo, je moja velika sreča in čast, da bo to kar v največjem, najboljšem, skratka oh-in-sploh-naj geografskem društvu. Argumentom, še posebej pa Ireni, nisem mogel (niti si nisem upal) kaj prida ugovarjati. In ne boste verjeli! Ne le, da sem Ireni verjel, njene besede so se mi zdele smiselne, več kot smiselne. Le še včlaniti da se moram in je. In sem si, z enoletnim vmesnim (aktivno-aktiv-nim) premorom, zapečatil društveno usodo do današnjih dni. Lahko povem, da sem se delovanju priključil zadnji trenutek, da sem še lahko ujel poslednje sapice vetra, ko je bilo sodelovanje v društvu in njegovih dejavnostih nekaj pomembnega. Ko so ljudje še čutili pripadnost strokovnemu cehu tudi po koncu delovnega časa. Ko so sodelovali vsi. Ko smo na sejah glasovali, kdo bo smel postati član društva in koga tudi gladko (po statutu) zavrnili. Udeležiti se prvomajske ekskurzije je bilo prav legendarno. Ne bom pozabil vznesenega občutka, da sem del neke večje in širše zgodbe, ko sem smel (!!!) sodelovati pri organizacijskih zadevah 18. Zborovanja slovenskih geografov v Ljubljani pod pokroviteljstvom Ljubljanskega geografskega društva. Ni mi bilo težko sedeti 14 ur in sam kuverti-rati vseh krepko čez tisoč obvestil. In ni se mi zdelo zaman, ker je prišlo toliko ljudi, toliko eminentnežev, toliko geografov, od blizu in daleč, domačih in tujih, v napolnjeni Cankarjev dom. In jaz, nepomemben, a nepogrešljiv (Boštjan Rogelj 1999, ob neki drugi priliki), sem lahko »usmerjal« tamkajšnji geografski promet. Pa čeprav zgolj organizacijski. In potem nikoli več ni bilo, kot je bilo včasih. Očitno smo zmogli le še en velik, močan, skupinski in vseslovenski geografski sunek in očitno ob tem porabili večino energije in elana. V živo se spominjam sej, ki smo jih nato še imeli z Ireno, in tudi kasneje z Alešem in Katjo. Kako aktivirati člane? In članice, da ne bo pomote. Kako zapolniti avtobus na slovenskih ekskurzijah in jih izvleči iz rdečih številk? (Pre)pogostokrat na prste ene roke preštevali udeležence na geografskih večerih. Vsako leto trepetali, ali se bo izračun s prvomajsko ekskurzijo izšel in bo dovolj prijavljenih. Kako doseči, da bodo članice in člani sploh prebrali naša obvestila? Kako jih motivirati, da obiščejo našo skrajno lično spletno stran? In to za reči in dejavnosti, ki jih s članarino plačajo. No, in seveda kronski dragulj naših mučnih prizadevanj, plačevanje članarine. Da bomo sploh lahko delovali. Ali se vam, spoštovane članice in člani, vsaj približno sanja, koliko dela in vlože- nega truda je potrebnega, da se pripravi eno samo, samcato obvestilo? Ne, se vam ne, niti približno. Ker sem bil sam več kot dva mandata tajnik, pa vem. Pol leta pred obvestilom začno zadolženi iskati ljudi, ki bodo določeno dejavnost izvedeli. Predloge skupaj na sejah Izvršnega odbora (IO) premlevamo, iščemo rdečo nit in preudarjamo, ali so dovolj atraktivni za naše članice in člane. Potem je treba napisati kratke opise, uskladiti datume, zborna mesta, ure odhodov in povratkov, rezervirati dvorano Zemljepisnega muzeja, lepo vreme, avtobuse itd. Na koncu tajnik to sestavi, oblikuje in napiše uvodnik. Vsebinsko skrajša vse opise, ker so jasno predolgi in bi bilo obvestilo na N straneh. Nato ponori, ker je število strani liho. Vse le zato, da privarčujemo stroške pošiljanja. Sledi izmenjava elektronske pošte s predsednikom, da odpravita vse napake. Tiskanje, fotokopiranje, izdelava in tiskanje nalepk. In nato še 2 uri kuvertiranja. Kar vseh članov IO-ja. In to 2 uri zdaj, ko del obvestil pošljemo zgolj elektronsko. Znamke in pošta. Aha, kolegom in znancem iz lastnih vrst pošto izročimo osebno. Brez porabljene znamke. Vse to v prostem času članic in članov IO-ja, brez finančnega nadomestila. Za skupno dobro. Ker ob lepih številkah izvedenih ur dejavnosti iz začetka prispevka absolutno ne smemo pustiti ob strani prav tako ocenjenih 500 ur sedenja v različnih izvršnih, nadzornih, disciplinskih odborih, na skupščinah in občnih zborih. Da zadeve lepo in ustaljeno tečejo. Si morete misliti, kako težko je šele dobiti nekoga, ki bi bil pripravljen sodelovati v Izvršnem odboru LGD ali mu celo predsedovati? Ker imam očitno rad številke in ker je letošnje leto posvečeno Bojanu, ki nas je zapustil po niti še ne opravljeni V svojega predsedniškega mandata, vam lahko ilustriram, kaj je Bojan žrtvoval za društveno in geografsko dobro ter članice in člane društva. Prijavnico je poslal novembra, leta 2006, 6. 12. 2006, je bil uradno sprejet med člane. 31. 1. 2007 je kot gost sodeloval na prvem sestanku IO-ja. Na Občnem zboru LGD 20. 2. 2007 sva bila skupaj potrjena za delo v IO LGD (jaz po enoletnem premoru, on prvič) in na svoji prvi redni seji v novi sestavi, je 7. 3. 2007 postal odgovoren za izvedbo geografskih večerov in prvomajskih ekskurzij. Na moje prigovarjanje je sprejel bodoče predsednikova-nje, zato ga je Občni zbor 15. 2. 2011 potrdil v novo sestavo IO-ja in 10. 3. 2011 je postal podpredsednik LGD. 19. 2. 2013 ga je Občni zbor soglasno izvolil za predsednika Ljubljanskega geografskega društva. Predsednik je ostal vse do svoje mnogo prezgodnje smrti, skupno le 241 dni. V tem času je prisostvoval 67 sestankom Izvršnega odbora, 6 jih je vodil kot predsednik in enega kot podpredsednik. Enkrat, 10. 5. 2011, je pripravil tudi zapisnik seje IO-ja. Pripravil je 4 potopisna predavanja: Islandija — dežela, ki še nastaja (16. 10. 2007), Jemen (17. 2. 2009), Altaj (16. 2. 2010) in Narodni parki ZDA - med rumenim kamnom in zeleno reko (18. 11. 2011). Idejno je pripravil, vodil in moderiral 18 stro- kovnih geografskih večerov. Pripravil, pomagal izdelati program in uskladil je vseh pet prvomajskih ekskurzij v svojem mandatu, eno od tega, kar prvo v Jemen, je celo sam vodil. Na podlagi omenjene ekskurzije je napisal 154 strani dolg, grafično bogat in fotografsko dovršen, skratka vrhunski vodnik. Eno poglavje iz vodnika domačih ekskurzij LGD je prevedel iz hrvaščine. Med letoma 2009 in 2013 je prisostvoval skupščinam Zveze geografov Slovenije. V vsem tem času je razpravljal v 1153 dopisovanjih po elektronski pošti. Neposredno name jih je samo v najinem odnosu predsednik — podpredsednik naslovil 251. In to je le delo, ki je zabeleženo, in, kot rečeno, žal mnogo prezgodaj zaključeno. Vse to je prostovoljno in brez nadomestila počel, da je lahko sprejemal srdite telefonske klice in ogorčeno elektronsko pošto, ker članice in člane po dveh letih neplačevanja članarine in našega vztrajnega prosjačenja, po še enem osebnem in skrajno mučnem obvestilu, izključimo. Ker nam tako nalaga statut. Vsi stroški ostanejo LGD-ju, tudi tisti za revije. Društva so res ena hecna reč. Ministrstvo za notranje zadeve jih na svoji spletni strani opredeljuje kot: »... prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji, skladno z zakonom o društvih, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva.« Vsakdo ima povsem avtonomno pravico odločitve, ali bo sploh in v kolikšni meri sodeloval v teh prostočasnih dejavnostih. Vsak lahko, kadar želi izstopi, in, po prenovljenem statutu, vstopi. Tudi ponovno. Vendar, za članstvo v LGD je treba plačevati tudi članarino. Kako doseči, da bodo članice in člani, ne le pravočasno, ampak sploh, plačali članarino? Tantalove muke. Res. Koliko časa in denarja. Dobesedno moledovanje, da vendarle poravnate obveznosti do lastnega stanovskega društva, je za moje pojme ponižujoče (in to za obe strani). Pa bi bilo mogoče treba le izreči: »Ne grem se več!« In bi bil mir ... Za udejstvovanje članic in članov lahko rečem, da se je v primerjavi z desetletjem nazaj, recesiji navkljub vseeno izboljšalo. Poleg geografskih in društvenih stalnic (govorim o osebah), je mogoče opaziti vedno več mladih, pa niti ne nujno študentov. Srednja generacija, ki bi morala biti nosilka in gonilo razvoja, je prepogosto preveč v ozadju. Včasih se mi zdi, da ljudje plačajo članarino zgolj zato, da si operejo vest, predvsem pa, da jih pustimo pri miru. Še enkrat se bom vrnil k Mimi in njenemu članku ob dvajsetletnici: »Društvo je kot mozaik, sestavljen iz tisočerih delcev, ki šele ob povezovanju in sodelovanju uspevajo kot usklajena celota. V prvi vrsti so tu člani, ki z aktivno udeležbo spodbujajo vodstvo in ga obenem tudi nadzorujejo. Drugi, zelo pomemben člen pa je vodstvo, katerega naloga je organizirati in koordinirati dejavnosti ter zagotoviti nemoteno delovanje.« Res je. Se strinjam. In tako kljub vsem izrečenim kritikam ob 30. obletnici ustanovitve Ljubljanskega geografskega društva kot ga poznamo danes, najprej čestitam članicam in članom, tudi bivšim, in veselo pozdravljam vse aktivne člane. Nazdravljam na mnogo let in na dobro obiskane dejavnosti. Predvsem pa to jubilejno zadnje desetletje posvečam vsem, ki ste v teh letih žrtvovali svoj prosti čas, dobro voljo, celo lastni denar za skupno dobro vseh slovenskih geografk, geografov in geografske stroke ter še posebej našega ljubega Ljubljanskega geografskega društva. Živeli, na vas svet geografski stoji. Blaž Repe, bivši predsednik LGD (2009-2013) Post scriptum Kot avtor zgornjih besed in kot (čezmerno) aktivni član LGD v zadnjem desetletju si bom vzel pravico in se poimensko zahvalil tistim, ki so mi v vlogi, ki sem jo opravljal, nesebično pomagali in mi delali društveno--geografsko pot nadvse prijetno. Če se komu zdi, da sem ga po krivici izpustil, naj mi odpusti, ni bilo nalašč. Vrstni red je, z izjemo prve in zadnje zahvale, abeceden in nima prav nobenega pomena. Prva zahvala gre Bojanu Erhartiču, velikemu, vidnemu in pomembnemu članu Ljubljanskega geografskega društva, mojemu nepogrešljivemu namestniku in podpredsedniku ter vsega spoštovanja vrednemu predsedniku. Nato naj mojo iskreno in globoko zahvalo prejmejo: Andrej Bandelj, Robert Brus, Dejan Cigale, Rok Ciglič, Stanka Drnovšek, Matej Gabrovec, Fani Groznik, Adica Jamnišek, Le-posava Jovanic, Jernej Klemen, Jani Kozina, Tanja Koželj, Andrej Kranjc, Simon Kušar, Lucija Lapuh, Antonija Liberšar, Igor Lipovšek, Cita Marje-tič, Naja Marot, Stanko Pelc, Primož Pipan, Katarina Polajnar Horvat, Jurij Senegačnik, Aleš Smrekar, Metka Špes, Gašper Šubelj, Jernej Tiran, Tajan Trobec, Mimi Urbanc, Katja Vin-tar Mally, Metod Vojvoda in Manca Volk Bahun. Za konec še prav posebna zahvala Dragu Kladniku za njegov nesebični in povsem premalo cenjen uredniški, strokovni in lektorski prispevek k publikacijam Ljubljanskega geografskega društva. Hvala! Blaž Repe Bojanu Erhartiču ob prezgodnjem slovesu! To bo najbrž poslednje, kar sem napisal v računalnik o mojem zadnjem doktorantu, dr. Bojanu Erhartiču. Njegovo mnogo prezgodnje slovo je za našo stroko velika škoda in velika izguba, kaj šele za njegove bližnje! Ob misli, da smo za zmeraj izgubili obetajočega mladega strokovnjaka in tudi po značaju prijetnega človeka, me zaboli v dno srca! Ljudi, kakršen je bil Bojan Erhartič, med slovenski- mi geografi ne poznam prav veliko, vsaj po mojih predstavah in željah. Takih, pripravljenih za trdo terensko raziskovalno delo v slovenskemu visokogorskemu svetu, ki se mu Slovenci sicer zvesto posvečamo, a v ogromni večini kot planinci in alpinisti! Da se s polnim nahrbtnikom in fotografsko opremo odpraviš na večdnevno raziskovanje tako imenovanega nekoristnega sveta, moraš biti v precejšnji meri idealist in se ne smeš ozirati samo na najbolj aktualne, ali morda najbolj »donosne« trende v znanosti ali družbi. In vendar, Bojana Erhartiča je v slovenske gore gnalo prav to, preizkušanje nove smeri v geomorfolo-škem raziskovanju in varstvu narave, to je naravovarstveno in izobraževalno vrednotenje geomorfoloških pojavov. In katera slovenska gorska pokrajina je primernejša za ta namen kot Dolina Triglavskih jezer? Bojan Erhartič jo je izbral za svoje torišče, za območje, na katerem je preskusil metodo naravovarstvenega vrednotenja s pomočjo geomorfolo-škega kartiranja. In tu sva se našla, Bojan Erhartič s svežimi zamislimi in mladostnim zagonom, sam pa z izkušnjami in dobrim poznavanjem tega in tudi drugega, povečini ledeniško in kraško preoblikovanega slovenskega gorskega sveta. Prav zato se ob tem žalostnem dogodku, ki nas je vse pretresel, ne morem ogniti nekoliko bolj osebnem razmišljanju, ne samo o pokojniku, temveč tudi o tem, kaj nam bi moral slovenski gorski svet poleg planinstva še pomeniti. O tem sva bila z Bojanom Erhartičem enotnega mnenja, tudi tik pred njegovo prezgodnjo smrtjo, ko mi je na Bledu, na zborovanju slovenskih geografov v začetku lanskega oktobra, pripovedoval o napredku na področju naravoslovnega vodnika po Dolini Triglavskih jezer. Za ta projekt sem ga navdušil, potem ko je z uspehom obranil svojo doktorsko disertacijo. Strinjala sva se, da je slovenski gorski svet še vedno premalo naravoslovno raziskan, še slabše pa je s poljudnoznanstvenim opisovanjem gorske narave, namenjenim obiskovalcem gora. Slovenske gore tako še naprej ostajajo premalo naravoslovno razložene, z Erhartiče-vim prezgodnjim odhodom pa je to prizadevanje doletela huda izguba. V Bojanu Erhartiču smo videli osebo, ki je obetala, da bo v stiku s strokovnjaki drugih področij premagala različne odpore, ljubosumje, nerazumevanje in ne nazadnje tudi neznanje. Neverjetno težko je namreč prepričevati ljudi, zlasti tiste, ki imajo v rokah škarje in platno, kadar je treba postaviti nove učne poti ali pa postaviti napake na že obstoječih. To še posebej velja za geomorfološke vsebine, ki so bile v preteklih desetletjih na učnih poteh najbolj zanemarjene. In Bojan Erhar-tič je bil na najboljši poti, da bi v teh prizadevanjih postal eden uspešnejših strokovnjakov! Dolina Triglavskih jezer naju je oba močno povezala, njega, ki si jo je izbral za doktorsko disertacijo, in mene, ki sem jo obiskal že velikokrat prej, prvič daljnega leta 1955, ko je bila tam prva angleška mladinska raziskovalna skupina Brathay Hall. Poleti leta 1957 pa sem v njej ob pripravljanju lastne diplomske naloge preživel nekaj najbolj vznemirljivih raziskovalnih dni. Sodelovanje z Bojanom Erhartičem je bila po dolgih letih edinstvena priložnost in sreča, da sem nekoga, ki mi je bil blizu po interesih in namenih, lahko opozoril na nekaj pomembnih dokazov za zelo mlado zakrasevanje visokogorskega kraškega površja. To je mogoče pri nas najlepše videti in opazovati prav v Dolini Triglavskih jezer. V svoji bogato ilustrirani in lični knjigi o tej naši nedvomno najlepši in najbolj privlačni visokogorski pokrajini je na jasen in razumljiv način opisal primere, ki bralcu pojasnjujejo to dejstvo, pa tudi, zakaj je to pomembno pri razumevanju značaja in dinamike pretežno apnenčaste visokogorske pokrajine. Bojan Erhartič je s svojo študijo dokazal, da obvlada podrobno preučevanje terena, a ne samo to. Tudi ustrezno literaturo je uporabil in preštudiral v velikem zamahu ter jo korektno in dosledno citiral, kar zadnje čase ni vselej primer. Vse to je obetalo, da nam bo Bojan Erhartič odkril še mnogo lepih in zanimivih stvari na svojem ožjem in širšem strokovnem področju, da bo strokovno naglo napredoval, ne samo v domačih strokovnih krogih, ampak tudi v mednarodnih, in da bo sodeloval pri utrjevanju ugleda slovenskega geografije in uporabne geomorfologije. Žal je z njegovim odhodom zazevala huda praznina tudi v naši zastopanosti na mednarodnih zasedanjih o geodiverzi-teti in geomorfološki dediščini. Bojana Erhartiča, človeka blagega značaja, se bomo spominjali tudi kot izvrstnega fotografa, turističnega vodnika in odličnega poznavalca nekaterih tujih dežel. Hvaležni smo, da smo lahko bili njegovi prijatelji in sopotniki! Jurij Kunaver a ■ - il O EE IBI rjgpoc o __k o * i IZVLEČEK Ljubljansko geografsko društvo pod tem imenom že trideseto leto povezuje geografe in ljubitelje geografije iz Ljubljane ter njene bližnje in širše okolice. V prispevku je predstavljenih nekaj utrinkov iz delovanja Ljubljanskega geografskega društva skozi čas, ki se nanašajo predvsem na članstvo, vodstvo, formalno ureditev, pa tudi na promocijo društva in njegovih dejavnosti. Ključne besede: Ljubljansko geografsko društvo, Zveza geografov Slovenije, društvo, članstvo, dejavnosti, arhiv, geografija. ABSTRACT The Ljubljana Geographical Society has been connecting geographers from Ljubljana and its surroundings for already thirty years. In this article some fragments of the Ljubljana Geographical Society's operation through time are presented. The emphasis is on its members, administration and formal organization, as well as on promotion of its activities. Key words: Ljubljana Geographical Society, Association of Slovenian Geographers, society, membership, activities, archives, geography. Avtorja besedila: TAJAN TROBEC, univ. dipl. geog. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana E-pošta: tajan.trobec@ff.uni-lj.si LUCIJA LAPUH, univ. dipl. geog. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka 13, 1000 Ljubljana E-pošta: lucija.lapuh@zrc-sazu.si COBISS 1.04 strokovni članek Prispevek na kratko predstavlja Ljubljansko geografsko društvo (LGD) od njegovih zametkov do danes. Ob njegovi 30-letnici se nam je ponudila priložnost, da svoje delovanje, dejavnosti pa tudi nekaj aktualnih novosti prelijemo na papir in tako našo stanovsko organizacijo še nekoliko približamo svojemu članstvu. Če pa nas kdo med bralci slučajno še ne pozna, ima zdaj enkratno priložnost, da se z delovanjem LGD pobliže seznani in morda v prihodnje kot njegov član stopi na skupna geografska pota. Formalna ureditev društva in sodelovanje s sorodnimi organizacijami Ljubljansko geografsko društvo je formalno organizirano kot društvo, katerega člani so predvsem geografinje in geografi ter tisti, ki jim je geografija tako ali drugače blizu. Povezovalo naj bi geografe iz osrednjega dela Slovenije, a naši člani v veliki meri prihajajo tudi od drugod. Čeprav letos mineva 30 let od uradne ustanovitve LGD, velja omeniti, da njegovi zametki segajo že v daljne leto 1922. Tedaj je namreč nastalo Slovensko geografsko društvo, ki je bilo med drugim institucionalna podlaga za poznejši nastanek ne le Ljubljanskemu geografskemu društvu, temveč tudi nekaterim drugim stanovskim organizacijam, ki so večinoma nastajale po regionalnem načelu. Z reorganizacijo delovanja Slovenskega geografskega društva je bila leta 1960 ustanovljena njegova podružnica v Ljubljani, ki se je kmalu preimenovala v Ljubljanski aktiv. Iz slednjega je leta 1984 tudi formalnopravno izšlo Ljubljansko geografsko društvo, kot ga poznamo danes (Urbanc 2004). Ob nastanku je postalo član krovne stanovske organizacije slovenskih geografov — Zveze geografov Slovenije (tedanje Zveze geografskih društev Slovenije) (Zveza ... 2014). Znotraj nje je eno izmed večjih in dejavnejših društev, naši člani pa so dejavni tudi v različnih organih Zveze. Glede na število članov imamo po trenutno veljavnem statutu Zveze na njenih Občnih zborih pravico glasovanja petih zastopnikov, s čimer pomembno vplivamo na njene usmeritve in delovanje. LGD se v želji po pripravi in izvedbi čim kakovostnejšega programa povezuje tudi s preostalimi stanovskimi organizacijami ter posamezniki iz sorodnih strok. Še posebej smo ponosni na naše plodno in zdaj že tradicionalno sodelovanje z Društvom mladih geografov Slovenije (DMGS). V okviru LGD je bila leta 1988 ustanovljena študentska sekcija, ki se je leta 1998 osamosvojila v Društvo mladih geografov Slovenije. Sestavljajo ga predvsem študentke in študenti Oddelka za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti (Društvo mladih ... 2014). Tovrstno sodelovanje je zelo pomembno, saj se ravno v vrstah Društva mladih geografov Slovenije kalijo bodoči idejni vodje slovenske geografije, ki bodo nekoč verjetno krmarili tudi Ljubljansko geografsko društvo. Člani DMGS se ekskurzij LGD lahko udeležujejo po polovični ceni. S tem poskušamo kakovostne geografske vsebine narediti vsaj nekoliko dostopnejše tudi študentskemu žepu. S simbolnim prispevkom jim po svojih zmožnostih pomaga- mo tudi pri izvedbi nekaterih njihovih dejavnosti, kot je na primer tradicionalni poletni tabor. Vsako leto za svoje člane odkupimo novoletni izvod glasila GEOmix, ki že nekaj časa ni več le glasilo, pač pa povsem zgledna geografska publikacija, po kateri tudi člani LGD z veseljem in zanimanjem posegajo. Od leta 2002 dalje eno društveno ekskurzijo letno vodijo člani DMGS. Člani Društva mladih geografov Slovenije za LGD vsako leto pripravijo tudi eno potopisno predavanje in s tem popestrijo naš program, vanj pa vnesejo nekaj dodatne mladostniške svežine. Prav zaradi medsebojnega sodelovanja in lažjega usklajevanja je na sestankih vodstva LGD že kar nekaj let prisoten tudi predstavnik Društva mladih geografov Slovenije. Delovanje društva in njegovo vodstvo Gonilna sila Ljubljanskega geografskega društva je Izvršni odbor, ki skrbi za pripravo čim bolj pestrega in kakovostnega programa, hkrati pa je odgovoren, da v društvu vse poteka nemoteno in po ustaljenih tirnicah. Izvršni odbor poleg predsednika in podpredsednika sestavljajo tajnik, blagajnik, referent za geografske večere in prvomajsko ekskurzijo, referent za ekskurzije po Sloveniji, referent za kratke ekskurzije, kartograf in referent za založništvo, predstavnik učiteljev geografije in referent za fotografsko delavnico ter referent za potopisna predavanja. Člani izvršnega odbora praviloma enkrat mesečno sestankujemo v prostorih Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika, v zvezi z delovanjem društva pa smo pogosto v stiku tudi prek elektronske pošte. Glavnina članov izvršnega odbora Ljubljanskega geografskega društva je že tradicionalno zaposlena na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v svojih vrstah pa imamo ves čas tudi učitelja geografije, ki ta predmet poučuje na eni od osnovnih ali srednjih šol. Pomemben organ društva je tudi Občni zbor, ki zaseda enkrat letno, navadno na začetku koledarskega leta, in potrjuje vse pomembnejše odločitve glede delovanja društva. Društvo ima tudi nadzorni odbor, ki preverja finančno poslovanje, in disciplinsko komisijo, ki bdi nad morebitnimi nepravilnostmi v delovanju društva. LGD je postopoma širilo nabor svojih dejavnosti. V prvih letih so bile omejene na organizacijo potopisnih predavanj in ekskurzij. Leta 1990 je bil organiziran prvi natečaj za geografsko fotografijo (Perko 1991; Gabrovec 1992), leta 1993 je začelo izdajati zbirke diapozitivov, leta 1997 je uvedlo geografske večere, leta 2000 je organiziralo zborovanje slovenskih geografov, v zadnjem desetletju pa je z izdajanjem vodnikov po ekskurzijah precej razširilo svojo založniško dejavnost. Vse dejavnosti so podrobneje opisane v drugih člankih te številke Geografskega obzornika. Članstvo Posameznik se lahko včlani v društvo z vpisnico, objavljeno na društveni spletni strani (Ljubljansko geografsko . 2014), pogoj za članstvo je vsakoletno redno plačevanje članarine. Članstvo v LGD prinaša številne ugodnosti: obveščanje o delovanju društva in aktualnih dogodkih, cenovno ugodnejšo udeležbo na celodnevnih in kratkih ekskurzijah, brezplačno prejemanje publikacij (Geografski vestnik, Geografski obzornik in GEOmix) po pošti, brezplačno udeležbo na AGUL--ovem novoletnem srečanju, brezplačno udeležbo na geografskih večerih in potopisnih predavanjih, možnost udeležbe na prvomajski ekskurziji itd. Da bi razširili svoje vrste z novimi, mladimi člani, željnimi aktivnega udejstvovanja na geografskem področju, k sodelovanju povabimo vsako novopečeno/ga diplomantko/ta oziroma magistro/a geografije na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete. Za prvo leto jim ponujamo tudi možnost včlanitve po polovični ceni. Do polovične članarine so upravičeni tudi ožji družinski člani že obstoječih članov, če ne želijo prejemati Geografskega vestnika in Geografskega obzornika. Ljubljansko geografsko društvo lahko skladno s statutom in pravilnikom o nagradah svojim članom na podlagi izjemnih dosežkov v geografski stroki ali zaslug za društvo podeli tudi priznanje ali naziv častnega člana. Naziv častnega člana lahko podeli največ enkrat na vsakih pet let, vsako leto pa lahko podeli največ po dve priznanji. Častnim članom ni treba plačevati članarine, brezplačno pa prejemajo vse redne publikacije Ljubljanskega geografskega društva in Zveze geografov Slovenije, do katerih so upravičeni tudi prvi člani društva. Aktualni častni člani LGD so Matjaž Jeršič, 400 350 300 > 2 250 s rt Sj 200 o ^ 150 "£ 100 50 cococncncncnooo c^c^c^c^c^c^OOO 111111222 Slika 1: Število članov Ljubljanskega 2014 (Arhiv Ljubljanskega geografskega COstLO^Dh^OOCnOT-lOOrOst 000000011111 000000000000 222222222222 leto ifskega društva med letoma 1985 in društva; Žnidarčič 2005). Milan Natek in Frančiška Groznik. Častni člani Zveze geografov Slovenije, in obenem tudi člani LGD, pa so: Jurij Kunaver, Cita Marjetič in Mirko Pak. Prejemnikov priznanj LGD je več, med zadnjimi so jih prejeli Antonija Liberšar, Leposava Jovanic in Metod Vojvoda. Leta 2014 je več kot polovica članov LGD živela v Ljubljani, slaba petina v ostalih občinah Ljubljanske urbane regije, preostali pa so bili z drugih območij države. V zadnjem času se za določeno obdobje v društvo včlani tudi kak tuji državljan Slovenije, predvsem iz držav bivše Jugoslavije. Slika 1 prikazuje število članov Ljubljanskega geografskega društva od leta 1985 do leta 2014. Za zadnjih deset let se podatek nanaša na dan pošiljanja pomladanskega obvestila, kar je navadno kmalu po občnem zboru društva. Po letu 1998, ko je društvo štelo 340 članov, je značilno postopno nazadovanje članstva. Njihovo število se je od takrat zmanjšalo za dobro četrtino, tako da smo imeli leta 2014 le še 244 članov. Kolebanje članstva, ki je sicer značilno za večino tovrstnih organizacij, je odvisno od številnih dejavnikov. Upadanje lahko v določeni meri pripišemo manjši količini razpoložljivega prostega časa in spremenjenemu načinu njegovega preživljanja. Svoje je verjetno prispevala tudi gospodarska kriza, ki ne vpliva blagodejno in stimulativno na delovanje stanovskih organizacij, kot tudi ne na udejstvovanje v njih. Že- limo si, da bi se trend števila članov čim prej znova obrnil navzgor, za kar si prizadevamo predvsem z vsakoletno pripravo čedalje bolj pestrega in zanimivega društvenega programa. Promocija društvenih dejavnosti in komunikacija s člani Ljubljansko geografsko društvo ima že vrsto let tudi spletno stran (Ljubljansko geografsko ... 2014). Konec leta 2010 smo jo temeljito prenovili ter odeli v sodobnejši in uporabniku prijaznejši videz. Vsebine sproti posodabljamo, tako da imajo naši člani, kot tudi širša zainteresirana javnost, na enem mestu možnost dostopa do vseh pomembnih informacij o društvu in njegovih aktualnih dejavnostih. Po nenehno rastočem številu obiskov spletne strani je mogoče sklepati, da je med člani dobro sprejeta. Leta 2013 jo je obiskalo že slabih 15.000 obiskovalcev. Sodeč po obisku v prvem tromesečju leta 2014 pričakujemo, da se bo številka v letošnjem letu približala 16.000. Da bi delovanje društva približali mlajšim uporabnikom, smo leta 2010 na Slika 2: Število obiskovalcev na prenovljeni spletni strani Ljubljanskega geografskega društva med letoma 2010 in 2014 (Arnes 2014). Opomba: * ocena glede na obisk decembra 2010; ** ocena glede na obisk v prvem tromesečju 2014. 18000 16000 5 14000 g 12000 o M 10000 «O • H ¿3 8000 o O 6000 4000 e >tS 2000 ll 2010 * 2011 2012 2013 2014J leto 0 0 medmrežju odprli društvena profila Facebook in Twitter. V nekaj zadnjih obvestilih smo članom program društva pripravili tudi v obliki e-koledarja z datumi in opisi dejavnosti. Primeren je za uvoz v različne spletne koledarje, Outlook, pametne telefone in podobno. Naleteli smo na zelo pozitiven odziv, zato bomo s tem nadaljevali tudi v prihodnje. Seveda pa ob vsej sodobni komunikacijski tehnologiji nismo pozabili na oseben stik s svojimi člani. Te nekajkrat letno še vedno obveščamo o delovanju društva ter o aktualnih društvenih dejavnostih s tradicionalnimi društvenimi obvestili. Tiste, ki to izrecno želijo, obveščamo z navadno pošto, večina članov pa obvestila prejema prek elektronske pošte, kar nam je v zadnjem času omogočilo tudi nezanemarljiv finančni prihranek. Sklep Ljubljansko geografsko društvo že trideset let povezuje geografe in ljubitelje geografije. Organiziramo številne dejavnosti, s katerimi spodbujamo navezovanje in vzdrževanje stikov med člani ter izmenjavo geografskih izkušenj in znanj z različnih področij geografije. O dejavnostih člane redno obveščamo prek spletne strani ter elektronske in klasične pošte. Poskrbimo pa tudi, da se v njihovih poštnih nabiralnikih znajdejo kakovostne geografske publikacije. S svojim programom poskušamo slediti željam članov in si pri tem prizadevamo biti čim bolj aktualni. Geografija je sila nalezljiva veda, zato verjamemo, da bomo kot društvo skupaj s svojimi člani in bralci Geografskega obzornika dočakali še mnoge jubileje. ^ Priznam, da nisem preveč dejavna članica društva, se pa z veseljem udeležujem spomladanskih in jesenskih ekskurzij. Všeč mi je, da se sistematično nadaljujejo ekskurzije v zamejstvu in domovini, pa tudi, da organizatorju uspe vključiti tudi lokalne poznavalce prostorske problematike, ki s svojim pričevanjem prispevajo, da razmere v določenih okoljih spoznavamo drugače, kot pa bi to opazili samo z očmi turističnega obiskovalca. Strokovni vodje ekskurzij pri podajanju vsebin na spreten način vključujejo naravnogeografske danosti, prometne povezave, politične in gospodarske razmere ter druge interakcije v prostoru posameznih območij, ki so pripeljale do današnje družbenogeografske podobe pokrajine. Posebej pa je treba pohvaliti delo članov izvršnega odbora društva s pripravo vodnikov po končanih ekskurzijah. To niso turistični vodniki, ampak nekaj več, za kar smo geografi in drugi udeleženci ekskurzij (teh je vedno več) izredno hvaležni. Še posebej me veseli, da vodniki nastajajo po približno 50 letih od izida knjige - vodnika »Slovenija in njeni kraji« avtorja Franceta Planine. Ob 30. obletnici LGD-ja iskreno čestitam tudi v imenu vseh pridruženih članov, ki niso geografi, v upanju, da bo društvo še naprej tako uspešno. Angelca Rus Viri in literatura 1. Arhiv Ljubljanskega geografskega društva. 2. Arnes. Medmrežje: http://www.arnes.si. (1. 4. 2014). 3. Dragoš, A. 2014: Sestava Izvršnega odbora LGD skozi čas (ustni vir). 4. Društvo mladih geografov Slovenije, Egea Ljubljana. Medmrežje: http://www.egea.eu/entities/ljubljana (25. 3. 2014). 5. Gabrovec, M. 1992: Drugi natečaj geografske fotografije in videoposnetkov. Geografski obzornik 39-3. Ljubljana. 6. Lipovšek, I. 2014: Sestava Izvršnega odbora LGD skozi čas (ustni vir). 7. Ljubljansko geografsko društvo. Medmrežje: http://www.lgd-geografi.si (25. 3. 2014). 8. Urbanc, M. 2004: Dvajseta obletnica Ljubljanskega geografskega društva. Geografski vestnik 76-1. Ljubljana. 9. Perko, D. 1991: Nagrajeni diapozitivi. Geografski obzornik 38-2. Ljubljana. 10. Zveza geografov Slovenije. Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si (25. 3. 2014). 11. Žnidarčič, T. 2005: Zgodovina Ljubljanskega geografskega društva (1984-2003). Seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 12. Žnidarčič, T. 2006: Ljubljansko geografsko društvo — generacijski most med geografi? Geografski obzornik 53-2. Ljubljana. iety T. IZVLEČEK Potopisna predavanja so ena temeljnih in najširših dejavnosti Ljubljanskega geografskega društva že vse od njegove ustanovitve. V minulih 30-tih letih je bilo organiziranih skoraj 200 potopisov, v katerih je bilo geografom ter ljubiteljem geografije in potovanj predstavljenih blizu 100 držav. Prispevek predstavlja nekatere temeljne značilnosti omenjene dejavnosti. Poseben del prispevka vključuje primer potopisnega predavanja o Gruziji, ki ga je v preteklem letu na povabilo Ljubljanskega geografskega društva izvedel Gal Kušar. Ključne besede: Ljubljansko geografsko društvo, geografija, potopisna predavanja, Slovenija, Gruzija. ABSTRACT Travel lectures represent one of the fundamental and the widest activities of Ljubljana Geographical Society since its inception. During the past 30 years there have been organized almost 200 travelogues in which close to 100 countries were presented to geographers, and geography and travel enthusiasts. The paper presents some basic characteristics of this activity. A special section of the paper includes a case travel lectures on Georgia, which was performed by Gal Kušar in the past year at the invitation of Ljubljana Geographical Society. f Ljubljana Geographi leal S°c Keywords: Ljubljana Geographical Society, geography, travel lectures, Slovenia, Georgia. Avtor besedila: JANI KOZINA, dr. geog. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: jani.kozina@zrc-sazu.si Avtorja fotografij: IRENA MRAK, GAL KUŠAR COBISS 1.04 strokovni članek Potopisna predavanja so bila v okviru predhodnic Ljubljanskega geografskega društva izvajana že pred reorganizacijo slovenske geografske stanovske srenje leta 1984. Novoustanovljeno Ljubljansko geografsko društvo je s to tradicijo nadaljevalo in jo zadržalo vse do danes. Do leta 1998 se je dejavnost imenovala predavanja, ki so bila večinoma res potopisna, vendar je bilo med njimi tudi nekaj takšnih z bolj strokovno vsebino. Takrat se je dejavnost razdelila na potopisna predavanja in geografske večere, namenjene strokovno bolj poglobljenim geografskim temam. Pri pisanju prispevka je bilo v veliko pomoč poročilo Mimi Urbanc ob dvajseti obletnici Ljubljanskega geografskega društva (Urbanc 2004), predvsem pa delo Tanje Žnidarčič izpred desetih let. Avtorica je tedaj zbrala arhivska gradiva, jih uredila in predstavila dotedanje poglavitne značilnosti društva (žnidarčič 2005; 2006). Prispevek sestoji iz dveh delov. V prvem sta najprej predstavljena namen in organizacija potopisnih predavanj. Ob tem je poseben poudarek namenjen pregledu območij, ki so bila doslej predstavljena. Temu sledita opis obiskanosti in oglaševanja potopisnih predavanj ter sklep. Drugi del prispevka predstavlja primer potopisa o Gruziji, ki ga je 15. 1. 2013 na povabilo Ljubljanskega geografskega društva izvedel Gal Kušar. Namen in organizacija potopisnih predavanj Potopisna predavanja so namenjena geografom, ljubiteljem geografije in potovanj. Vodijo jih geografi ali posamezniki, ki so že bili v določeni državi, tako da so z geografskimi značilnostmi in problematiko območja dobro seznanjeni. Izbrani predavatelji udeležence v besedi in sliki popeljejo v daljne predele sveta. Večkrat v svojo predstavitev vključijo tudi unikatne izdelke in/ali poslušalcem postrežejo s tradicionalno glasbo iz dežel, ki so jih obiskali. Z nazorno predstavitvijo glavnih naravnih in družbenogeografskih prvin ter kulturnih, političnih in etničnih značilnosti posameznih območij poskušajo predstaviti svoja edinstvena in nadvse zanimiva doživetja. Potopisna predavanja so brezplačno na sporedu štirikrat v spomladanskem in trikrat v jesenskem obdobju, praviloma vsak tretji torek v mesecu ob 19. uri. Sprva so bila predavanja na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ko je bila v okviru Zemljepisnega muzeja urejena dvorana, so bila potopisna predavanja podobno kot številni drugi geografski dogodki prestavljena v dvorano Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v Ljubljani. Eno izmed predavanj v letu je posebej tematsko obarvano. Namenjeno je predstavitvi poti vsakoletne Prvomajske ekskurzije društva in doživljajev njenih udeležencev. Potopisno predavanje enkrat letno pripravijo tudi študentje, člani Društva mladih geografov Slovenije, ki s svojim iskrivejšim pogledom na svet dogodek še posebej popestrijo. Območja, ki smo jih obiskali, v besedi in sliki Ljubljansko geografsko društvo je v obdobju svojega 30-letnega delovanja organiziralo 192 potopisnih predavanj, s čimer je poslušalcem predstavilo 97 različnih držav. Nekatere med njimi, ki izstopajo po različnih kriterijih (bližina, priljubljenost, ek-sotičnost in podobno), so bile predstavljene večkrat. Največ predavanj je predstavilo Evropo in Azijo. Znotraj Evrope so med pogosteje obravnavanimi državami Slovenija in sosednja Italija, skandinavske države (Danska, Norveška, Švedska in Finska), Irska in Grčija, znotraj Azije pa Kitajska, Kirgizistan, države Indijske podceline (Pakistan, Nepal in Indija) ter Bližnjega vzhoda (Turčija, Izrael in Jordanija). Predavanj z območij drugih celin je bilo precej manj. Med neevropskimi državami velja zaradi večje pogo- stosti predavanj izpostaviti Združene države Amerike, Čile, Peru, Argentino, Avstralijo in Novo Zelandijo. Največ držav, ki še niso bile predstavljene, je v Saharski in Podsaharski Afriki, Osrednji Aziji, na Arabskem polotoku, v srednji in vzhodni Evropi in Latinski Ameriki. V Ljubljanskem geografskem društvu si bomo prizadevali, da bi svojim članom in simpatizerjem tudi v prihodnje predstavili znane in manj znane kotičke sveta. Obiskanost in oglaševanje potopisnih predavanj V zadnjih letih se posameznega potopisnega predavanja udeleži povprečno okrog 25 poslušalcev. Obiskanost je velikokrat odvisna od vremena, prekrivanja z drugimi dogodki in privlačnosti destinacije oziroma predavatelja. V preteklosti je bilo obvestilo o predavanju z rednimi društvenimi obvestili (navadna in spletna pošta) posredovano članom Ljubljanskega geografskega društva, objavljeno je bilo tudi na Geolisti in teletekstu TV Slovenije ter na oglasnih deskah Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Z željo po povečanju dometa obveščanja zainteresiranih poslušalcev in njihove udeležbe na predavanjih se je v zadnjem času dejavnost oglaševanja razširila tudi na druge medije, kot so revije in spletni portali s popo-tniško vsebino: Potnik.si, Horizont, Svet in ljudje, Popotniško združenje Slovenije, NaProstem.si in podobno. V zadnjem času je zelo pomemben vir obveščanja postal društveni spletni profil na portalu Facebook, na katerega vabimo vse, ki jih zanimajo informacije o potopisnih predavanjih in ostalih dejavnostih društva. Slika 1: Sestava potopisnih predavanj po ftlindi. [j f Slika 2: Prikaz predstavljenih držav v letih 1984—2014. Število predavanj □ 0 dll CH2 CH3 CH4 CH5 CH6 dl>6 i 7 Os' Vir podlage: Natural Earth Vsebina: Jani Kozina Kartografija: Rok Ciglič 1 : 250.000.000 (Mercatorjeva projekcija) 12 Potopisna predavanja so bila nedavno dopolnjena z nagradno igro, v kateri poslušalci vsakokrat takoj po predstavitvi odgovarjajo na vnaprej pripravljena vprašanja, ki se navezujejo na vsebino predavanja. Kot nagrado za pravilne odgovore prejmejo privlačna geografska darila, ki so jih doslej prispevali Popotniško združenje Slovenije, Ars Naturae Petra Draškovič s. p., Potnik.si, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Ljubljansko geografsko društvo. Sodeč po reakcijah nekaterih poslušalcev je ta popestritev doživela pozitiven odziv. Sklep Organizatorji potopisnih predavanj si bomo z izborom privlačnih desti-nacij in predavateljev, strokovnostjo, rednim in na široko prepredenim obveščanjem ter drugimi ukrepi še vnaprej po najboljših močeh prizadevali, da bi tudi ta dejavnost izpolnjevala pričakovanja tako članov društva kot tudi drugih udeležencev. Za kakršnekoli predloge izboljšav, popestritev in obogatitev dejavnosti se toplo priporočamo. Vsakega odziva bomo zelo veseli! § Viri in literatura 1. Arhivsko gradivo Ljubljanskega geografskega društva (1984—2014). 2. Urbanc, M. 2004: Dvajseta obletnica Ljubljanskega geografskega društva. Geografski vestnik 76-1. Ljubljana. 3. Žnidarčič, T. 2005: Zgodovina Ljubljanskega geografskega društva (1984—2003). Seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 4. Žnidarčič, T. 2006: Ljubljansko geografsko društvo — generacijski most med geografi? Geografski obzornik 53-2. Ljubljana. Gruzija - skrit dragulj sredi divjega Kavkaza, kjer živijo ponosni in gostoljubni ljudje Ekipa desetih popotnih fotografinj in fotografov, članov Društva popotnih fotografov in fotoreporterjev Slovenije, se je poleti leta 2012 tri tedne potepala po Gruziji. Njihova pot je bila predstavljena na potopisnem predavanju Ljubljanskega geografskega društva. Po razpadu Sovjetske zveze so Gruzijo pretresale gospodarske in politične krize. Abhazija in Južna Osetija sta se odcepili. Po izgubljenih vojnah z Rusijo so državo preplavili begunci. Ruski bojkot uvoza gruzijskega vina in čaja je prizadel državno gospodarstvo. Kljub vsem težavam, ki jih tarejo, so Gruzijci ponosen in pristno gostoljuben narod. Radi se pohvalijo s svojo dolgo zgodovino, s tem, da so že leta 327 postali kristjani, še bolj ponosni pa so na vsaj 8000 let staro tradicijo vinogradništva in vinarstva. Avtor besedila in fotografij: GAL KUŠAR Slika 1:Tbilisi je milijonska prestolnica, v kateri živi četrtina od 4,6 milijona prebivalcev Gruzije. Je mesto nasprotij, med starim in novim, med bogastvom in revščino. Upokojenka prodaja sončnična semena na ulici Tbilisija, da si izboljša gmotno stanje. Slika 3: Ledenik Shkharapolzi z istoimenske najvišje gruzijske gore (5068 m). Izhodišče za poldnevni treking do ledenika je Ushguli, z 2100 m nadmorske višine najvišji stalno naseljen kraj v Evropi. Slika 2: Gorovje Kavkaz, gorska veriga, katere najvišji vrhovi presegajo 5000 m, je naravna meja med Rusijo in Gruzijo. Od vzhoda proti zahodu si sledijo težko dostopne gorske gruzijske pokrajine Tusheti, Kazbegi in Svaneti, ki nudijo obilo možnosti za pohodništvo, planinarjenje in jahanje. Slika 4: Med mestoma Poti in Batumi je tako imenovana gruzijska črnomorska riviera. Ob morju so različne »sindikalne« počitniške hiše, v Batumiju pa tudi hotelski kompleksi. Črno morje je motno, blatno in že po občutku manj slano kot naš Jadran. Na plažah je črna mivka in ogromno smeti. IZVLEČEK Prispevek podaja pregled dejavnosti Ljubljanskega geografskega društva na področju ekskurzij v prvih treh desetletjih društvenega delovanja. Podrobneje obravnava tri vsebinske sklope: strokovne ekskurzije po Sloveniji in zamejstvu, kratke ekskurzije in šolske ekskurzije. Ključne besede: Ljubljansko geografsko društvo, geografija, ekskurzije. ABSTRACT The article provides an activity overview of the Ljubljana Geographical Society's excursions during the first three decades of its existence. Special focus is placed on three aspects: excursions in Slovenia and bordering areas for field experts, half-day excursions, and school field trips. Keywords: Ljubljana Geographical Society, geography, excursions. Avtorji besedila: PRIMOŽ PIPAN, dr. geog. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana E-pošta: primoz.pipan@zrc-sazu.si JERNEJ TIRAN, univ. dipl. geog. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana E-pošta: jernej.tiran@zrc-sazu.si JERNEJ KLEMEN, mag. geog. OŠ Polhov Gradec Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec E-pošta: jernej.klemen1@ guest.arnes.si Avtorja fotografij: BOJAN ERHARTIČ, PRIMOŽ PIPAN COBISS 1.04 strokovni članek Raziskovanje terena je temelj geografskega preučevanja, ekskurzije pa so njegovo udejanjenje v najširšem pomenu besede, saj niso namenjene le raziskovalnemu delu, temveč predvsem širjenju, podajanju in popularizaciji geografskega znanja čim širšemu krogu zainteresiranih posameznikov. Ljubljansko geografsko društvo (LGD) za člane društva in geografske navdušence organizira strokovne ekskurzije po Sloveniji in zamejstvu od leta 1984. V šolskem letu 2003/2004 je začelo organizirati šolske ekskurzije, namenjene dijakom srednjih šol. Gre za obvezne ekskurzije in ekskurzije, namenjene tistim, ki so si geografijo izbrali za izbirni maturitetni predmet. Od leta 2007 organizira tudi kratke ekskurzije, ki običajno trajajo okrog 2 uri, zato jih je mogoče izvesti tudi v popoldanskih urah med tednom. Praviloma so omejene na Ljubljano in njeno bližnjo okolico. Strokovne ekskurzije po Sloveniji in zamejstvu Korenine strokovnih ekskurzij društva segajo v leto 1960. Skupaj s predavanji so sestavljale temeljni program tedanjega Ljubljanskega aktiva Geografskega društva Slovenije, predhodnika današnjega društva, ustanovljenega leta 1984 (Urbanc 2004). Sobotne strokovne ekskurzije po Sloveniji in zamejstvu so praviloma šestkrat letno (trikrat jeseni in trikrat spomladi). V prvih dveh desetletjih so jih najpogosteje vodili geografi z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, nekdanjega Inštituta za geografijo (Univerze v Ljubljani), Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. V zadnjem desetletju so ekskurzije najpogosteje vodili samozaposleni geografi, geografi, zaposleni zunaj naštetih ustanov, in številni drugi strokovnjaki, ki določeno območje dobro poznajo ali tam živijo, lahko pa je predmet njihovega raziskovalnega dela. Od leta 2002 eno ekskurzijo letno vodijo člani Društva mladih geografov Slovenije (DMGS). Tako LGD in nekdanja študentska sekcija Ljubljanskega geografskega društva, iz katere je leta 1998 nastalo samostojno društvo, gradita most med mlajšo in starejšo generacijo geografov. Člani DMGS se ekskurzij lahko udeležijo po polovični ceni, ki velja za člane LGD. Doslej so bili referenti za ekskurzije Matej Gabrovec (1984-1985 in 19871990), Aleš Stergar (1986), Jernej Zupančič (1991-1992), Mauro Hrvatin (1993-1996), Marjeta Hočevar (1997-1998), Urška Eniko (1999-2000), Simon Kušar (2001-2004), Primož Pipan (2005-2013) in Peter Kumer (2014-), ki so (bili) tudi člani izvršnega odbora LGD. Največkrat so bili strokovni vodje ekskurzij Matej Gabrovec (vodil je 26 ekskurzij), Andrej Bandelj (18), Karel Natek (10), Jože Žumer (8), Jernej Zupančič (8), Andrej Mihevc (6), Daniel Bogešic (4), Drago Kladnik (4), Martina Pečnik Herlah (4), Igor Žiberna (3) in Franci Malečkar (3). V začetnem obdobju so udeleženci na začetku ekskurzije prejeli črno-be-le fotokopije izvlečka s potekom poti in krajšo vsebinsko razlago. Z leti so vodje ekskurzij terenske priprave nadgradili v strokovne članke, ki so se najprej objavljali v vodnikih, natisnjenih v črno-beli tehniki, zdaj pa že več let v tiskanih barvnih vodnikih, v katere je združenih več sočasno organiziranih ekskurzij. Posamezni prispevki imajo status strokovnih člankov. Vseh šest vodnikov po Sloveniji in vse tri po zamejstvu je uredil Drago Kladnik, zahvala pa gre tudi prizadevnim kartografom, ki so kartografsko poenotili poteke poti vseh ekskurzij in izdelali kakovostne kartografske priloge. Ob avtorjih člankov so bili kartografi Jerneja Fridl (1999), Iztok Sajko (2005 in 2006), Boštjan Rogelj (2005-2008) in Rok Ciglič (2009-). Po mnenju Natka (2013) bi vodniki lahko bili zgled poljudnoznanstvene ustvarjalnosti. Med 10. 9. 1983 in 7. 6. 2014 je bilo organiziranih 199 ekskurzij. Ob sicer dokaj enakomerni razporejenosti po celotni Sloveniji in zamejstvu izstopa območje Slovenske Istre s Kraškim robom, kjer je bilo doslej izvedenih kar 18 ekskurzij. V začetnem obdobju je bila ena ekskurzija letno izvedena s sodelovanjem nekdanjega Geografskega društva Primorje. Praviloma je bila to marčevska ekskurzija, saj so v Slovenskem primorju marca temperature višje kot v notranjosti Slovenije in zato bolj primerne za njihovo izvedbo. Najpogosteje je te »primorske ekskurzije« vodil Jože Žumer. V vodnikih LGD so objavljene tudi nekatere ekskurzije, ki so jih organizirala druga geografska in sorodna društva. Geomorfološko društvo Slovenije je pod vodstvom Matije Zorna organiziralo ekskurzijo s tematiko podorov na Dobraču (7. 6. 2003), sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU so v okviru 3. Meliko-vih dni organizirali ekskurzijo po območjih naravnih nesreč v Posočju, na odseku med Kobaridom in Ajdovščino (12. 5. 2006), v okviru bilateralne izmenjave z Geografskim inštitutom Jovana Cvijica Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU) pa ekskurzijo po območjih ujm v Pokokrju in Zgornji Savinjski dolini (7. 9. 2010). Strokovne ekskurzije so praviloma enodnevne. Da bi bila izkušnja udeležencev čim bolj pestra, so zasnovane tako, da se poleg avtobusnega prevoza del poti opravi peš. V tridesetletnem obdobju so bile poleg »klasičnih« izvedene tudi dvodnevne (13), pohodne (27) in kolesarske ekskurzije (1). Kolesarjenje po matičnem Krasu (27. in 28. 9. 2003) pod vodstvom Nataše Ravbar je bila prva in zadnja izvedena kolesarska ekskurzija, ob tem pa tudi zadnja dvodnevna ekskurzija. Načrtovana dvodnevna kolesarska ekskurzija po Beli Krajini (19. in 20. 9. 2004) pod vodstvom Nenada Jelenčiča je zaradi premajhnega števila prijavljenih odpadla. Ker je nesojeni vodja kljub temu napisal članek za vodnik, jo vseeno uvrščamo med izvedene ekskurzije. Med pohodnimi ekskurzijami izstopa pohod čez Slovenijo od Sečovelj do Hodoša, izveden po devetnajstih odsekih leta 1996; zasnoval in vodil ga je Matej Gabrovec. Pohoda po prvem odseku se je udeležilo 21 oseb, vse odseke pa jih je prehodilo 6. Nekatere ekskurzije so bile zasnovane multidisciplinarno. Primer takšne je ekskurzija v Rudnik urana Žirovski vrh in Logatec (20. 5. 1989), ki so jo vsak na svojem odseku vodili Dušan Plut, Marjan Bat, Andrej Mihevc in Mitja Bricelj. V zadnjem desetletju je opazno pomanjkanje interesa udeležencev za dvodnevne in celodnevne pohodne ekskurzije. Razlogi za to so verjetno hitrejši življenjski tempo, pomanjkanje časa ter pestra in raznovrstna ponudba drugih aktivnosti. Včasih so si geografi in geografski navdušenci za skupinske dejavnosti, kot so ekskurzi- je, znali vzeti več časa, do izraza pa je prišla tudi njihova iznajdljivost. Ta se je še posebno »izkazala« na dvodnevni ekskurziji v Zahodne Julijske Alpe in Beneško Slovenijo (15. in 16. 9. 1990), ki sta jo vodila Drago Kladnik in Jernej Zupančič. Da bi na ekskurzije privabili še več udeležencev in pospešili prenos znanstvenih spoznanj v učiteljske vrste, so bile v šolskem letu 1997/98 strokovne ekskurzije LGD uvrščene v Katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev, ki ga je izdajalo tedanje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. V njem so lahko učitelji našli številne programe, katerih glavni cilj je bila pomoč pri poučevanju zemljepisa oziroma geografije. Udeležba na ekskurzijah je bila vrednotena kot dodatno izobraževanje, kar je učiteljem omogočalo napredovanja v višje strokovne nazive (Žnidarčič 2006). Med letoma 1997 in 2003 je bila polovica ekskurzij zastavljenih regional-nogeografsko, preostala polovica pa problemsko. Tomaž Verbič je vodil tri ekskurzije s tematikami kamnin, reliefa in geoloških struktur, Jernej Zupančič je vodil tri ekskurzije s tematikami aktualne problematike slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, različni vodje pa so pripravili in vodili tudi ekskurzije, na katerih so udeleženci spoznavali prsti v Sloveniji, okoljsko problematiko v izbranih slovenskih pokrajinah ter gorska območja. Kar 12 ekskurzij je LGD organiziral v okviru 18. zborovanja slovenskih geografov v Ljubljani (19.-21. 10. 2000). Sledilo je krajše obdobje, za katerega je značilna manjša udeležba na ekskurzijah. Ker se udeležba na ekskurzijah učiteljem geografije ni več upoštevala za napredovanje, je bilo Ekskurzija v Zahodne Julijske Alpe in Beneško Slovenijo (15. in 16. 9. 1990); strokovni vodji Drago Kladnik in Jernej Zupančič, referent za ekskurzije Matej Gabrovec Pri načrtovanju trase je Matej Gabrovec, takratni referent za ekskurzije, z vrha gore Zajavor kar čez palec ocenil, da je lokalna cesta, ki povezuje Rezijo z Učjo prek Krnice, dovolj široka za avtobus. Žal se je med izvedbo izkazalo, da je pri izdelavi ocene primernosti pozabil upoštevati odbojne ograje ob cestišču. Te so namreč za avtobuse nepremostljiva ovira, na kar zdaj opozarja prometna signalizacija. Po začetnem presenečenju je legendarni voznik Vinko priskrbel nekaj ključev, udeleženci ekskurzije pa so zavihali rokave in pred avtobusom odvijali »moteče« cestne odbojne ograje. Avtobusu je le stežka uspelo zvoziti med njihovimi nosilci, tako da se je vožnja po nekaj kilometrov dolgem odseku nenadejano razpotegnila na več ur. Ko so z zamudo prispeli do mejnega prehoda Učja, je bil ta že zaprt, zato so se morali do Tolmina peljati po dolgem obvozu skozi Čedad in mejni prehod Robič. Vrata Dijaškega doma v Tolminu, kjer so imeli rezervirano prenočevanje, so bila ob njihovem polnočnem prihodu že zdavnaj trdno zaklenjena. Polovica udeležencev ekskurzije je prenočišče našla na vzmetnicah, ki so jih namestili na tleh ropotarnice tamkajšnjega hotela, ostali pa so prespali kar v avtobusu. tudi njih na ekskurzijah čedalje manj. Večino sedežev na majhnih avtobusih so zasedali študentje geografije. Postavilo se je resno vprašanje, kako povečati število udeležencev in ekskurzije izvleči iz rdečih številk. Preobrat se je zgodil leta 2005, ko je na podlagi plodnega sodelovanja in osebnih stikov med Oddelkoma za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu Simon Kušar zasnoval prve tri ekskurzije v zamejsko Hrvaško. Hrvaški geografi iz Zagreba, Medžimurja in Istre, med katerimi po številu izvedenih ekskurzij izstopa Daniel Bogešic, so na bližnja območja sosednje države skupno organizirali devet ekskurzij. Deseto ekskurzijo po porečju Čabranke je vodila slovenska geografka Brigita Gregorčič. Ekskurzije v zamejstvo so predramile geografsko srenjo in v velikih avtobusih so bili spet zasedeni vsi sedeži. Zanimanje je bilo celo tako veliko, da se nekateri zainteresirani ekskurzij niso mogli udeležiti. Zaradi dobre obiskanosti smo ekskurzije razširili še na italijansko in avstrijsko zamejstvo, kamor so načrtovane po tri ekskurzije letno. Med vodji zamejskih ekskurzij po številu vodenj izstopa Andrej Ban-delj, življenje Slovencev v Italiji pa sta nam iz »prve roke« predstavila Samo Pahor (Trst) in Aldo Rupel (Gorica). Vodnik »Tržaško in Goriško« s šestimi ekskurzijami, ki je izšel leta 2010, je bil razprodan še v istem letu in je prvi vodnik z opisi ekskurzij po Sloveniji in okolici, ki je doživel ponatis. Zadnji vodnik z naslovom »Videmsko«, v katerem sta deset ekskurzij predstavila Andrej Bandelj in Primož Pipan, je izšel aprila 2014. Z zemljevida je razvidno, da smo v treh desetletjih nekatera območja obiskali večkrat, seveda z drugimi vodji in večinoma drugimi udeleženci. Tisti, ki so območje obiskali že drugič, so s tem izkusili tudi časovno razsežnost procesov v pokrajini. Ekskurzij so se vrsto let udeleževali izključno geografi, zdaj pa na njih prednjačijo geografski navdušenci, ki so jih prav ekskurzije privabile, da so se včlanili v društvo. Mnoge ekskurzije se ponovijo v organizaciji Univerze za tretje življenjsko obdobje. Kratke ekskurzije Kratke ekskurzije so ena od društvenih dejavnosti z najkrajšim stažem. Njihovi začetki segajo v marec 2007, ko smo obiskali Območni center za kontrolo zračnega prometa v Ljubljani. Njeni uspešni in dobro obiskani izvedbi so kmalu sledile še druge, tako da se jih je nabralo že 18. Z uvedbo te društvene dejavnosti smo se želeli prilagoditi čedalje hitrejšemu življenjskemu tem- pu, ki marsikomu onemogoča, da bi udeležbi na strokovnih ekskurzijah namenil ves dan. S kratkimi ekskurzijami želimo članom društva na zanimiv, doživet, poljuden in hkrati strokoven način predstaviti različne lokacije, objekte in znamenitosti, ki so praviloma v Ljubljani ali njeni bližnji okolici. Za razliko od strokovnih ekskurzij, ki so večinoma celodnevne in zato izvedene v soboto, kratke ekskurzije trajajo običajno okrog 2 uri, zato jih je mogoče izvesti tudi v popoldanskih urah med tednom. Čeprav so praviloma omejene na Ljubljano in njeno bližnjo okolico, smo obiskali tudi nekaj bolj oddaljenih, a prometno še vedno razmeroma dobro dostopnih lokacij (astronomski observatorij Ja-vornik nad Črnim Vrhom, Kozina, Kranj, Zgornji Brnik). Zanimivo je, da je bilo prvih pet kratkih ekskurzij namenjenih cestnemu, železniškemu in zračnemu prometu, pozneje pa so prevladovali ogledi kulturne dediščine in arhitekturnih znamenitosti. Slika 3: Dozdajšnje kratke ekskurzije. Opomba: Seznam kratkih ekskurzij je v prilogi. Ekskurzije tematsko niso omejene, vendar si pri njihovem izboru prizadevamo, da je v njih vsaj kanček »geografskega duha«. Kratkim ekskurzijam dajejo posebno dodano vrednost njihove vodje. Tako smo si arhitekturne znamenitosti v Ljubljani večkrat ogledali pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja Petra Krečiča, Ljubljanski botanični vrt smo obiskali pod vodstvom geografa Blaža Repeta, ostanke rimske Emone z arheologinjo Marjeto Šašel Kos, znamenito leseno kolo v Mestnem muzeju z arheologom Antonom Veluščkom, medtem ko smo učno pot »Okljuk« ob reki Iški spoznali z geografom Alešem Smrekarjem. Za organizacijo kratkih ekskurzij je do leta 2011 skrbel Primož Pipan. Aprila 2013 so bile po krajšem, dveletnem premoru ponovno obujene, tokrat kot samostojna društvena dejavnost, izvedena štirikrat letno, dvakrat spomladi in dvakrat jeseni. Trenutno za njihovo organizacijo skrbi Jernej Tiran. Šolske ekskurzije Začetki šolskih ekskurzij segajo v šolsko leto 2002/03, pogosteje pa so se začele izvajati v šolskem letu 2003/04. Do vključno šolskega leta 2004/05 je bil referent zanje Simon Kušar, potem pa je za njihovo izvajanje skrbel Jernej Klemen, vse do začetka leta 2014, ko je njihovo organizacijo prevzel Rok Godec. Ekskurzije so namenjene predvsem gimnazijam in srednjim strokovnim šolam, a tudi dijakom srednjega in nižjega poklicnega izobraževanja. Od vsega začetka smo pri izvedbi ekskurzij sodelovali z avtobusnimi podjetji Integral Primorska d. o. o., pozneje pripojenemu podjetju Avrigo d. d., in Nered d. o. o., ki so imeli tudi status turistične agencije. Sodelovanje je bilo korektno in je temeljilo na pogodbah o cenah prevozov, podpisanih pred vsakim šolskim letom. Pred vsakim šolskim letom smo izdali tudi katalog šolskih ekskurzij, ki smo ga pred začetkom šolskega leta v tiskani in pozneje elektronski obliki posredovali več kot štiridesetim šolam, zlasti v Ljubljani in njeni okolici. Dober glas je segel tako daleč, da so se na ponudbo odzvale tudi druge šole, denimo iz Celja, Velenja in celo Prekmurja. Katalog šolskih ekskurzij je zasnovan tako, da omogoča hiter pregled referenc vodnika, vsebuje kratek opis poti, cilje in podroben opis poti, zahtevnost (na primer samo za gimnazije, tudi za srednje strokovne in poklicne šole), potrebno opremo (pohodni čevlji, krema za sončenje in podobno) ter ceno (skupaj z morebitnimi dodatnimi stroški vstopnin). Preglednica 1: Število udeležencev šolskih ekskurzij po letih (ocena glede na število avtobusov). leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 skupaj število 90 315 540 450 315 145 125 70 70 70 2190 V katalogu ekskurzij najdemo skoraj vse slovenske pokrajine: od Julijcev in Savske ravni do spodnjega Posavja, od flišne Istre prek Kraškega roba, Notranjskega podolja in Zasavja vse do ravnin ob Muri. Od sedemnajstih ekskurzij, ki smo jih ponujali ali jih še ponujamo v katalogu, smo za pet slovenskih srednjih šol po enkrat izvedli enajst ekskurzij, pet ekskurzij (Savska ravan, Geografske značilnosti Ljubljanskega barja, Šaleška dolina, Zasavje, Slovenska Istra -flišno gričevje) pa smo izvedli večkrat. Dijake dveh šol smo na ekskurzije popeljali enkrat, treh (Srednja zdravstvena šola Ljubljana, 1. gimnazija Celje, Srednja ekonomska šola in gimnazija Kranj) pa večkrat. Absolutna rekorderka po številu izvedenih ekskurzij je Srednja zdravstvena šola Ljubljana. Do vključno leta 2012 smo po oceni glede na število avtobusov (velik avtobus 45 udeležencev, mali avtobus 25 udeležencev) na ekskurzije popeljali nekaj čez 2100 dijakov, od katerih pa jih je bilo kar 1620 ali 76 % s Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Največkrat smo izvedli ekskurzije Slovenska Istra - flišno gričevje (devetkrat), Ljubljansko barje in Kraška Ljubljanica (po osemkrat) ter Spodnje Posavje (šestkrat). Šolske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva so koristna dopolnitev učnega načrta za pouk geografije, pa tudi nekaterih sorodnih predmetov v srednješolskih programih. Učitelji in dijaki so jih dobro sprejeli, tako množično pa so se izvajale kot obvezne ekskurzije za vse dijake določene šole ali ozko usmerjene terenske vaje tistih dijakov, ki so imeli geografijo na maturi. Sklep Ekskurzije so pomembna dejavnost Ljubljanskega geografskega društva, s katerimi društvo uresničuje svoje poslanstvo, to je razvijanje geografske znanosti in geografskega izobraževanja, uveljavljanje geografije v družbi, strokovno izobraževanje članov in popularizacija geografskih spoznanj. V tridesetih letih delovanja društva je bilo organiziranih 199 strokovnih ekskurzij po Sloveniji in zamejstvu ter 18 kratkih ekskurzij po Ljubljani in njeni bližnji okolici. S šolskimi ekskurzijami po Sloveniji so geografski strokovnjaki geografijo na terenu približali približno 2200 slovenskim dijakom. Ob tem smo za tuje študente iz Zuricha in Bruslja organizirali tudi dve enotedenski ekskurziji po Sloveniji. Viri in literatura 1. Natek, K. 2013: Stanje in prihodnost poljudnoznanstvenega pisanja v slovenski geografiji. Dela 40. Ljubljana. 2. Urbanc, M. 2004: Dvajseta obletnica Ljubljanskega geografskega društva. Geografski vestnik 76-1. Ljubljana. 3. Žnidarčič, T. 2006: Ljubljansko geografsko društvo - generacijski most med geografi? Geografski obzornik 53-2. Ljubljana. EE** OO EXCU ■ ■ I t ■> ■ I - I the Liubliana f-B - ■ -I abroad oi Society IZVLEČEK Prispevek predstavlja pregled dejavnosti Ljubljanskega geografskega društva na področju prvomajskih ekskurzij, geografskih odprav in organiziranih potovanj v tujino. Nanj se navezuje tudi vsebinski utrinek iz prvomajske ekskurzije v Mjanmar leta 2012 pod vodstvom Minke Kahrič. Ključne besede: Ljubljansko geografsko društvo, geografija, ekskurzija, Mjanmar, Burma. ABSTRACT The article tries to give a comprehensive insight into geographic excursions, expeditions and organised travelling abroad of the Ljubljana Geographical Society. The article contains also an abstract of the excursion in Myanmar, 1st May 2012, guided by Minka Kahrič. Keywords: Ljubljana Geographical Society, geography, excursion, Myanmar, Burma. Avtorja besedila: BLAŽ REPE, dr. geog. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: blaz.repe@ff.uni-lj.si PRIMOŽ PIPAN, dr. geog. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana E-pošta: primoz.pipan@zrc-sazu.si Avtorji fotografij: MINKA KAHRIČ, DRAGO KLADNIK, BLAŽ REPE, BOJAN ERHARTIČ COBISS 1.04 strokovni članek Vsakoletna prvomajska ekskurzija spada med tiste dejavnosti Ljubljanskega geografskega društva (LGD), za katere je potreben daleč največji časovni in organizacijski vložek. Osredotočili se bomo na zadnjih 10 let, vendar naj za uvod na kratko navedemo nekaj preteklih dejstev, ki se nanašajo na obdobje prvih dvajset let društvenega delovanja na obravnavanem področju. S prispevkom je vsebinsko povezan utrinek s prvomajske ekskurzije v Mjanmar leta 2012, izvedene pod vodstvom Minke Kahrič. Prvih dvajset let V seminarski nalogi Zgodovina Ljubljanskega geografskega društva (1984— 2003) Tanje Žnidarčič (2005) in njenem članku Ljubljansko geografsko društvo — generacijski most med geografi? (žnidarčič 2006) lahko preberemo, da je bila prvotna ideja organizirati ekskurzije v manj znane države Evrope ali na Bližnji Vzhod, katerih glavni namen je bilo povezovanje in sodelovanje geografov na mednarodni ravni. Na drugi strani je šlo za organizirane poletne odprave. Vsaka ekskurzija je imela tudi velik promocijski potencial za Slovenijo. V preteklosti je ekskurzije organiziralo društvo samo, tako da je poskrbelo za itinerar, vodstvo, organizacijo, prevoze, rezervacijo prenočišč in druge potrebne formalnosti. Ker je bilo to na daljavo skrajno zahtevno, saj takrat še ni bilo na razpolago sodobne informacijske tehnologije z medmrežjem, je društvo pogosto sodelovalo z lokalnimi agencijami in vodniki. Izbira prvomajskega termina je bila logična, saj je imela zaradi sosledja dveh praznikov večina udeležencev precej prostih dni. Ne le, da ni bilo potrebno žrtvovati dni, namenjenih letnemu dopustu, tudi učitelji kot pomembni udeleženci ekskurzij, ki so proste dneve zunaj poletnih počitnic le težko dobili, so se teh ekskurzij lahko udeleževali brez večjih težav. Ekskurzijo je na podlagi lastnih izkušenj v ciljni državi ali več sosednjih državah pripravil in vodil geograf oziroma geografka. Ali kot je zapisano: »Vodijo jih strokovnjaki geografske vede, ki poskrbijo za pester program in obenem sodelujejo ter ohranjajo vezi med geografi drugih držav«. Pogosto je bila plod takšne ekskurzije tudi publikacija, monografska ali potopisna, ki so jo pod okriljem vodje pripravili bolj prizadevni udeleženci (na primer Sardinija, Irska, Sirija, Iran), redkeje pa vodja kar sam (na primer Bolgarija). Prvomajskih ekskurzij so se od leta 1998, ko je bil sprejet Zakon o pospeševanju turizma, zaradi formalnih razlogov lahko udeleževali le člani LGD. Prej so se jih lahko udeleževali tudi nečlani. Izvršni odbor je praviloma do konca leta določil destinacijo, pripravil program in predstavil vodjo. Na občnem zboru ali na posebnem pripravljalnem srečanju so članice in člani skoraj dobesedno stali v vrsti za plačilo akontacije na ekskurzijo, ki je veljala kot prijava. In so šli, vsi, skoraj vedno. Med letoma 1984 in 2004 je LGD organiziral kar 25 ekskurzij. V dvajsetih letih sta zaradi premajhnega števila prijavljenih odpadli le dve načrtovani ek- Slika 1: Udeleženci odprave v vzhodno Afriko leta 1991 med razreševanjem prevoznih zagat v kraju Kisii na zahodu Kenije, v neposredni bližini Viktorijinega jezera (foto: Drago Kladnik). skurziji, leta 1999 v Nemčijo in leta 2001 na Dansko. Ob tem je treba dodati, da so klasične, organizirane, geografsko sicer strokovne, a vseeno bolj ali manj turistično naravnane ekskurzije, kot jih poznamo zdaj, v veljavi šele zadnjih 15 let. Pred tem so manjše skupine nekajkrat popotovale improvizirano, brez vnaprej organiziranih prenočišč in tudi ne povsem natančno določene poti. V nekaterih primerih je skorajda šlo za raziskovalne odprave. Mednje prištevamo odpravi leta 1990 v Nepal in Šrilanko ter v Prokletije in odpravi leta 1991 na Svalbard ter vzhodno Afriko. Posebnost sta predhodnici sodobnih izmenjav, ki jih prakticirajo študenti geografije. Leta 1992 je Majda De-kleva organizirala obisk švicarskih geografov v Sloveniji, leto zatem pa so se člani LGD odpravili na ekskurzijo v Švico. Istega leta so s pomo- čjo Gordane Bel tram k nam prišli podiplomski študenti iz Belgije, ki so »uslugo« vrnili leta 1995. Poleg navedenih sta bili organizirani še dve večdnevni ekskurziji v tujino, leta 1991 v francosko pokrajino Camargue v delti Rone (Zupančič 1991), leta 1992 pa v sodelovanju z Ljubljanskim geodetskim društvom in Zemljepisnim muzejem v Genovo na ogled Kolumbove razstave ob 400-le-tnici odkritja Amerike in na ligursko obalo (Perko 1992). Zadnjih deset let V zadnjih desetih letih se je marsikaj povsem spremenilo. Ekskurzije so namenjene poglobljenem geografskemu, a še vedno skoraj povsem turističnemu obisku držav, praviloma zunaj Evrope. O kakšni bistveni promociji geografije ali Slovenije oziroma povezovanju na mednarodni ravni ne moremo več govoriti. Ekskurzij že lep čas društvo ne organizira samo, saj za kaj takšnega ni niti registrirano, in po pravici povedano, niti ne usposobljeno. Celotno organizacijo, rezervacije in prevoze zaupamo profesionalni turistični agenciji. LGD tradicionalno poskrbi za vodjo ekskurzije, praviloma osebo z geografsko izobrazbo in dobrim poznavanjem ciljne države ali njenega dela. Vodja skupaj s člani izvršnega odbora pripravi osnutek programa, ki ga pošljemo na vsaj pet agencij, za katere vemo, da so ga sposobne izvesti. Na podlagi razmerja med cenovno in programsko ponudbo izberemo najustreznejšo agencijo, ki ji nato zaupamo tako organizacijo kot zbiranje prijav. LGD informacije o prvomajski ekskurziji objavi v novoletnem obvestilu predhodnega leta njene izvedbe. Za zdaj še vedno zahtevamo, da morajo biti udeleženci člani LGD. Če niso, se morajo vanj včlaniti. Izjema je bila ekskurzija v Kalifornijo, kjer so pri izvedbi strokovno sodelovali gozdarji, ki so bili včlanitve oproščeni. Izvedbo nekaterih ekskurzij pa so dejansko omogočile agencije same, ki so njihovo finančno pokritost zagotovile s pridobitvijo negeografskih udeležencev. Učitelji so v strukturi udeležencev čedalje manj zastopani, saj imajo svoje ekskurzije, ki se pogosto izvedejo v istem delu leta. Velik napredek je, da je za večino ekskurzij že izšel vodnik, ki se pripravi po ekskurziji. V zadnjih letih je praviloma delo enega samega avtorja, ki je bil praviloma tudi vodja ekskurzije. Za prijavo na ekskurzijo se ni več treba drenjati v vrstah. Prej nasprotno. Ek- skurzije so zaradi skromnega števila prijavljenih pogosto na meji izvedbe. Za zdaj sta odpadli le dve, leta 2006 v Romunijo in leta 2013 na Japonsko. Za prvo so člani pozneje navedli, da je razlog neprivlačna destinacija, druga pa je odpadla zaradi cene, ki je bila sicer še vedno razmeroma ugodna, a v teh kriznih časih za večino previsoka. Kljub vsemu lahko rečemo, da smo na področju prvomajskih ekskurzij še vedno precej uspešni. Izpeljujemo jih redno, zadostujemo visokim standardom, ki smo si jih sami postavili in redno izdajamo vodnike. Na drugi strani pa nas prav te okoliščine, s katerimi se lahko pohvalimo, hudo omejujejo in izvedbo prihodnjih ekskurzij postavljajo pod precejšen vprašaj. Kot glavne probleme lahko izpostavimo: 1. Iskanje ustrezne destinacije je skrajno zahtevno in nepredvidljivo. Privlačni cilji so daleč (izguba časa s potovanjem) in dragi (primer Japonske, kljub sorazmerno ugodni ceni). Bližnje dežele so sicer precej cenejše, a manj zanimive, saj so jih članice in člani društva že obiskali ali pa jih imajo možnost obiskati sami. 2. Interes za ekskurzije v organizaciji društev se zmanjšuje. Zaradi izjemne strokovne priprave in kakovostne izvedbe je skupinsko in vnaprej urejeno potovanje precej dražje kot potovanje v lastni režiji. Ponudbe na trgu je izjemno veliko, tudi znotraj stroke, celo v istem terminu. Z gradivi, ki so na razpolago na spletu in mobilnih napravah, pa tudi v tiskani obliki, popotnik lahko svojim pričakovanjem ugodi tudi sam. 3. Strokovno, geografsko podkovano vodstvo ekskurzije je čedalje težje zagotoviti, saj so v prvomajskem času profesionalni vodiči zasedeni, ostali, predvsem ljubiteljsko naravnani, pa se neradi lotevajo tako zahtevnega projekta. 4. Pisanje vodnika je izredno zahtevno, zamudno in do zdaj še vedno nehonorirano. Založbe za pripravo vodnikov niso pripravljene zagotoviti dodatnih sredstev, čeprav LGD sam priskrbi besedilo, fotografije in zemljevide, opravi re-cenziranje, lektoriranje in uredni-kovanje. Če se vodnik ne ustraši organizacije in vodenja ekskurzije, se dolžnosti pisanja vodnika skoraj zagotovo. Slika 2: Udeleženci prvomajske ekskurzije v Kalifornijo leta 2010 pod vodstvom Roberta Brusa in Blaža Repeta med ogledovanjem obale ob jezeru Mono z znamenitimi lehnjakovimi in sadrenimi tvorbami, tik pred snežno nevihto (foto: Blaž Repe). Preglednica 1: Rezultati ankete o prvomajskih ekskurzijah med člani LGD v letih 2006 in 2013. VPRAŠANJE 2006 2013 Ali se boste v prihodnjih letih udeležili ekskurzije LGD? DA - 75 % DA - 47 % Najbolj privlačna območja? Vzhodna Evropa in države nekdanje Sovjetske zveze, severna Afrika in jugozahodna Azija, Latinska Amerika in Podsaharska Afrika. Zahodna in Severna Evropa, Evropa in države nekdanje Sovjetske zveze, Podsaharska Afrika. Kaj in na kakšen način bi si najraje ogledali? ogled naravnih znamenitosti območja, geografske posebnosti območja, vodenje in razlaga lokalnih strokovnjakov. ogled naravnih znamenitosti območja, ogled kulturnih znamenitosti območja, geografske posebnosti območja. Katere dežele bi najraje obiskali? Jemen, Baltske države (z avtobusom), Makedonija, južna Kitajska in Tibet. Armenija in Gruzija, Islandija, Sicilija z Eolskimi/Vetrnimi otoki, Madeira, Etiopija. Kljub navedenim težavam smo za zdaj sicer precej težko, a še vedno uspešno zagotovili geografsko in strokovno podprto vodstvo ekskurzij. Mnenja in želje članov Člane in članice društva skušamo spodbuditi, da izrazijo svoja mnenja in predloge z anketiranjem. Za mnenja smo jih povprašali v letih 2006 in 2013. Obakrat smo dobili skoraj 60 odgovorov, rezultati so prikazani v preglednici 1. Za anketirane v letu 2013 velja, da so kot potencialni udeleženci za ekskurzijo, ki bi bila izvedena septembra ali poleti (najmanj odgovorov je prejel prvomajski čas) in bi trajala od 8 do 10 dni, pripravljeni plačati med 1500 in 2000 evrov. Na seznamu potencialno zanimivih destinacij so se znašle še naslednje države oziroma območja: Ferski otoki, vzhodna Turčija, Patagonija z Ognjeno deželo, severna Afrika, Škotska, Oman, Peru, Portugalska, Finska in Španija. Sklep Prvomajske ekskurzije spadajo med najbolj priljubljene, a strokovno in organizacijsko najbolj zahtevne dejavnosti LGD, s skrajno nepredvidljivo udeležbo in nezanesljivo izvedbo. Visoko raven, ki smo jo dosegli, bomo zaradi finančne situacije, strokovne zahtevnosti in zahteve po pripravi besedila za vodnik čedalje težje zadrževali. Nekaj bo treba spremeniti. Založba nam predlaga, naj pripravljamo krajše in manj strokovne publikacije. Morebiti bo ekskurzije treba izvesti v drugem delu leta in se zadovoljiti z njihovim negeografskim in bolj komercialnim vodenjem. Morebiti bi jih veljalo organizirati in ponujati skupaj s še kakšnim društvom ali ustanovo. Upajmo, da se ne bo zgodilo, da bomo morali tovrstne ekskurzije opustiti, saj bi bila to zaradi dolgotrajne tradicije nepopravljiva škoda. $ Viri in literatura 1. Perko, D. 1992: Ekskurzije in predavanja Ljubljanskega geografskega društva. Geografski obzornik 38-2. Ljubljana. 2. Zupančič, J. 1991: Program ekskurzij Ljubljanskega geografskega društva v drugi polovici leta 1991. Geografski obzornik 38-2. Ljubljana. 3. Žnidarčič, T. 2005: Zgodovina Ljubljanskega geografskega društva (1984-2003). Seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 4. Žnidarčič, T. 2006: Ljubljansko geografsko društvo — generacijski most med geografi? Geografski obzornik 53-2. Ljubljana. Prvomajska ekskurzija v Mjanmar Mjanmar je bil znan predvsem kot izolirana država, nekoč imenovana Burma. Je ena tistih držav, kjer se odraža razmerje svetovnih velesil. Vsakdanje življenje domačinov dopolnjuje budizem s svojimi običaji in tradicijo, kar vpliva na kulturno dediščino dežele, med drugim tudi na tradicionalno glasbo in gledališče. Mjanmar se lahko pohvali s pestro paleto tradicionalnih jedi, ki jih zlahka najdemo na številnih uličnih stojnicah. Nekoč izolirana država se počasi prebuja. Prihajajoče spremembe so zelo počasne, a ključne. Avtorica besedila in fotografij: MINKA KAHRIČ Slika 1: Mjanmar ali dežela budističnih templjev. Med vsemi državami na svetu velja za najbolj predano budizmu, saj je od 55 milijonov njenih prebivalcev kar 89% budistov. Na območju Kraljestva Pagan je bilo med 11. in 13. stoletjem na površini 100 km2 zgrajenih 10.000 budističnih templjev, pagod in samostanov. Do današnjih dni se jih je v bolj ali manj dobrem stanju ohranilo več kot 2000. Slika 2: Burmanski budizem spada v hinajana budizem in ne pozna duhovnikov. Skoraj vsak budistični Burmanec vstopi v meniški stan vsaj za nekaj tednov ali tudi več let. Večina od 800.000 menihov v Mjanmarju je iz vrst študentov in mladostnikov. Zavežejo se k popolnemu celibatu, odrekanju zasebni lastnini, razen osmih dovoljenih predmetov, in se zaobljubijo, da ne bodo užalili, ranili ali ubili nobenega živega bitja. Slika 3: Mjanmar oziroma Burma je zelo lepa dežela z bogato kulturno in naravno dediščo ter izjemno prijaznimi ljudmi. Med pestro in neusmiljeno zgodovino je doživela več padcev kot vzponov. Kljub vsemu so ljudje nasmejani, med njimi obstaja upanje v boljšo prihodnost, stvari se počasi, a vztrajno obračajo na bolje. Skrivnostna dežela, polna čudovitih in nepoznanih biserov, navduši še tako zahtvenega obiskovalca. Slika 4: Država ima bogato kulinarično tradicijo, na katero sta vplivali kitajska in indijska kulinarika, »piko na i« je dodalo angleško kolonialno obdobje. Globalizaciji navkljub domačini še vedno prisegajo na domačo in tradicionalno hrano, zato ne manjka majhnih stojnic z okusnimi tradicionalnimi dobrotami. Burmanci radi jedo z rokami, od pribora postrežejo žlico in vilice, ne pa tudi noža. IZVLEČEK Poleg številnih strokovnih ekskurzij po Sloveniji in v tujini, potopisnih in strokovnih predavanj ter drugih aktivnosti, s katerimi Ljubljansko geografsko društvo že 30 let bogati geografsko znanje in uspešno promovira geografsko stroko, se lahko društvo pohvali tudi z zdaj že precej obsežno paleto geografskih knjig. V njej je največ strokovnih monografij z opisi društvenih ekskurzij doma in po svetu - do zdaj jih je izšlo že 25. Poleg strokovnih vodnikov je društvo izdalo tudi znanstveno monografijo Ljubljana: geografija mesta. Ključne besede: Ljubljansko geografsko društvo, geografija, založništvo, turistični vodniki, znanstvene monografije. ABSTRACT Numerous expert excursions in Slovenia and abroad, travelogues and geographical lectures, and other activites organized by Ljubljana Geographical Socitey in the last 30 years enriched geographical knowledge and promoted geography. Besides all the activites mentioned the society also publishes important series of geographical books. Professional monographs with description of excursions guided in Slovenia and other countries all around the world present the largest share of the society's books; until now 25 tourist guides were published. Beside these the society published also scientific monograph Ljubljana: geografija mesta (Ljubljana: geography of the city). Key words: Ljubljana Geographical Society, geography, publishing, tourist guides, scientific monographs. Avtor besedila in fotografij: ROK CIGLIČ, dr. geog. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana E-pošta: rok.ciglic@zrc-sazu.si COBISS 1.04 strokovni članek Pestro delovanje društva, še posebej organizacija enodnevnih ekskurzij po Sloveniji in večdnevnih ekskurzij v tujino, je bilo povod za pripravo publikacij z geografskim opisom vseh obiskanih dežel. Med pripravami in izvedbo ekskurzij se je skozi leta nabralo ogromno gradiva — besedil, fotografij in zemljevidov, ki so bili nato spretno povezani v več knjig oziroma vodnikov Ljubljanskega geografskega društva (LGD). Ti bralcem omogočajo jedrnat in, kar je še pomembneje, strokovno dosleden pregled nad pokrajinami in državami, ki so jih je člani društva obiskali v zadnjih letih (medmrežje 1). Leta 2000 je LGD prevzel organizacijo 18. zborovanja slovenskih geografov. Dogodek, na katerem se zberejo geografi iz cele Slovenije in predstavijo svoje najnovejše dosežke v geografski stroki, je bil v Ljubljani. Ob njegovi uspešni organizaciji je društvo izdalo tudi pomembno znanstveno delo z naslovom Ljubljana: geografija mesta, ki sta ga uredila Matej Gabrovec in Milan Orožen Adamič. Knjiga vsebuje znanstveni opis naše prestolnice in njene okolice. Vodniki Ljubljanskega geografskega društva Vodniki so razdeljeni v več zbirk, ki so urejene po celinah (doslej so izšli vodniki po evropskih, severnoameriških, afriških in azijskih državah). Predvsem po zasnovi jih lahko razvrstimo v dva tipa. Prvega sestavljajo vodniki, v katerih je zbranih po nekaj enodnevnih ekskurzij v Sloveniji ali bližnji okolici, predvsem na Hrvaškem ter v Italiji, drugega pa vodniki, v katerih je samostojno in zato zelo poglobljeno predstavljena večdnevna ekskurzija v tujino — navadno gre za enotedenske ali celo daljše ekskurzije v bolj oddaljene evropske in tudi druge države. Vodniki z več ekskurzijami so plod dela več avtorjev, vodniki v tuje države pa (predvsem v zadnjih nekaj letih) navadno le enega ali dveh. Izpostaviti je treba, da poleg avtorjev pri izdaji vodnika sodelujejo še uredniki, recenzenti, kartografi in fotografi, kar pomeni, da so vodniki LGD v vseh pogledih ustrezno recenzirani in urejeni. Slika 1: Naslovnica vodnika po Kaliforniji (Repe in Brus 2012). Vodniki enodnevnih ekskurzij navadno vsebujejo do deset enodnevnih ekskurzij. Opis vsake se prične z navedbo poti, vodjo izvedene ekskurzije za LGD, preglednim zemljevidom ter navedbo postankov ob poti. Nato sledi splošen geografski opis obiskanega območja, kjer so orisane njegove temeljne naravne in družbene značilnosti. Glavnino opisa ekskurzij zajemajo opisi postankov, kjer so podrobno opisane vse najbolj pomembne zanimivosti. Besedila so opremljena z bogatim fotografskim in kartografskim gradivom, kar pripomore k še bolj nazorni razlagi nekaterih procesov in pojavov, ki jih lahko opazujemo v pokrajini. Zaradi natančnih strokovnih opisov so ti vodniki dobrodošel sopotnik ljubiteljem narave, poho-dnikom, učiteljem, učencem in vsem drugim, ki si želijo izvedeti kaj več o pokrajinah v Sloveniji in njeni bližnji okolici. Vodniki večdnevnih (prvomajskih) ekskurzij v tuje dežele so precej obsežne strokovne monografije, sestavljene iz dveh delov. V prvem je podroben opis naravnih in družbenih značilnosti obiskane države, v drugem pa so po dnevih opisani predvideni itinerarji na začrtani poti. Tudi tu besedilo spremljajo pestre fotografije in obsežno kartografsko gradivo, ki ga omogoča vse bolj bogata digitalizacija prostorskih podatkov z vsega sveta. Vse to daje vodniku posebno težo in omogoča njegovo uporabo tako v po-potniške kot izobraževalne namene. Vodniki so sprva izhajali izključno v okviru Ljubljanskega geografskega društva. Prvih nekaj jih je nastalo v okviru priprav na izvedbo ekskurzije, šlo je le za fotokopirano gradivo. Od leta 1997 pa so ti opisi prerasli v prave monografije. Matej Gabrovec in Marjeta Hočevar sta bila urednika pri treh oziroma enem vodniku. Od leta 2003 društvo vodnike izdaja v sodelovanju z Založbo ZRC, njihovo urednikova-nje pa je prevzel Drago Kladnik, ki skrbi tudi za enotno podobo zbirke. LGD je samostojno izdal 7 vodnikov po tujih državah ter en vodnik z ekskurzijami po Sloveniji, skupaj z Založbo ZRC pa še 6 vodnikov po Sloveniji ter 11 vodnikov po tujini. Dve knjigi - Maroko ter Tržaško in Goriško - sta bili tudi ponatisnjeni, kar je jasen pokazatelj, da so knjige kakovostne. Znanstvena monografija in druga dela Poleg strokovnih turističnih vodnikov moramo izpostaviti še znanstveno monografijo Ljubljana: geografija mesta, ki je izšla leta 2000, ko je dru- štvo organiziralo 18. zborovanje slovenskih geografov. Poleg predgovora je v njej 24 poglavij, ki so združena v tri sklope: razvoj in zgradba mesta, okolje ter mesto in okolica. Knjiga, ki jo zaključujejo obsežna zbirka virov in literature ter angleški povzetki, predstavlja raznovrstna geografska dejstva o sestavi mesta, njegove naravne in družbene lastnosti, podrobneje pa tudi nekatere bolj pereče probleme prostorskega razvoja mesta, oblikovanja prometnega sistema, varstva okolja in še nekaj drugih tem, pomembnih za naše glavno mesto. Ob knjigi je izšel tudi program zborovanja s povzetki prispevkov, vključeni pa so tudi kratki opisi vseh dvanajstih ekskurzij. Ob koncu pregleda moramo vsekakor opozoriti še na obsežno zbirko diapozitivov, ki lahko služi kot zelo koristen vir informacij strokovnjakom in znanstvenikom na področju geografije. Društvo je izdalo 7 zbirk diapozitivov s spremnimi besedili. Slika 3: Iz vsebine znanstvene monografije Ljubljana: geografija mesta (uredila Gabrovec in Orožen Adamič 2000). Sklep Ljubljansko geografsko društvo svoje obširno strokovno in znanstveno delo v besedi in sliki ohranja za vse sedanje in prihodnje geografe ter ljubitelje geografije, ob tem pa pridno bogati zakladnico geografskega znanja. Knjižno delo vsekakor ni zaključeno in društvo ga kljub pomanjkanju finančnih sredstev nadaljuje. V pripravi je povsem prenovljena izdaja vodnika po Irski, ki je prvič izšel leta 1997. Novo različico vodnika po Irski pripravljata geografa Peter Kumer in Jerneja Milost. Ob številnih nedavno izvedenih ekskurzijah ter okvirnem programu dela v prihodnje pa se tudi ni bati, da bi vsebine za nove geografske knjige primanjkovalo. Vodniki so kljub strokovni poglobljenosti namenjeni tudi tistim brez geografske izobrazbe, a jih geografi- ja zanima. Zainteresirani jih lahko naročijo pri Založbi ZRC (med-mrežje 2). §> Na polici mojega domačega delovnega kotička, tik nad računalnikom, so vodniki, med njimi »vodnički« LGD. Ti zasedajo dobrega četrt metra. V poročilih o delu, v delovnih načrtih LGD, v razgovorih, vedno govorimo o vodničkih. Zakaj? Res niso formata A-4, a tudi 21x15 cm ni tako malo. So tanki, tudi tanki, a »knjižica« na 210 straneh le ni kar tako. Torej so vodniki, pravi vodniki LGD. Nimam vseh, vedno kadar izide nov in pogledam seznam, koliko in katere vodnike je LGD izdalo, mi je žal, da nimam vseh in si obljubim, da bom skušal dobiti še tistih nekaj, ki mi manjkajo. Malo pregledujem debelino, število strani, število slik, zemljevidov - impresivno! Kot tip vodnika LGD imam vedno v glavi sliko Slovenije I, zeleno knjižico na 100 straneh, s kar številnimi slikami in grafičnimi prilogami, a vse v ČB tehniki. Ta, Slovenija I, je izšla pred dobrimi 10 leti. Zadnji, letošnji vodnik po Videmskem, je na 210 straneh, vse slikovno gradivo v barvah, vmes tudi odlične celostranske slike, preko 100 enot uporabljene in tudi za bralca koristne literature! Spomnim se na prvi »vodnik« po Sloveniji, na Valvazorjevo »Slavo ...«. Prek 2000 strani in množica ilustracij. Žal ni prostora, da bi lahko kaj več povedal o vsebini teh vodnikov, od meni najbližjih slovenskih pokrajin do daljne Kalifornije in Šri Lanke. Da si malo spočijem oči od ekrana, gledam po polici, po hrbtih vodnikov: Tržaško, zamejska Hrvaška, Ciper, Libija ... Bom nocoj bral katerega od teh? Bo kmalu izšel vodnik po pakistanskem delu Himalajskega pogorja? Če že nisem mogel tja ... Menim, da je to edinstvena dejavnost med slovenskimi in tudi širše gledano geografi, edinstvena tako za strokovne kot poljudne kroge, in če se spomnim na profesorja Ilešiča, je to vrh in bistvo »kompleksne« geografije - prava regionalna geografija. Andrej Kranjc Viri in literatura 1. Medmrežje 1: http://www.lgd-geografi.si/index.php?page=vodici (22. 6. 2014). 2. Medmrežje 2: http://zalozba.zrc-sazu.si/p/A12 (22. 6. 2014). eo Ljubljans ■y? 11 ega geograf skeega društva / „ Geographical evenings of Ljubljana Geographical Society p IZVLEČEK V članku je predstavljena ena od novejših dejavnosti Ljubljanskega geografskega društva -geografski večeri. Pregled od leta 1998, ko jo je LGD uvedlo, do letošnjega polletja, obravnava namen in organizacijo geografskih večerov ter predstavlja obravnavane teme in goste. Del članka je namenjen povzetku geografskega večera iz aprila 2011, ko je mag. Aleš Veršič z Agencije Republike Slovenije za okolje predstavil kje in na kakšen način lahko pridobimo prostorske podatke prek spletnih storitev. Ključne besede: Ljubljansko geografsko društvo, geografija, geografski večeri, prostorski podatki, odprti podatki. ABSTRACT The article presents development of Geographical evenings of Ljubljana Geographical Society, which is relatively new among the activities of the Society. Overview begins with the year 1998, when the activity was introduced and ends in the middle of this year. It describes the purpose and organization of the activity and presents a short synthesis of past themes and guests. A special part of the article summarizes the geographical evening, which took place in April 2011, when Aleš Veršič from Slovenian Environmental Agency presented where and how to obtain freely available spatial data from different web services. Key words: Ljubljana Geographical Society, Geography, Geographical evenings, spatial data, open data. Avtorica besedila: TANJA KOŽELJ, univ. dipl. geog. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: tanja.kozelj@ff.uni-lj.si Avtorja fotografij: PETER KUMER, TANJA KOŽELJ COBISS 1.04 strokovni članek V želji po razširitvi svojih dejavnosti, je Ljubljansko geografsko društvo (LGD) leta 1998 uvedlo novo dejavnost - geografske večere. Vsako leto sta organizirana dva sklopa geografskih večerov, spomladanski marca in aprila, jesenski oktobra in novembra. Praviloma so drugi torek v mesecu ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Udeležba je brezplačna, avtor pa prejme avtorski honorar. Geografski večeri so namenjeni strokovno poglobljenim geografskim temam, krepijo sodelovanje geografov z drugimi strokami, obveščajo zainteresirane o raziskovalni dejavnosti znotraj stroke in skušajo problematizirati in ozaveščati o aktualnih naravnih pojavih ter problemih v družbi, ki se tičejo geografije. Od marca 1998 do letošnjega jesenskega sklopa je bilo izvedenih 67 geografskih večerov. V letih 1999 in 2000 sta bila dva dogodka odpovedana, letos marca pa smo se odločili, da zaradi ekstremnih naravnih dogodkov (visoke vode na kraških poljih in žled), ki smo jim bili priča, izpeljemo dodaten večer. Ker se je hiter odziv na aktualno dogajanje izkazal za uspešnega, smo junija organizirali še družbenogeografski izredni geografski večer, posvečen aktualnim političnim dogodkom v Ukrajini. V nadaljevanju bo predstavljen vsebinski pregled po tematikah geografskih večerov in utrinek z enega od njih, ki ga je pripravil Aleš Veršič. V sklepu predstavljamo geografske večere, ki bodo na sporedu jeseni, in naša razmišljanja, kako z njimi v prihodnje. Geografski večeri od začetka do leta 2004 Geografski večer z naslovom Kriza v Ukrajini je bil zadnji, ki je bil doslej izpeljan. Vodil ga je Jernej Zupančič, ki je bil tudi prvi gost geografskih večerov, saj je marca 1998 s tematiko Slovenci v Avstriji odprl na novo vpeljano dejavnost LGD. V prvih treh letih je za organizacijo geografskih večerov skrbel Aleš Smrekar. V tem obdobju se je zvrstilo 11 dogodkov, en je bil odpovedan. Prvi večer je bil torej posvečen zamejskim Slovencem, pet jih je bilo namenjenih šolski geografiji, štirje okoljskim temam in regionalnemu razvoju, dva pa zemljepisnim imenom. Leta 2001 je organizacijo geografskih večerov prevzela Monika Benkovič Kra-šovec, ki je bila referentka za geografske večere do leta 2007, ko jo je zamenjal Bojan Erhartič. Med letoma 2001 in 2004 je bilo organiziranih 16 geografskih večerov, ki so obravnavali kmetijstvo, podeželje in regionalni razvoj, trajnostni razvoj, varstvo okolja, varstvo gorskih območij, urejanje in varovanje vodnih virov, pomen mokrišč, sodelovanje z nevladnimi organizacijami in problematiko šolske geografije. V prvih sedmih letih je bilo 27 različnih gostov (6 jih je bilo po dvakrat), ki so predstavili 27 tem. Največ jih je bilo z Geografskega inštituta Antona Melika fizična geografija družbena geografija regionalna geografija okoljska geografija naravne nesreče geografske metode Slika 1: Tematika geografskih večerov v zadnjih desetih letih po geografskih disciplinah (Arhivskogradivo ... 2014). ZRC SAZU in Oddelka za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete, ostali pa so bili z drugih fakultet Univerze v Ljubljani, raznih ministrstev, vladnih služb, zavodov, razvojnih agencij, gimnazij in inštitutov (Arhivsko gradivo ... 2014; Urbanc 2004; Žnidar-čič 2005 in 2006). Geografski večeri v zadnjih desetih letih V zadnjih desetih letih se je zvrstilo 41 geografskih večerov. Poleg že omenjenih Monike Benkovič Krašovec in Bojana Erhartiča sta za organizacijo v tem obdobju skrbela Jernej Tiran in Tanja Koželj. Zaradi vsebinske analize smo v zadnjem desetletju obravnavane teme na podlagi naslovov razdelili na fizično, družbeno, regionalno in okoljsko geografijo ter naravne nesreče in geografske metode. Kjer je bila možna uvrstitev v več geografskih disciplin, smo se odločili za eno od njih. Analiza je pokazala, da je bilo največ obravnavanih tem družbenogeograf-skih. Med njimi so bile na geografskih večerih predstavljene statistika imen, prostorsko načrtovanje na regionalni ravni, mestno načrtovanje, mejna problematika med Slovenijo in Hrvaško, prometna politika, turizem, energetika, gozdarstvo in kmetijstvo. Fizičnogeografske teme, ki so bile druge najbolj številčne, so obravnavale podnebno-ledeniške spremembe na Antarktiki, spreminjanje višine in trajanja snežne odeje v Sloveniji, razvoj gozdov, invazivne drevesne vrste in velike zveri v Sloveniji, dinarsko podzemlje ter visoke vode na kraških poljih. Dokaj enakovredno so bila zastopana področja regionalne geografije, naravnih nesreč in geografskih metod. Obravnavana regionalnogeografska tematika zajema avstrijsko Koroško, Triglavski narodni park, Ljubljano in Ukrajino. Med naravnimi nesrečami so bile, poleg splošnega pregleda naravnih nesreč v Sloveniji, izpostavljene vremenske ujme, suše, poplave in žled. Teme, ki smo jih uvrstili med geografske metode, pa zajemajo GIS-e v vojaški geografiji, digitalno fotografijo in kartografijo ter pridobivanje prostorskih podatkov. Pridobivanje prostorskih podatkov je predstavljeno v utrinku, ki ga je pripravil Aleš Veršič. Od leta 2005 smo gostili 40 različnih predavateljev, štirje med njimi so bili gostje po dvakrat. Največ gostov (skupaj štirinajst) je bilo z Univerze v Ljubljani: s Filozofske fakultete sedem (od tega šest z Oddelka za geografijo in eden z Oddelka za zgodovino), z Biotehniške fakultete šest in eden s Fakultete za družbene vede. Z Oddelka za geografijo mariborske Filozofske fakultete je bil dvakratni gost dr. Igor Ziberna. Z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU so bili trije gostje, dva pa sta bila z drugih inštitutov Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Z različnih ministrstev, uradov in državnih agencij je bilo šest gostov, z različnih inštitutov in zavodov pet, ostali pa so bili iz zasebnih podjetij in različnih društev ter organizacij. Najbolj oddaljena ustanova, s katere je gostoval predavatelj, je Inštitut za Antarktiko iz Argentine (Instituto Antartico Argentino), kjer je vodja glaciološkega oddelka slovenski rojak Peter Skvarča (Pedro Skvarca). Organizacija, obiskanost in oglaševanje Sklop geografskih večerov je načeloma sestavljen iz dveh večerov, ki se, če je le mogoče, tematsko povezujeta. Predavatelji so praviloma geografi ali pa je geograf vsaj eden od obeh predavateljev v sklopu. Teme geografskih večerov izbiramo glede na aktualnost, izkušnje s posameznimi predavatelji, priporočila in objave v različnih publikacijah. Slika 2: Letošnji izredni geografski večer z naslovom Ukrajinska kriza in gostom Jernejem Zupančičem je bil dobro obiskan foto: Peter Kumer). Obiskanost geografskih večerov je načeloma dobra, na letošnjih štirih že izvedenih je bil povprečni obisk 33 poslušalcev. Spomladi, predvsem aprila, ko so prvi sončni in toplejši dnevi, je obiskovalcev navadno manj. Jesenski sklop večerov je praviloma bolje obiskan kot spomladanski. Publika je zelo raznolika, od študentov, različnih strokovnjakov in raziskovalcev do upokojencev. Na koncu je vedno razprava — pri izrazito geografskih temah navadno bolj poglobljena in živahna, pri temah, ki se geografije bežno dotikajo, pa bolj poljudna oziroma splošna. Večere oglašujemo prek navadne in elektronske pošte, Facebooka in Twi-tterja, na različnih spletnih portalih (e-natura, Umanotera, za-ljubitelje--narave, Napovednik, RTV; odvisno od tematike večera), v revijah Svet in ljudje, Gea, Geografski obzornik in tudi s plakati na Oddelku za geografijo FF UL, Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, glede na tematiko pa tudi na ostalih oddelkih Filozofske fakultete in ostalih fakultetah Univerze v Ljubljani. Sklep Letos jeseni se bomo vsebinsko ponovno vrnili k začetkom v poznih devetdesetih letih. Jesenski sklop večerov bo namreč namenjen šolski geografiji, področju, ki smo ga v zadnjih desetih letih nekoliko zapostavljali. Ze septem- bra bomo začeli z izrednim geografskim večerom, ki bo obravnaval vlogo geografskih atlasov v izobraževalnem sistemu in vsakdanjem življenju. Oktobra bomo obravnavali problematiko poučevanja geografije slepih in slabovidnih učencev, novembra pa bomo letošnje geografske večere zaključili s predstavitvijo razvoja in izdelave tipnih kart, zemljevidov, posebej prirejenih za branje s prsti. Leto 2014 bo, kar se geografskih večerov tiče, za LGD izredno pestro, saj je namesto štirih predvidenih kar sedem druženj. Organizacijsko je dejavnost razmeroma enostavna, saj je na razpolago zanjo zelo primerna dvorana Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU, zanimivih tematik in gostov pa nikoli ne zmanjka. Včasih je celo tako, da je za kakšno področje težko izbrati samo dva strokovnjaka. Izkazalo se je, da so izredni geografski večeri, ki jih pripravimo kot odziv na nek aktualen problem, dobro obiskani. Izvršni odbor LGD je zato odločil, da se bomo tudi v prihodnje trudili, da bi bil vsako leto poleg rednih tudi kak izredni geografski večer. Pojavili so se predlogi, da bi bili večeri bolj zgodaj, na primer ob 17. uri, kar bi omogočilo, da bi se jih obiskalo neposredno po koncu službenega časa. Nekatere izredne geografske večere smo letos poskusno že izpeljali v popoldanskem času, vendar pomik v zgodnejše ure ni bil ravno uspešen. Zato bodo za zdaj geografski večeri praviloma še vedno ob torkih ob 19. uri. Razmišljamo pa v smeri, da bi bolj spodbudili razpravo, in bi se večeri zaključevali z druženjem in nadaljnjo, bolj osebno debato. ^ Viri in literatura 1. Arhivsko gradivo Ljubljanskega geografskega društva (1984—2014). 2. Urbanc, M. 2004: Dvajseta obletnica Ljubljanskega geografskega društva. Geografski vestnik 76-1. Ljubljana. 3. Znidarčič, T. 2005: Zgodovina Ljubljanskega geografskega društva. Seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 4. Znidarčič, T. 2006: Ljubljansko geografsko društvo — generacijski most med geografi. Geografski obzornik 53-2. Ljubljana. Prostorski podatki - kje, kako in zakaj? Razvoj slovenske državne uprave gre v smer, da je vse več storitev dostopnih prek spletnih storitev. Posebno področje, ki pokriva prostorske podatke, je geoinformacijska tehnologija, ki omogoča več različnih načinov dostopa do prostorskih podatkov. Odpiranje dostopov do podatkov so omogočili šele ustrezni zakonski predpisi, vendar je pred nami še dolga pot, preden bodo vsi prostorski podatki na voljo v več različnih načinih. Idealno bi bilo, da bi bili podatki dostopni na spletnih straneh, prek spletnih storitev in brez nadležnih vpra- šanj "Zakaj pa potrebujete podatke?". Še na začetku tega tisočletja je bil dostop do podatkov zelo otežen, večinoma pod pretvezo varovanja osebnih podatkov. Tudi danes je razumevanje digitalnega dostopa zelo široko. V preglednici so navedeni javno dostopni spletni pregledovalniki. V prvem stolpcu je ime aplikacije, sledi odgovorna ustanova in naslov spletne strani (URL). Poleg teh obstajajo sistemi za vpogled v prostorske podatke za potrebe občin. Med večjimi sistemi, ki občinam zagotavljajo tovrstno storitev, sta Prostorski informacijski sistem občin (PISO) in internetni sis- tem - iObčina. Večje občine, kot so Ljubljana, Maribor in Koper, imajo razvite lastne sisteme. Pri dostopu do podatkov pa je pomembno razlikovati med pojmoma vpogled in dostop do podatka. Pregled vseh spletnih ministrstev in njihovih organov v sestavi je pokazal, da je splošni vtis o spletnih storitvah, ki so podprte z geoinformacijsko tehnologijo in omogočajo vpogled ali dostop do prostorskih podatkov, za katere so odgovorni državni organi, ki imajo v svojih delovnih procesih opravka s prostorskimi podatki, bolj slab. Preglednica: Spletni pregledovalniki prostorskih podatkov (Veršič 2011). IME VIR URL Atlas okolja ARSO http://gis.arso.gov.si/atlasokolja Vremenski portal ARSO http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/ Podatki avtomatskih merilnih postaj ARSO http://www.arso.gov.si/vode/podatki/amp/Hg_1.html Kakovost kopalnih voda ARSO http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/amp/kopalne_vode.html Podatki avtomatskih merilnih postaj o kakovosti zraka ARSO http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/amp/Eg_1.html Javni vpogled v podatke o nepremičninah GURS http://prostor3.gov.si/javni Javni vpogled v evidenco trga nepremičnin GURS http://prostor3.gov.si/ETN-JV/ Pregledovalnik kart GURS http://prostor.gov.si/iokno/iokno.jsp Osebni vpogled v podatke o lastnih nepremičninah GURS http://prostor.gov.si/osebni_vpogled/index.htm Mineralne surovine MG http://akvamarin.geo-zs.si/ms/ Energetski sistem GIS za obnovljive vire energije MG http://www.geopedia.si/EnGIS.aplikacija.html Register nepremične kulturne dediščine MK http://giskds.situla.org/giskd/ Prosta mesta v vrtcih MŠŠ https://krka1.mss.edus.si/registriweb/VrtciZemljevid.aspx Pregledovalnik podatkov GERK/RABA MKGP http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp Spletni pregledovalnik katastra melioracijskih sistemov in naprav MKGP http://rkg.gov.si/KatMeSiNa/gis/public.jsp Javni pregledovalnik komasacijskih območij MKGP http://rkg.gov.si/KatMeSiNa/KataKoma/gis/public.jsp Sistem za Poročanje o Intervencijah in Nesrečah (SPIN) URSZR http://spin.sos112.si/spin2/Javno/GIS/GraficniPrikaz.aspx Prometno-informacijski center za državne ceste DRSC http://www.promet.si Interaktivni statistični atlas Slovenije SURS http://stat.monolit.si/?lang=sl Dostop do spletnih aplikacij ali spletnih storitev je nepregleden. Dovolj vidno povezavo na tovrstne storitve imajo le nekatera ministrstva oziroma njihovi organi. Med njimi izpostavljamo vladno službo Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvo za kulturo. Zelo težko najdemo povezave na Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za promet ter Ministrstvu za šolstvo in šport. Ministrstvo za gospodarstvo ima zelo slabo prikazane evidence, ki so prostorsko umeščene, na Policiji, ki je del Ministrstva za notranje zadeve, pa sploh nimajo spletnih aplikacij, narejenih z geoinforma-cijsko tehnologijo. V Sloveniji smo se že zgodaj srečali s storitvami prikazovanja prostorskih podatkov. Prva tovrstna aplikacija je bil NV Atlas, ki je bil razvit leta 2002. Za primerjavo navajamo, da je bila prva različica Google maps predstavljena leta 2005. Imamo sicer veliko različnih aplikacij, ki omogočajo vpogled v podatke, na drugi strani pa je zaskrbljujoče malo možnosti neposrednega dostopa do prostorskih podatkov. To dejstvo bi nas moralo skrbeti, saj je precejšnja ovira pri razvoju novih rešitev, oteženo je tudi delo raziskovalcev. Omejen dostop do podatkov je podobno, kot če bi banka imela veliko denarja, vendar ga ne bi posojala oziroma bi to počela pod zelo omejenimi pogoji. Podatki so denar, ki mora krožiti, da se lahko ustvarja dodana vrednost, sicer gre za mrtvi kapital, ki je sam sebi namen. In ker gre za podatke, katerih izdelava je bila razmeroma draga, je to še toliko bolj pomembno in zato tudi nerazumljivo. Stroški vzpostavitve informacijskega sistema, ki bi omogočal storitev izdajanja podatkov, se lahko povrnejo že po enem samem letu, zato bi moralo biti v interesu vseh nas, da bi bilo teh storitev čim več. Avtor besedila: ALEŠ VERŠIČ Viri in literatura 1. Direktiva (2007/2/ES) o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE). Ur. l. EU L 108, 25/04/2007 str. 0001-0014. Medmrežje: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L: 2007:108:0001:0014:SL:PDF (1. 9. 2010). 2. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1). Medmrežje: http://www.gov.si/mop/zakonodaja. zakoni/okolje/zvo.pdf (13. 9. 2004). 3. Veršič, A. 2011: E-storitve javne uprave s pomočjo geografskega informacijskega sistema na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Priloga 1: Potopisna predavanja Ljubljanskega geografskega društva DATUM NASLOV PREDAVANJA PREDAVATELJ 1 27. 10. 1983 Geografski vtisi iz Katalonije Metod Vojvoda 2 24.11. 1983 Geografski vtisi iz Norveške - ob simpoziju o arktičnem in alpskem krasu Jurij Kunaver 3 22. 12.1983 Podvodni svet ob slovenski obali Milan Orožen Adamič 4 15. 3. 1984 Japonska - med staro in novo prestolnico Zlatko Pepeonik 5 19. 4. 1984 Z etnologi po Zakavkazju Jurij Senegačnik 6 17. 5. 1984 Kaj in zakaj naj bi varovali kot naravno Matjaž Puc dediščino slovenske pokrajine Peter Skoberne 7 25.10. 1984 Vtisi z geografske ekskurzije na Liparske otoke Karel Natek 8 22. 11. 1984 Kašmir, Ladak in Anapurna Mitja Bricelj 9 21. 2. 1985 Predviden razvoj Ljubljane 2000 Lojze Gosar Pavle Mihevc 10 21.3.1985 Od Soče do Tare - Durmitor s Taro v okviru svetovne naravne dediščine Marjan Debelak 11 7. 5. 1985 Tektonika plošč in relief sveta Andrija Bognar 12 30. 5. 1985 Nekateri naravni parki v Evropi Stane Peterlin 13 19. 11. 1985 Vtisi s potovanj po Izraelu Metod Vojvoda 14 Problematika energetske izrabe Tare Marjan Debelak 15 14. 1. 1986 Popotni vtisi s Hercegovskih gora in z Orienta Jurij Kunaver 16 18. 3. 1986 Kanarski otoki v očeh geografa - turista Fedor Cerne 17 15. 4. 1986 Popotni vtisi iz Pakistana Erika Gregorka 18 20. 5. 1986 Geološko - geografski vtisi iz Nepala Uroš Herlec 19 21. 10. 1986 Geografski vtisi s poti po Skandinaviji Drago Kladnik 20 18. 11. 1986 Geografski vtisi s potepanja po Irski Miha Kosi Jože Lenič 21 16. 12.1986 Pireneji od Sredozemlja do Atlantika - Jurij Kunaver pokrajinska podoba in izjemne jame Andrej Mihevc 22 17. 2. 1987 Od Beneških Alp do Majorke in Peloponeza Peter Habič 23 17. 3. 1987 Geografski vtisi s potovanja po Kitajski Andrej Kranjc 24 1987 Grenlandija - dežela pod polnočnim soncem Janez Bizjak 25 1987 Popotni vtisi iz Južne Amerike Marjan Veber 26 1987 Geografski vtisi iz Kapadokije Mitja Bricelj 27 1987 Kreta Marko Simic 28 1988 Geografski vtisi iz Laponske Metod Vojvoda 29 1988 Popotni vtisi iz Nepala in Indije Branko Pavlin 30 1988 S poti po ZDA in Kanadi Igor Jurič Miha Kosi Jože Lenič 31 1988 Varstvo narave in naravni parki Velike Britanije Stane Peterlin 32 1988 Avstralija - dve stoletji pozneje Aleš Stergar 33 1988 Gruzija in njen kras Jurij Kunaver 34 17. 10. 1989 V višavju Papue Nove Gvineje Borut Telban 35 21. 11. 1989 Geografska podoba Jordanije in Izraela Ivan Gams 36 19. 12.1989 Tibet Ralf Ceplak 37 16. 1. 1990 Kraško podzemlje in turizem Andrej Mihevc 38 20. 2. 1990 Centralna Afrika Matej Gabrovec 39 20. 3. 1990 Pokrajine in vode Mitja Bricelj 40 17. 4. 1990 Škotska in Irska Jurij Senegačnik 41 15. 5. 1990 Od Atakame do Ognjene zemlje Borut Telban 42 19. 3. 1991 Tudi Vzhodna Evropa je Evropa Peter Repolusk Jurij Senegačnik 43 26. 4. 1991 Salomonovi otoki Marjeta Natek 44 21. 5. 1991 Notranja Kitajska A. Zupan 45 15. 11. 1991 Odprava LGD v Prokletije 1990 Karel Natek 46 21. 1. 1992 Kras severnega Sredozemlja Peter Habič 47 18. 2. 1992 Pokrajinski učinki Soške fronte v Zgornjem Posočju Marko Simic 48 17. 3. 1992 Svalbard - meja življenja Igor Drnovšek 49 21. 4. 1992 Indonezija 1990 Marjan Veber 50 19. 5. 1992 Malta Matej Trpin 51 20. 10. 1993 Kras v Italiji Ivan Gams DATUM NASLOV PREDAVANJA PREDAVATELJ 52 17. 11. 1992 Naravne znamenitosti Zgornjega Posočja Daniel Rojšek 53 15. 12. 1992 S prvomajske ekskurzije LGD-ja na Sardinijo več predavateljev 54 19. 1. 1993 Ali mora del Afrike res trpeti lakoto? Franc Tretjak 55 16. 2. 1993 Po goratih prostranstvih Ladaka in Zanskarja Drago Kladnik 56 1. 2. 1993 Ekskurzija LGD v Jugozahodno Afriko / 57 20. 4.1993 Litva, Latvija in Estonija Jurij Senegačnik 58 19.10.1993 Ameriška velemesta New York, Boston, Chicago Borut Drobnjak 59 16. 11. 1993 Kras v Angliji Andrej Mihevc 60 21. 12. 1993 Tajvan Metod Vojvoda 61 18. 1. 1994 Iz naravne dediščine Slovenije Marko Simic 62 15. 2. 1994 Peru in kultura Inkov Franci Horvat 63 15. 3. 1994 Jugozahodna Kitajska Andrej Strmetzky 64 18. 10. 1994 Albanija, vtisi s prvomajske ekskurzije Matej Gabrovec 65 15. 11. 1994 Grčija z 'morja' Valentina Brečko Brane Grubar 66 20. 12.1994 Liparsko otočje Marko Krevs Irena Mrak Darko Ogrin 67 21. 2. 1995 Pakistan Jernej Mlekuž 68 21. 3. 1995 Skandinavija Darja Henigman I. Šubic 69 18. 4. 1995 Ljubljansko barje, poskus multimedialnega interdisciplinarnega pristopa Biserka Jagodič s sodelovci 70 17. 10. 1995 Jug ZDA in Mehika Renata Mezeg 71 21.11.1995 O prvomajski ekskurziji LGD v Belgijo Matej Gabrovec 72 19. 12. 1995 Kras in jame otoka Bohol v osrednjih Filipinih Jure Vrhovec 73 16. 1. 1996 Indijanska plemena Arizone Karl Franz 74 20. 2. 1996 Vietnam Aleš Smrekar 75 19. 3. 1996 Geografski vtisi s poti po Čilu Metod Vojvoda 76 16. 4. 1996 Indonezija Tomaž Križnar 77 1. 5. 1996 Quebec W. Armstrong 78 15.10. 1996 Z Lado Nivo in peš po Islandiji Aleš Smrekar Jana Apih 79 1. 10. 1996 Od Ekvadorja do Čila Natalija Mazej Irena Mrak 80 17. 12. 1996 Vtisi z ekskurzije v Romunijo in Moldavijo Matej Gabrovec 81 21. 1. 1997 Vtisi s potovanja po Novi Zelandiji Andrej Cerne 82 18. 2. 1997 Starost sige v nekaterih jamah primorskega krasa Andrej Mihevc 83 18.3.1997 Avstralija Matjaž Napokoj 84 21. 10. 1997 Gradbeni in arhitekturni kamen v Ljubljani Stanko Buser 85 18.11.1997 Geografske značilnosti Egipta in Sinaja Borut Peršolja 86 16. 12.1997 Vtisi s prvomajske ekskurzije LGD na Irsko Matej Gabrovec 87 20. 1. 1998 S poti po kraških pokrajinah med Uralom in vzhodno Sibirijo Jurij Kunaver 88 17. 2. 1998 Raziskave gorskih jezer v Sloveniji Anton Brancelj 89 17. 3. 1998 Kenija in Uganda Darja Henigman 90 21. 4. 1998 Slovenci v Italiji - med tradicijo in vizijo prihodnosti Milan Bufon 91 20. 10. 1998 Geografske značilnosti Mehike Jurij Senegačnik 92 17. 11. 1998 Prsti v Sloveniji Franc Lovrenčak 93 15. 12. 1998 Vtisi s prvomajske ekskurzije LGD v Sirijo Matej Gabrovec Mirsad Skorupan 94 16. 2. 1999 Kraški svet v povirju Krke in Kolpe Andrej Kranjc 95 16. 3. 1999 Plimovanje Tine Golež 96 20. 4. 1999 Namibija Barbara Lampič 97 19. 10. 1999 Avstralija Matej Gabrovec 98 16. 11. 1999 Brazilija Irena Rejec Brancelj 99 14. 12. 1999 Utah - dežela kanjonov in Mormonov Jurij Kunaver 100 11. 1. 2000 Problematika kakovosti slovenskega obalnega morja Tina Turk (nadaljevanje na naslednji strani) > GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3/2014 | 43 DATUM NASLOV PREDAVANJA PREDAVATELJ 101 15. 2. 2000 Problematika mokrišč in z njimi povezane mednarodne konvencije Gordana Beltram 102 21. 3. 2000 Recentna poledenitev v Andih s poudarkom na Patagoniji Irena Mrak 103 18.4.2000 Jamska učna pot v Dimnicah Jože Zumer 104 17. 10. 2000 Jordanija Boštjan Gradišar 105 21. 11. 2000 Kenija in Tanzanija Franc Lovrenčak Dušan Plut 106 19.12.2000 Prvomajska ekskurzija v Iran Matej Gabrovec 107 15. 1. 2001 Nebeške gore - Srednji Tjanšan Irena Mrak 108 20.2.2001 Plitvice Dražen Perica 109 20.3.2001 Jugozahodna obala Turčije in Dodekanezija Valentina Brečko Grubar 110 17. 4. 2001 Madagaskar Joseph Rakotorahalahy 111 20.11. 2001 Podorni relief v Julijskih Alpah Matija Zorn 112 18. 12. 2001 Značilnosti vodnega toka in sledilni prodnik Matjaž Mikoš 113 15. 1. 2002 Različni obrazi Tunizije Boštjan Gradišar 114 19. 2. 2002 Kras jugovzhodne Kitajske Nataša Ravbar 115 19. 3. 2002 Ekskurzija Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Peru Dušan Plut 116 16.4.2002 Po prašnih cestah Mongolije Anton Brancelj 117 15. 10. 2002 Slovenske gore Miha Pavšek 118 19. 11. 2002 Kirgizistan Irena Mrak 119 17. 12. 2002 Slovenske odprave in splošna problematika odprav v Himalajo od leta 1965 dalje Tone Škarja 120 21. 1. 2003 Avstralija v očeh geografa Primož Pipan 121 18. 2. 2003 Prvomajska ekskurzija Ljubljanskega geografskega društva leta 2002 v Bolgarijo Andreja Gobec Vidali 122 18. 3. 2003 Egipt - dežela večne zgodovine Boštjan Gradišar 123 15.4.2003 Afrika Primož Trunk 124 18. 11. 2003 Japonska Tomaž Štular 125 16. 12. 2003 Kitajski kras in kraška terminologija Nataša Ravbar 126 20. 1. 2004 Izrael Peter Frantar 127 16. 3. 2004 O prvomajski ekskurziji v Kirgizistan Nenad Jelinčič 128 20. 4. 2004 Vietnam Jerica Mrak 129 19. 10. 2004 O vplivih industrijskega kmetijstva na pokrajino Anton Komat 130 16.11. 2004 Vietnam Petra Holc Miha Zadnikar 131 21. 12. 2004 Indija Ksenija Čermelj 132 18.1.2005 O povezanosti med arhitekturo in geografijo Domen Kušar 133 15. 2. 2005 Maroko Tomaž Pšenica 134 15.3.2005 Učinki turizma v visokogorju -primer Karakoruma (Pakistan) in Hindukuša (Afganistan) Irena Mrak 135 19.4.2005 New York po 11. septembru Ljubiša Šolajic 136 18.10. 2005 Moldavija in TTansdnestrska republika Janez Berdavs 137 15. 11. 2005 S kombijem do Sankt Peterburga Tanja Znidarčič Gregor Steklačič 138 20. 12. 2005 Življenje na Laponskem - pozimi Staša Mesec 139 17. 1. 2006 Mjanmar Boštjan Kerbler - Kefo 140 21. 2. 2006 Ciper Andrej Kranjc 141 21. 3. 2006 Aljaska Petra Draškovič 142 18.4.2006 Čile in Bolivija Matjaž Napokoj 143 17. 10. 2006 Vzponi v pogorju Qionglai Andrej Grmovšek 144 21. 11. 2006 Nova Zelandija Klemen Strmšnik 145 19.12.2006 Kolesarjenje po Britanski Kolumbiji in Aljaski Matej Ogrin 146 16. 1. 2007 Trapecio, Andi Pavle Kozjek 147 20. 2.2007 Argentina Dušan Prašnikar 148 20.3.2007 Brazilija Simon Škvor 149 17. 4. 2007 Kanadski Severozahodni teritorij Andrej Kranjc 150 16.10. 2007 Islandija - dežela, ki šele nastaja Bojan Erhartič 151 20.11. 2007 S kolesom pod najvišje vrhove Evrope Teja Logar Andrej Trošt Vir: Arhiv Ljubljanskega geografskega društva. DATUM NASLOV PREDAVANJA PREDAVATELJ 152 18. 12. 2007 Finska - morda ne preveč turistična dežela Barica Razpotnik Naja Marot 153 15. 1. 2008 Burkina Faso - dežela pokončnih ljudi Jurij Senegačnik 154 19. 2. 2008 S kamelami in kopalkami po srcu Sahare ali predstavitev saharske limnologije Anton Brancelj 155 18. 3. 2008 Libija Matjaž Napokoj 156 15. 4. 2008 Blizu divjih nebes - Nepal Matej Košir 157 21.10. 2008 Kuba, karibska posebnost, vpeta med odprtost turizmu in komunizmom Boris Ferk 158 18. 11. 2008 Badain Jaran (Gobi) - Skrivnostna jezera Andrej Kranjc 159 16.12.2008 Ekvador z Galapagosom Lucija Lapuh 160 20.1. 2009 Od Ljubljane do Jeruzalema A. D. 2007: po poti prve križarske vojne Miha Kosi 161 17. 2. 2009 Jemen Bojan Erhartič 162 17. 3. 2009 Mali - sahelska država treh podnebnih pasov Jurij Senegačnik 163 21.4.2009 Beneška Slovenija, iluzija in realnost Jurij Kunaver 164 20.10. 2009 Nova Zelandija - očarljive podobe ognja in ledu Andrej Bandelj Barbara Race 165 17. 11. 2009 Malteška kontrasta Luka Brezavšček Tanja Znidarčič 166 15. 12. 2009 Rajska Tajska in mavrična Malezija Petra Potočnik 167 19. 1.2010 Kolumbija - dolgo prezrta lepotica Gal Kušar 168 16. 2. 2010 Altaj - kje je že to? Bojan Erhartič 169 16. 3. 2010 Šri Lanka Matjaž Napokoj 170 20. 4. 2010 Turški severovzhod »4 WD« - od čajno zelenih strmin do snežno belih višin Miha Pavšek 171 19.10. 2010 Razglednice ameriških mest Naja Marot 172 16.11.2010 V gorah Pakistana Jurij Senegačnik 173 21. 12. 2010 Limnologi(ja) na strehi sveta Anton Brancelj 174 18.1. 2011 Prečenje Grenlandije Stane Klemenc 175 15. 2.2011 Irska - od Dublina in spet nazaj Nejc Trpin Leni Ozis 176 15.3.2011 Kalifornija - država presežkov in superlativov Blaž Repe Robert Brus 177 19. 4.2011 Namibija, dežela sonca, vetra in peska ... Andrej Kranjc 178 18. 10. 2011 Nepal v presežkih Jani Kozina 179 15. 11. 2011 Narodni parki ZDA - med rumenim kamnom in zeleno reko Bojan Erhartič 180 13. 12. 2011 Antarktika tudi za navadnega smrtnika Jurij Senegačnik 181 17. 1. 2012 Jordanija - bižnjevzhodni mozaik Gal Kušar 182 21. 2. 2012 Z ruzakom na Pacifik Jurij Tihelj Lea Kavalič 183 20. 3. 2012 Odmaknjeni od Afrike, odrinjeni od sveta - Madagaskar 2006-2011 Vane Fortič 184 17. 4. 2012 ... do Nepala: po kopnem! Martina Herič Urban Jensterle 185 23.10.2012 Po Patagoniji in na Ognjeno zemljo Marjan Luževič 186 20.11. 2012 Sever Skandinavije - poslednja evropska divjina Jan Podgornik 187 11.12.2012 Tanzanija - prostovoljstvo in raziskovanje države Tina Majcen 188 15. 1. 2013 Gruzija - dežela pristnih, ponosnih in gostoljubnih ljudi Gal Kušar 189 19.2.2013 Indonezija - dežela neštetih nasprotij Jurij Krajčič Andreja Dintinjana 190 19.3.2013 Kakšne barve je Afrika pri ekvatorju? Albert Kolar 191 16. 4.2013 Nosači pod goro K2 Irena Mrak 192 17. 9. 2013 Iran 4x4 - spoznavanje skrivnosti Nejc Trpin Perzije po neustaljenih poteh Leni Ozis 193 19.11.2013 Aljaska skozi moje oči Petra Draškovič 194 21. 1. 2014 Zahodna Afrika Mitja Pajek 195 18. 2. 2014 Skrivnostna dežela prijaznih ljudi - Filipini Matej Košir 196 18. 3. 2014 Sveta Lucija, Martinik in Dominika - Eksotični karibski trio Igor Fabjan 197 15. 4. 2014 Kirgizistan Špela Intihar Lara Zgonc Priloga 2: Eno- in dvodnevne ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva DATUM DESTINACIJA 10. 9. 198S 22.-2S.S.1989 16.-11.S.1991 19.-20.10.1991 21.-22.S.1992 12.-1S.9.1992 26.-2l.S.1994 1S.-14.4.1996 Zgornja Savinjska dolina Paški Kozjak Vitanjsko podolje Kopitnik Idrijsko-Cerkljansko hribovje Od Litije do Čateža Notranjost Koprskega primorja Zgornje Pokolpje Bloška planota Ziljska dolina Bovška kotlina in Kanin Dobroveljska planota Istra Dolina Glinščice Goriška Brda in Kambreško Lisca Pokljuka Slavnik in Dimnice Prekmurje in Haloze Fužinske planine Spodnje Posavje Koprsko primorje Kozjak Rudnik urana Žirovski vrh in Logatec Krn in Breginjski kot Vzhodno Posavsko hribovje Suha Krajina Visoki kraški rob in Vipavska dolina Zahodne Julijske Alpe in Beneška Slovenija Mežiška dolina Delta Pada Skozi divjino ob srednji Kolpi Peš ekskurzija od Šentruperta do doline Sopote Snežna jama pod Raduho Pekel, Bloke in Velikolaščanska pokrajina Avstrijska Koroška Porečje Reke - Velike vode Pohod prek Banjšic Jelovica in Jama pod Babjim zobom Slovenske Gorice, Prekmurje in Porabje Zgornje Sotelsko in Kozjansko Brežiško polje Zasavje Mirnska dolina Po porečju Soče od izvira do izliva Ribniško polje in Kočevski Rog Okolica Črne na Koroškem Šentviška planota Koprsko primorje Kozjansko Pokljuka Pohorje Idrijsko-Cerkljansko hribovje Spodnje Posavje Gorjanci in Žumberak Alpske doline Zgornjega Posočja ITnovski gozd Po poti argonavtov Pohod prek Slovenije (1. etapa) Sečovlje-Korte-Koper Pohod prek Slovenije (2. etapa) Koper-Pomjan-Hrastovlje Pohod prek Slovenije (3. etapa) Hrastovlje-Podpeč-Prešnica Pohod prek Slovenije (4. etapa) Prešnica-Slavnik-Hrušica Pohod prek Slovenije (5. etapa) Male Loče-Huje-Kilovče Pohod prek Slovenije (6. etapa) Kilovče-Šilentabor-Pivka Slovenske gorice Drago Meze, Karel Natek Karel Natek Karel Natek Vladimir Drobnjak Anamarija Štimec, Dušan Plut, Matej Gabrovec Jurij Kunaver, Peter Skoberne Lojze Peterle Jurij Kunaver Milan Natek Ivan Gams, Aleš Stergar Jože Žumer Valentina Brečko Maja Plemelj Jože Žumer Gordana Beltram, Vladimir Bračič Stane Peterlin, France Šušteršič Metod Vojvoda Milan Natek Jože Žumer Gordana Beltram Dušan Plut, Marjan Bat, Andrej Mihevc, Mitja Bricelj Drago Kladnik Karel Natek Jernej Zupančič Branko Pavlin Drago Kladnik, Jernej Zupančič Metka Špes Matej Gabrovec, Jože Žumer Karel Natek Jernej Zupančič Karel Natek, Andrej Mihevc Anton Ramovš, B. TUrk Jernej Zupančič Jože Žumer, Andrej Mihevc Branko Pavlin Andrej Mihevc s sodelavci Ludvik Olas, Igor Žiberna Igor Bahar Milan Natek s sodelavci Bojan Šprogar Maja Topole Jože Žumer Ludvik Mihelič, Anton Prelesnik Tomaž Verbič Darja Kofol Jože Žumer Valentina Brečko Metod Vojvoda Igor Žiberna Igor Šebenik Milan Natek Matej Gabrovec Miha Pavšek Darko Ogrin Andrej Mihevc Matej Gabrovec Matej Gabrovec Matej Gabrovec Matej Gabrovec Matej Gabrovec Matej Gabrovec Matej Gabrovec, Drago Kladnik DATUM DESTINACIJA VODJA 6l 21.4.1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Pivka-Veliki Javornik-Cerknica Matej Gabrovec 68 12.B.1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Cerknica-Slivnica-Kurešček Matej Gabrovec 69 26. B. 1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Kurešček-Županova jama-Višnja Gora Matej Gabrovec l0 9.6.1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Višnja Gora-Bogenšperk-Javorski Pil Matej Gabrovec l1 1B.6.1996 Dleskovška planota Borut Peršolja 12 S0. 6. 1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Javorski Pil-Kum-Zidani Most Matej Gabrovec l 1B.8.1996 Posavsko hribovje Karel Natek l4 8.9.1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Zidani Most-Veliko Kozje-Laško Matej Gabrovec lB 22. 9. 1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Laško-Resevna-Šentjur Matej Gabrovec l6 6.10.1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Šentjur-Ponikva-Poljčane Matej Gabrovec ll 20.10. 1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Poljčane-Ješovec-Rače Matej Gabrovec l8 S. 11. 1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Rače-Duplek-Zgornja Korena Matej Gabrovec l9 1l. 11. 1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Zgornja Korena-Sveta Trojica-Benedikt Matej Gabrovec 80 1. 12. 1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Benedikt-Janžev Vrh-Radenci Matej Gabrovec 81 14.-1B.12.1996 Pohod prek Slovenije (19 etap) Radenci-Predanovci-Bokrači- Domanjševci-Hodoš Matej Gabrovec 82 22. S. 199l Kambreško in Sabotin Branko Pavlin 8S 19.4.199l Loški Potok in Dragarska dolina Ludvik Mihelič 84 l. 6. 199l Kongresna ekskurzija v zahodni del Gradeške lagune Jože Žumer 8B 2l. 9. 199l Relief, kamnine in geološke strukture: Kobansko in Kozjak Tomaž Verbič 86 18.10.199l Relief, kamnine in geološke strukture: Boč in Rogaška Slatina Tomaž Verbič 8l 8. 11. 199l Relief, kamnine in geološke strukture: Kraški rob Tomaž Verbič 88 21. S. 1998 Aktualna vprašanja slovenskih manjšin: Trst, Gorica (Slovenci v Italiji) Jernej Zupančič 89 11. 4. 1998 Aktualna vprašanja slovenskih manjšin: Vrba na Koroškem (Slovenci na avstrijskem Koroškem) Jernej Zupančič 90 2S.-24.B.1998 Aktualna vprašanja slovenskih manjšin: Monošter (Slovenci v Porabju) Jernej Zupančič 91 26. 9. 1998 Terensko spoznavanje prsti v Sloveniji: Ljubljanska kotlina Franc Lovrenčak 92 24.10.1998 Terensko spoznavanje prsti v Sloveniji: Pohorje, Dravsko polje in Slovenske gorice Ana Vovk Korže 9S 21. 11. 1998 Terensko spoznavanje prsti v Sloveniji: Dinarski kras in Kras Franc Lovrenčak 94 2l. S. 1999 Regionalno-geografske značilnosti posameznih slovenskih regij: Kraško zaledje Krke Mauro Hrvatin 9B 1l. 4. 1999 Regionalno-geografske značilnosti posameznih slovenskih regij: Bela krajina Dušan Plut 96 29. B. 1999 Regionalno-geografske značilnosti posameznih slovenskih regij: Cerkljansko hribovje Matej Gabrovec 9l 2B. 9. 1999 Terensko spoznavanje okoljske problematike izbranih Slovenskih pokrajin: Sava s posebnim ozirom na Pokokrje Mitja Bricelj 98 16.10.1999 Terensko spoznavanje okoljske problematike izbranih Slovenskih pokrajin: Šaleška dolina Emil Šterbenk 99 6. 11. 1999 Terensko spoznavanje okoljske problematike izbranih Slovenskih pokrajin: Apaško polje Irena Rejec Brancelj 100 2B. S. 2000 Terensko spoznavanje regionalno-geografskih značilnosti izbranih Slovenskih pokrajin: Geografske značilnosti dolin Temenice in Mirne Marko Koščak 101 1B.4.2000 Terensko spoznavanje regionalno-geografskih značilnosti izbranih Slovenskih pokrajin: Regionalno-geografski prikaz občine Litija Karmen Sadar (nadaljevanje na naslednji strani) > oktober 83 1.10.198S l. 4. 1984 l. 9. 198B 21. S. 198/ 20 21. 4. 1990 SS S6 l. 11. 1992 l. 1. 1996 61 21. 1. 1996 S1.S.1996 DATUM DESUNACIJA VODJA 102 27. 5. 2000 Terensko spoznavanje regionalno-geografskih značilnosti izbranih Slovenskih pokrajin: Spoznavanje Tržiča z okolico Irena Mrak 103 19. 10. 2000 18. Zborovanje slovenskih geografov: Ekskurzija po Ljubljani Ana Burnik Kosi 104 19.10.2000 18. Zborovanje slovenskih geografov: Antična Ljubljana Irena Sivec 105 19. 10. 2000 18. Zborovanje slovenskih geografov: Srednjeveška Ljubljana Martin Horvat 106 19.10.2000 18. Zborovanje slovenskih geografov: Plečnikova Ljubljana Elizabeta Petruša Štrukelj 107 20.10. 2000 18. Zborovanje slovenskih geografov: Funkcijska zgradba Ljubljane Mirko Pak 108 20.10.2000 18. Zborovanje slovenskih geografov: Socialnogeografska zgradba Ljubljane Dejan Rebernik 109 20.10.2000 18. Zborovanje slovenskih geografov: Regionalna vloga vodnih virov Ljubljanskega polja Valentina Brečko Grubar, Simon Kušar 110 20.10. 2000 18. Zborovanje slovenskih geografov: Agrarni elementi v mestu: Zgornja Šiška, Koseze in Podutik Matej Gabrovec 111 21.10.2000 18. Zborovanje slovenskih geografov: Naravovarstveni vidiki Ljubljanskega barja Karel Natek, Davorin Tome 112 21.10.2000 18. Zborovanje slovenskih geografov: Podeželsko zaledje vzhodnega dela Ljubljane Stanko Pelc, Drago Kladnik 113 21. 10.2000 18. Zborovanje slovenskih geografov: Geografske značilnosti Velike planine Miha Pavšek, Borut Peršolja 114 21. 10.2000 18. Zborovanje slovenskih geografov: Taborska jama Ingrid Florjanc 115 24. 3. 2001 Spoznavanje problematike obalnih ekosistemov s poudarkom na mokriščih in mednarodnih konvencijah Gordana Beltram 116 21. 4. 2001 Kras - pokrajine in ljudje Andrej Mihevc 117 19. 5. 2001 Tolminsko in Bovško Jurij Kunaver 118 8. 9.2001 Plazišče Stožje pod Mangartom Blaž Komac 119 22. 9. 2001 ITžaški zaliv Milan Orožen Adamič 120 13.10.2001 Blejsko jezero Irena Rejec Brancelj 121 3.11. 2001 Kamniška Bistrica Valentina Brečko Grubar 122 16. 3. 2002 Terensko spoznavanje regionalnogeografskih značilnosti izbranih Slovenskih pokrajin: Regionalna geografija Mirnske doline Maja Topole 123 20. 4. 2002 Terensko spoznavanje regionalnogeografskih značilnosti izbranih Slovenskih pokrajin: Regionalna geografija Poljanske doline in Zirovske doline z obrobjem Urška Eniko 124 18.5.2002 Terensko spoznavanje regionalnogeografskih značilnosti izbranih Slovenskih pokrajin: Regionalna geografija Kozjanskega Anton Polšak 125 7. 9. 2002 Terensko spoznavanje gorskih območij v Sloveniji: Tematska pot Konšca Irena Mrak 126 14.-15.9.2002 Terensko spoznavanje gorskih območij v Sloveniji: Spreminjanje obsega Triglavskega ledenika Matej Gabrovec 127 12.10.2002 Terensko spoznavanje gorskih območij v Sloveniji: Naravnogeografske značilnosti kraške planote Snežnik s poudarkom na reliefnih in fizičnogeografskih značilnostih Tereza Černigoj, Barbara Požar, Mitja Prelovšek 128 22. 3. 2003 Terensko spoznavanje regionalnogeografskih značilnosti izbranih Slovenskih pokrajin: Notranjsko podolje Aleš Smrekar 129 12.4.2003 Terensko spoznavanje regionalnogeografskih značilnosti izbranih Slovenskih pokrajin: Brkini Monika Benkovič Krašovec 130 17. 5. 2003 Regionalna geografija Pohorja s poudarkom na fizičnogeografskih značilnostih Igor Ziberna 131 7. 6. 2003 Dobraški podori (Geomorfološko društvo Slovenije) Matija Zorn 132 27.-28.9.2003 Kolesarjenje po Matičnem krasu Nataša Ravbar 133 11. 10.2003 Suha Krajina - primer »Arhaične« pokrajine v zaledju urbanih središč Marjan Ravbar 134 8.11. 2003 Ekskurzija v Zasavje Katja Klančišar, Naja Marot, Barica Razpotnik, Roman Rozman, Gregor Steklačič 135 20. 3. 2004 Koprsko primorje Irena Rejec Brancelj 136 17. 4. 2004 Prekmurje Ana Vovk Korže Vir: Arhiv Ljubljanskega geografskega društva. DATUM DESTINACIJA VODJA 137 22. 5. 2004 Naj tu ostane pragozd - gozdni rezervati na Kočevskem Tomaž Hartman 138 19.-20.9.2004 S kolesom po Beli krajini (odpadla) Nenad Jelenčič 139 16. 10. 2004 Baška grapa Srečko Zgaga 140 6. 11. 2004 Bloška planota in Vidovski hribi Marjeta Jerič 141 19.3.2005 Notranja hrvaška Istra Daniel Bogešic 142 23. 4. 2005 Zagrebška aglomeracija Vedran Prelogovic, Ksenija Bašic 143 21. 5. 2005 Medžimurje Milan Ilic, Hrvoje Šlezak 144 17. 9. 2005 Po sledeh Rupnikove linije Saša Jereb 145 15. 10. 2005 Laško z okolico Aleksandra Privšek, Jure Košutnik, Žiga Zorec 146 19.11. 2005 Savska ravan Jernej Klemen 147 18.3.2006 Zahodna hrvaška Istra Daniel Bogešic 148 8.4.2006 Hrvaško Zagorje Marijan Biruš 149 12.5.2006 Naravne nesreče v Posočju, na odseku med Kobaridom in Ajdoviščino (3. Melikovi dnevi) Matija Zorn, Blaž Komac, Miha Pavšek, Primož Pipan 150 13. 5. 2006 Zumberška gora Aleksandar Lukic 151 23. 9. 2006 Pohodna ekskurzija po Smrekovškem pogorju Martina Pečnik 152 14. 10. 2006 Dolini Sopote in Hinje Klemen Gostič, Aleš Jesenšek 153 2.12.2006 Pomen lokalnih naravnih virov za gospodarski in prostorski razvoj na primeru Goriškega polja, Renških dobrav in Goriškega krasa Branko Pavlin 154 17. 3. 2007 Severni del Karlovške županije Neven Bočic 155 14. 4. 2007 Porečje Cabranke Brigita Gregorčič 156 2.6.2007 Cičarija Daniel Bogešic 157 22. 9. 2007 Solčavsko Martina Pečnik Herlah 158 20.10.2007 Kočevska - med praskami zgodovine in izzivi prihodnosti Rok Ciglič 159 17. 11. 2007 Obala Tržaškega zaliva med Štivanom in Barkovljami Andrej Bandelj 160 15.3.2008 Reška aglomeracija Daniel Bogešic 161 14.4.2008 Tržaški kras z dolino Glinščice Andrej Bandelj 162 24.5.2008 Trst in slovenstvo Samo Pahor 163 20. 9. 2008 Pohodniška ekskurzija po Golteh Martina Pečnik Herlah, Ida Jelenko 164 18.10.2008 Podeželje Koprskega primorja - možnosti ponovne oživitve Tanja Znidarčič, Mateja Pirman 165 15.11.2008 Izviri življenja Rogaške Slatine Vesna Zagoda Peperko 166 14. 3. 2009 Doberdobski kras in Laško Andrej Bandelj 167 4.4.2009 Jugovzhodna Furlanija Andrej Bandelj 168 23. 5. 2009 Gorica z okolico Aldo Rupel 169 12.9.2009 Piran in Sečoveljske soline Lavinia Hočevar 170 10. 10. 2009 Po stezah graničarjev in skozi kamnolome Miljskega polotoka Franc Malečkar 171 6.3.2010 Cedad in dolina Nadiže Andrej Bandelj 172 10. 4. 2010 Vzhodne Nadiške doline Andrej Bandelj 173 29. 5. 2010 Južna pobočja Matajurja Andrej Bandelj 174 12.6.2010 Idrija z okolico Anton Zelenc 175 7. 9. 2010 Ujme v Pokokrju in Zgornji Savinski dolini Matija Zorn, Blaž Komac, Miha Pavšek, Bojan Erhartič, Primož Gašperič, Manca Volk 176 11. 9. 2010 Velike zveri dinarskih gozdov na Menišiji Miha Krofel 177 9.10. 2010 Alpski zid Grega Zorž 178 6. 11. 2010 Po Tigrovski poti in čez Bržanijo v Istro Franc Malečkar 179 26. 3. 2011 Terske doline Andrej Bandelj 180 16.4. 2011 Rezija Andrej Bandelj 181 14. 5. 2011 Karnija Andrej Bandelj 182 3. 9.2011 Dobrovlje in Zadrečka dolina Martina Pečnik Herlah 183 15.10. 2011 Breginjski kot Aljaž Celarc, Tea Erjavec 184 12.11.2011 Kostel in Osilnica Brigita Gregorčič 185 17. 3. 2012 Videm z okolico Andrej Bandelj 186 21. 4. 2012 Kanalska dolina Andrej Bandelj 187 19. 5.2012 Popotresna obnova v Furlaniji Primož Pipan 188 1. 9. 2012 Dravinjska dolina - dežela učnih poligonov Ana Vovk Korže 189 6.10.2012 Obsotelje in Kozjansko Magda Grobelšek 190 10.11. 2012 Pradol in Robidišče Primož Pipan, Andrej Bandelj 191 6.4.2013 Celovec z Gosposvetskih poljem Andrej Bandelj 192 11. 5. 2013 Beljak in Koroška jezera Andrej Bandelj 193 8. 6.2013 Ziljska dolina Andrej Bandelj 194 7. 9. 2013 Narodni park Nockberge Jože Mihelič 195 12.10.2013 Zahodno Goričko Martina Košar 196 9. 11. 2013 Trst in njegovo podzemlje Franc Malečkar 197 10. 5. 2014 Zgodovinski kraji severne Koroške Andrej Bandelj 198 24. 5. 2014 Djekše z okolico in Velikovec Andrej Bandelj 199 7. 6. 2014 Karavanke in Rož Jernej Zupančič Priloga 3: Geografski večeri Ljubljanskega geografskega društva MESEC LETO NASLOV GOST USTANOVA 1 marec 1998 Slovenci v Avstriji Jernej Zupančič Inštitut za geografijo 2 april 1998 Geografski atlas za osnovne šole DZS Drago Perko Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 3 oktober 1998 Slovenija in dileme sonaravnega razvoja Dušan Plut Oddelek za geografijo FF UL 4 november 1998 Geografski atlas Slovenije vodstvo projekta (Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan Orožen Adamič, Drago Perko) Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 5 marec 1999 Skladni regionalni razvoj v Sloveniji Ivo Piry Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko 6 april 1999 Studijski program geografije naFilozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Marijan M. Klemenčič Oddelek za geografijo, FF, UL 7 oktober 1999 Kako nastane geografski učbenik Jurij Senegačnik Gimnazija Ledina 8 november 1999 Geografija: shematski prikazi (odpovedano) Marjeta Vidmar, Marjeta Hočevar, Karel Natek Gimnazija Bežigrad, Škofijska klasična gimnazija, Oddelek za geografijo FF UL 9 marec 2000 Indikatorji v vlogi upravljanja okoljem in prostorom Anita Pirc Velkavrh Ministrstvo za okolje in prostor 10 april 2000 Problematika vstopanja Slovenije v EU na področju varstva okolja Fedor Cerne Služba vlade za evropske zadeve 11 oktober 2000 Regionalna zemljepisna imena v Sloveniji Jurij Mlinar Geodetska uprava Republike Slovenije 12 november 2000 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen in njena mednarodna dejavnost (odpovedano) Milan Orožen Adamič Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 13 marec 2001 Procesi preobrazbe slovenskega podeželja Marko Koščak Ministrstvo za gospodarstvo 14 april 2001 Strukturna kmetijska politika Evropske zveze in učinki na slovensko kmetijstvo in pokrajino Tomaž Cunder Kmetijski inštitut Slovenije 15 oktober 2001 Razvoj sistema integralnih digitalnih informacij o vodah Slovenije (Eurowaternet Slovenije ali EWN-SI) z uporabo koncepta EEA - EUROWATERNET Lidija Globevnik Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL 16 november 2001 Mednarodne konvencije o urejanju in varstvu voda Mitja Bricelj Ministrstvo za okolje in prostor 17 marec 2002 Via Alpina Jože Rovan, Danilo Sbrizaj Planinska zveza Slovenije 18 april 2002 Alpska konvencija Vilibald Premzl, Milan Naprudnik Svet za varstvo okolja RS, CIPRA Slovenija 19 oktober 2002 Nova spoznanja o visokogorskih jezerih v Julijskih Alpah Anton Brancelj Nacionalni inštitut za biologijo 20 november 2002 Predvideni razvoj gorskih območij Gorenjske in Goriške statistične regije Slavka Zupan, Rosana Sčančar BSC Kranj, Posoški razvojni center 21 marec 2003 Dejavniki skladnega regionalnega razvoja v predvideni (možni) pokrajinski ureditvi Slovenije Marjan Ravbar Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 22 april 2003 Slovensko kmetijstvo po vstopu v Evropsko zvezo Tomaž Cunder Kmetijski inštitut Slovenije 23 oktober 2003 Problematika kmetijskega obremenjevanja okolja v Sloveniji Irena Rejec Brancelj Agencija RS za okolje 24 november 2003 »Trajnostni« ali »sonaravni« razvoj Dušan Plut Oddelek za geografijo FF UL 25 marec 2004 Sodelovanje med vlado Republike Slovenije in nevladnimi organizacijami Fedor Cerne Služba vlade za evropske zadeve 26 april 2004 Solska geografija ob skorajšnjem vstopu Slovenije v Evropsko unijo Igor Lipovšek Zavod Republike Slovenije za šolstvo 27 oktober 2004 Slovenska mokrišča, njihove značilnosti in pomen Gordana Beltram Ministrstvo za okolje in prostor 28 november 2004 Regionalni vidiki upravljanja z vodnimi viri Slovenije Mitja Bricelj Ministrstvo za okolje, prostor in energijo 29 marec 2005 Kako je pa tebi ime? Tina Znidaršič Statistični urad Republike Slovenije 30 april 2005 Prostorsko planiranje na regionalni ravni Helena Solar Ministrstvo za okolje, prostor in energijo 31 maj 2005 Izjemne podnebno-ledeniške spremembe na Antarktiki Peter Skvarča Inštitut za Antarktiko (Argentina) 32 oktober 2005 Naravne nesreče v Sloveniji Milan Orožen Adamič Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 33 november 2005 Geografski učinki vremenskih ujm v slovenskih pokrajinah Karel Natek Oddelek za geografijo FF UL 34 marec 2006 Pogled geografa na mejno problematiko med Slovenijo in Hrvaško Damir Josipovič Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 35 april 2006 Razvojne perspektive in dileme koroških Slovencev Jernej Zupančič Oddelek za geografijo FF UL 36 oktober 2006 Geografski prostor in vojna Vladimir Prebilič Katedra za obramboslovje FDV UL 37 november 2006 Uporaba GIS-a v vojaški geografiji Aleš Florjanc Ministrstvo za obrambo 38 marec 2007 Izvajanje resolucije o prometni politiki RS Fedor Cerne Sektor za prometno politiko Ministrstva za promet 39 april 2007 Ljubljana - mesto po meri avtomobilov ali ljudi? Aljaž Plevnik Urbanistični inštitut RS 40 oktober 2007 Natura 2000 - priložnost ali zabloda Peter Skoberne Ministrstvo za okolje in prostor 41 november 2007 Prihodnost Triglavskega narodnega parka Marjeta Keršič Svetel Koalicija nevladnih in strokovnih organizacij za ohranitev TNP 42 marec 2008 lürizem - pomembna razvojna dejavnost Slovenije Majda Dekleva Turistično-gostinska zbornica Slovenije 43 april 2008 Zimsko-športni turistični produkt prihodnosti - nabiranje regrata? Katja Vrtačnik Garbas Oddelek za geografijo FF UL 44 oktober 2008 Trendi spraminjanja višine in trajanja snežne odeje v Sloveniji Igor Ziberna Oddelek za geografijo FF UM 45 november 2008 Podnebne spremembe in nacionalna varnost Lučka Kajfež Bogataj Biotehnična fakulteta UL 46 marec 2009 Socialno-ekonomski vidiki vrtičkarstva v Ljubljani Aleš Smrekar Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 47 april 2009 Tla ljubljanskih vrtičkov, onesnaženost, vsebnost hranil ter potencialni vplivi na okolje in zdravje meščanov Borut Vrščaj Kmetijski inštitut Slovenije 48 oktober 2009 Invazivne drevesne vrste v Sloveniji Robert Brus Oddelek za gozdarstvo BF UL 49 november 2009 Velike zveri v Sloveniji Miha Krofel Biotehnična fakulteta UL 50 marec 2010 Digitalna fotografija - možnosti uporabe Matjaž Intihar e-Fotografija 51 april 2010 Digitalna kartografija na vsakem (geografovem) računalniku Blaž Repe Oddelek za geografijo FF UL 52 oktober 2010 Okoljevarstveni vidiki slovenske energetike Dušan Plut Oddelek za geografijo FF UL 53 november 2010 Jedrska energija danes in jutri: nepogrešljiv globalni vir električne energije Leon Cizelj Institut Jožef Stefan (nadaljevanje na naslednji strani) > MESEC LETO NASLOV GOST USTANOVA 54 marec 2011 Avtorska pravica - med teorijo in prakso Jaka Repanšek Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu 55 april 2011 Prostorski podatki - kje, kako in zakaj? Aleš Veršič Agencija RS za okolje 56 oktober 2011 Razvoj gozdov in izzivi gozdarstva Slovenije v 21. stoletju Jurij Diaci Oddelek za gozdarstvo BF UL 57 november 2011 Intimne podrobnosti življenja slovenskih medvedov kot jih razkrivajo sateliti Klemen Jerina Oddelek za gozdarstvo BF UL 58 marec 2012 Mestno načrtovanje po meri ljudi Blaž Lokar ZaMestoPoDveh 59 april 2012 Ljubljanska kolesarska mreža: Fenomen urbanega kolesarjenja Andrej Klemene Ljubljanska kolesarska mreža 60 oktober 2012 Pogled na sušo od blizu in daleč Andreja Sušnik Agencija RS za okolje 61 november 2012 Geografski vidiki poplav v Sloveniji Karel Natek Oddelek za geografijo FF UL 62 marec 2013 Jama Bestažovca in njene neolitske slike Andrej Mihevc, Anton Velušček Inštitut za raziskovanje krasa, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU 63 april 2013 Izjemno bogastvo podzemeljskega živalstva Dinaridov - izziv za raziskovanje in varstvo Maja Zagmajster Biotehnična fakulteta UL 64 oktober 2013 Svetlobno onesnaženje Matic Smrekar Astronomsko društvo Labod 65 november 2013 Pozor! Kamenje pada! (Padci teles na Zemljo in njihov vpliv na življenje) Igor Ziberna Oddelek za geografijo FF UM 66 marec 2014 Ali je kmetijstvo v Sloveniji trajnostno naravnano? Barbara Lampič, Tomaž Cunder Oddelek za geografijo FF UL; Kmetijski inštitut Slovenije 67 marec 2014 Aktualni naravni dogodki: visoke vode na kraških poljih in žled Andrej Mihevc, Iztok Sinjur Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Zavod za gozdove Slovenije 68 april 2014 Trajnostne in netrajnostne samotne kmetije v 17. stoletju: na primeru Zgornje Savinjske doline Ziga Zwitter Oddelek za zgodovino FF UL 69 junij 2014 Ukrajinska kriza Jernej Zupančič Oddelek za geografijo FF UL Vir: Arhiv Ljubljanskega geografskega društva. Priloga 4: Člani Izvršnih odborov Ljubljanskega geografskega društva LETO PREDSEDNIK PODPREDSEDNIK REFERENT ZA EKSKURZIJE REFERENT ZA PREDAVANJA REFERENT ZA GEOGRAFSKE VEČERE BLAGAJNIK TAJNIK KARTOGRAF IN REFERENT ZA ZALOŽNIŠTVO PREDSTAVNIK UČITELJEV GEOGRAFIJE REFERENT ZA KRATKE EKSKURZIJE 1984 Matjaž Jeršič Matej Gabrovec Matjaž Puc / Maja Umek Marjan Bat Martina Kosec / 1985 Matjaž Jeršič Matej Gabrovec Matjaž Puc / Maja Umek Marjan Bat / Martina Kosec / 1986 Matjaž Jeršič Aleš Stergar Matjaž Puc / Maja Umek Marjan Bat / Divna Ognjanovic / 1987 Karel Natek Matej Gabrovec Mitja Bricelj / ? Drago Perko / Divna Ognjanovic / 1988 Karel Natek Matej Gabrovec Mitja Bricelj / ? Drago Perko / Divna Ognjanovic / 1989 Karel Natek Matej Gabrovec Mitja Bricelj / ? Drago Perko / Divna Ognjanovic / 1990 Karel Natek Matej Gabrovec Mitja Bricelj / ? Drago Perko / Divna Ognjanovic / 1991 Matej Gabrovec Jernej Zupančič Branko Pavlin / Irena Rejec Brancelj Ida Knez / Igor Lipovšek / 1992 Matej Gabrovec Jernej Zupančič Branko Pavlin / Irena Rejec Brancelj Ida Knez / Igor Lipovšek / 1993 Matej Gabrovec Mauro Hrvatin Branko Pavlin / Igor Sebenik Ida Knez / Alenka Dragoš / 1994 Matej Gabrovec Mauro Hrvatin Branko Pavlin / Igor Sebenik Ida Knez / Alenka Dragoš / 1995 Matej Gabrovec Mauro Hrvatin Valentina Brečko / Igor Sebenik Dejan Cigale / Alenka Dragoš / 1996 Matej Gabrovec Mauro Hrvatin Valentina Brečko / Barbara Lampič Dejan Cigale / Alenka Dragoš / 1997 Irena Rejec Brancelj Marjeta Hočevar Valentina Brečko Aleš Smrekar Barbara Lampič Dejan Cigale / Maja Besednjak / 1998 Irena Rejec Brancelj Marjeta Hočevar Valentina Brečko Aleš Smrekar Mimi Urbanc Dejan Cigale / Maja Besednjak / 1999 Irena Rejec Brancelj Urška Eniko Irena Mrak Aleš Smrekar Mimi Urbanc Dejan Cigale / Maja Besednjak / 2000 Irena Rejec Brancelj Urška Eniko Irena Mrak Aleš Smrekar Mimi Urbanc Blaž Repe / Maja Besednjak / 2001 Aleš Smrekar Simon Kušar Blaž Komac Monika Benkovič Mimi Urbanc Blaž Repe / Jernej Klemen / 2002 Aleš Smrekar Simon Kušar Blaž Komac Monika Benkovič Mimi Urbanc Blaž Repe / Jernej Klemen / 2003 Aleš Smrekar Simon Kušar Blaž Komac Monika Benkovič Katja Vintar Blaž Repe Mimi Urbanc Jernej Klemen / 2004 Aleš Smrekar Simon Kušar Blaž Komac Monika Benkovič Katja Vintar Blaž Repe Mimi Urbanc Jernej Klemen / 2005 Katja Vintar Mally Aleš Smrekar Primož Pipan Staša Mesec Monika Benkovič Krašovec Simon Kušar Blaž Repe Boštjan Rogelj Jernej Klemen / 2006 Katja Vintar Mally Aleš Smrekar Primož Pipan Staša Mesec Monika Benkovič Krašovec Simon Kušar Naja Marot Boštjan Rogelj Jernej Klemen / 2007 Katja Vintar Mally Blaž Repe Primož Pipan Staša Mesec Bojan Erhartič Simon Kušar Naja Marot Boštjan Rogelj Jernej Klemen Primož Pipan 2008 Katja Vintar Mally Blaž Repe Primož Pipan Katarina Polajnar Bojan Erhartič Simon Kušar Naja Marot Boštjan Rogelj Jernej Klemen Primož Pipan 2009 Blaž Repe Katja Vintar Mally Primož Pipan Katarina Polajnar Bojan Erhartič Simon Kušar Tajan Trobec Rok Ciglič Jernej Klemen Primož Pipan 2010 Blaž Repe Katja Vintar Mally Primož Pipan Katarina Polajnar Bojan Erhartič Simon Kušar Tajan Trobec Rok Ciglič Jernej Klemen Primož Pipan 2011 Blaž Repe Bojan Erhartič Primož Pipan Jani Kozina Tanja Koželj Manca Volk Tajan Trobec Rok Ciglič Jernej Klemen Primož Pipan 2012 Blaž Repe Bojan Erhartič Primož Pipan Jani Kozina Jernej Tiran Manca Volk Tajan Trobec Rok Ciglič Jernej Klemen / 2013 Bojan Erhartič Blaž Repe Primož Pipan Jani Kozina Tanja Koželj Lucija Lapuh Tajan Trobec Rok Ciglič Jernej Klemen Jernej Tiran 2014 Primož Pipan Blaž Repe Peter Kumer Jani Kozina Tanja Koželj Lucija Lapuh Tajan Trobec Rok Ciglič Rok Godec Jernej Tiran Viri in literatura: Arhiv Ljubljanskega geografskega društva, Žnidarčič 2005, Dragoš 2014, Lipovšek 2014. Priloga 5: Publikacije Ljubljanskega geografskega društva ZALOŽBA NASLOV LETO ZBIRKA ŠTEVILO STRANI ISBN ISSN AVTORJI) UREDNIKOVANJE KARTOGRAFIJA LGD Portugalska 1991 1991 samostojna izdaja 29 Alenka Dragoš, Eva Jeler Fegeš, Jurij Senegačnik, Jernej Zupančič LGD Sardinija 1992 : vodniček po ekskurziji LGD 1992 samostojna izdaja 20 Jurij Senegačnik LGD Pribaltske države 1993 samostojna izdaja 27 Jurij Senegačnik LGD Albanija 1994 : vodnik po ekskurziji Ljubljanskega geografskega društva 1994 samostojna izdaja 49 Jurij Senegačnik LGD Irska 1997 Vodiči Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 63 961-6050-02-8 Colin Thomas, Matej Gabrovec, Veronika Rot Jerneja Fridl LGD Sirija 1998 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Azija 80 961-6050-02-8 / Anton Brancelj, Matej Gabrovec, Marjeta Hočevar, Biserka Jagodič, Matjaž Mihelčič, Irena Rejec Brancelj, Veronika Rot Gabrovec, Mirsad Skorupan, Matej Trpin, Jože Žumer Matej Gabrovec Mirsad Skorupan LGD Kozjak, Rogaška Slatina in Boč, Kraški rob 1999 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 35 1408-6395 Tomaž Verbič, Matjaž Reisner, Zdenka Felicijan Matej Gabrovec, Marjeta Hočevar Jerneja Fridl LGD Iran 2000 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Azija 70 1408-6409 Anton Brancelj, Martin Detela, Borut Drobnjak, Urška Eniko, Matej Gabrovec, Biserka Jagodič, Antonija Liberšar, Matjaž Mihelčič, Mitja Pušnik, Irena Rejec Brancelj, Peter Repolusk, Veronika Rot Gabrovec, Marjeta Vidmar Matej Gabrovec Peter Frantar LGD, ZRC Slovenija 2003 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 106 961-6500-35-X 1408-6395 Matej Gabrovec, Irena Mrak, Mitja Prelovšek, Tereza Černigoj, Barbara Požar, Urška Eniko, Maja Topole, Anton Polšak, Blaž Komac Drago Kladnik znano: Jerneja Fridl, Mitja Prelovšek, Maja Topole, Anton Polšak, Blaž Komac LGD,ZRC Bolgarija 2003 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 70 961-6358-96-0 1408-6395 Monika Benkovič Drago Kladnik Iztok Sajko LGD, ZRC Kirgizistan 2004 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Azija 82 961-6500-47-3 1408-6409 Matej Gabrovec, Simon Kušar, Matjaž Mihelčič, Irena Mrak, Irena Rejec Brancelj, Jernej Zupančič Drago Kladnik Mitja Prelovšek LGD, ZRC Slovenija II 2005 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 104 961-6500-97-X Nataša Ravbar, Monika Benkovič Krašovec, Aleš Smrekar, Marjan Ravbar, Naja Marot, Matija Zorn Drago Kladnik Boštjan Rogelj LGD, ZRC Maroko 2005 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Afrika 92 961-6500-98-8 1854-9233 Katja Vintar Mally Drago Kladnik Boštjan Rogelj LGD,ZRC Slovenija III 2006 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 105 961-6568-28-0 Ana Vovk Korže, Nenad Jelenčič, Tomaž Hartman, Marjeta Jerič, Srečko Zgaga, Irena Rejec Brancelj Drago Kladnik Boštjan Rogelj LGD,ZRC Ciper 2007 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Azija 94 978-961-6568-93-7 1408-6409 Monika Benkovič Krašovec Drago Kladnik Boštjan Rogelj LGD, ZRC Slovenija IV 2007 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 127 978-961-254-024-1 1408-6395 Matija Zorn, Blaž Komac, Miha Pavšek, Primož Pipan, Branko Pavlin, Saša Jereb, Jernej Klemen, Martina Pečnik, Aleksandra Privšek, Jure Košutnik, Žiga Zorec, Klemen Gostič Drago Kladnik Boštjan Rogelj LGD,ZRC Zamejska Hrvaška 2008 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 188 978-961-254-066-1 1408-6395 Ksenija Bašic, Marijan Biruš, Neven Bočic, Daniel Bogešic, Brigita Gregorčič, Milan Ilic, Aleksandar Lukic, Vedran Prelogovič, Hrvoje Šlezak Drago Kladnik Boštjan Rogelj LGD, ZRC Libija 2008 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Afrika 114 978-961-254-098-2 Matjaž Napokoj Drago Kladnik Boštjan Rogelj LGD, ZRC Jemen 2009 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Azija 154 978-961-254-151-4 1408-6409 Bojan Erhartič Drago Kladnik Rok Ciglič LGD, ZRC Tržaško in Goriško 2010 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 136 978-961-254-184-2 1408-6395 Andrej Bandelj, Samo Pahor, Aldo Rupel Drago Kladnik Rok Ciglič, Andrej Bandelj LGD,ZRC Maroko (2. natis) 2010 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Afrika 96 978-961-254-220-7 Katja Vintar Mally Drago Kladnik Boštjan Rogelj, Rok Ciglič LGD,ZRC Srilanka 2011 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Azija 179 978-961-254-262-7 1408-6409 Matjaž Napokoj Drago Kladnik Rok Ciglič LGD, ZRC Slovenija V 2011 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 151 978-961-254-308-2 1408-6395 Vesna Zagoda Peperko, Martina Pečnik Herlah, Rok Ciglič, Anton Zelenc, Franc Malečkar, Tanja Žnidaršič, Mateja Pirman, Lavinia Hočevar Drago Kladnik Rok Ciglič LGD,ZRC Tržaško in Goriško (2. natis) 2012 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 136 978-961-254-184-2 1408-6395 Andrej Bandelj, Samo Pahor, Aldo Rupel Drago Kladnik Rok Ciglič, Andrej Bandelj LGD, ZRC Kalifornija 2012 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Amerika 210 978-961-254-361-7 2232-5522 Blaž Repe, Robert Brus Drago Kladnik Rok Ciglič LGD, ZRC Slovenija VI 2012 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 142 978-961-254-395-2 1408-6395 Franc Malečkar, Aljaž Celarc, Tea Erjavec, Miha Krofel, Grega Žorž, Brigita Gregorčič, Martina Pečnik Herlah, Matija Zorn Drago Kladnik Rok Ciglič LGD, ZRC Videmsko 2014 Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Evropa 210 978-961-254-677-9 1408-6395 Andrej Bandel, Primož Pipan Drago Kladnik Rok Ciglič, Andrej Bandelj LGD,ZRC Ljubljana: geografija mesta 2000 / 297 961-6358-19-7 / več avtorjev Matej Gabrovec, Milan Orožen Adamič Priloga 6: Večdnevne ekskurzije in odprave Ljubljanskega geografskega društva v tujino LETO DESTINACIJA VODJA 1 1984 Liparski otoki Karel Natek 2 1985 Krf, Epir, grški del Makedonije Matej Gabrovec 3 1986 Dunaj (v sodelovanju z Avstrijskim geografskim društvom ) Aleš Stergar 4 1987 Turčija Mitja Bricelj 5 1988 Pireneji Drago Kladnik, Jurij Senegačnik 6 1989 Jordanija, Sinajski polotok, Izrael Matej Gabrovec 7 1990 Škotska Jurij Senegačnik 8 1990 Nepal in Šrilanka Mitja Bricelj, Matej Gabrovec 9 1990 Prokletije Karel Natek, Srdjan Belij 10 1991 Vzhodna Afrika in Sejšeli Matej Gabrovec, Drago Kladnik 11 1991 Portugalska, Španija Jurij Senegačnik, Jernej Zupančič 12 1991 Camargue Biserka Jagodič 13 1991 Šar planina (odpovedana) Karel Natek 14 1991 Svalbard Igor Drnovšek 15 1992 Sardinija Jurij Senegačnik 16 1992 Genova (Kolumbova razstava) Bibijana Mihevc, Matej Gabrovec 17 1992 Združene države Amerike Anton Gosar, Marko Krevs 18 1993 Pribaltske države Jurij Senegačnik 19 1993 Švica (v sodelovanju z švicarskimi geografi) Majda Dekleva 20 1994 Albanija Jurij Senegačnik, Matej Gabrovec 21 1995 Belgija Gordana Beltram 22 1996 Moldavija Matej Gabrovec 23 1997 Irska Colin Thomas, Matej Gabrovec 24 1998 Sirija Matej Gabrovec, Mirsad Skorupan 25 1999 Boston in Pacifiški obod Anton Gosar 26 1999 Nemčija (odpovedana) Urška Eniko 27 2000 Iran Matej Gabrovec 28 2001 Danska (odpovedana) Anita Pirc Velkavrh 29 2002 Bolgarija Monika Benkovič Krašovec 30 2003 Kirgizistan Irena Mrak 31 2004 Maroko Tomaž Pšenica 32 2005 Ciper Tomaž Pšenica 33 2006 Romunija (odpovedano) Primož Pipan 34 2007 Libija Matjaž Napokoj 35 2008 Jemen Bojan Erhartič 36 2009 Šrilanka Matjaž Napokoj 37 2010 Kalifornija Blaž Repe, Robert Brus 38 2011 severni Pakistan Irena Mrak 39 2012 Mjanmar (Burma) Minka Kahrič 40 2013 Japonska (odpovedano) Jernej Klemen 41 2014 Armenija in Gruzija Matej Juvan Vir: Arhiv Ljubljanskega geografskega društva. Opomba 1: Z barvo označene ekskurzije so bile odpovedane, kljub temu, da so bile načrtovane in pripravljene. Ekskurzija na Šar Planino je odpadla zaradi razmer ob osamosvojitvi Slovenije, ostale ekskurzije pa so odpadle zaradi premajhnega števila prijav. Opomba 2: 1991 je bila organizirana geografska odprava v Vzhodno Afriko z vzponom na Kilimandžaro (vodji Matej Gabrovec in Drago Kladnik) in 1992 v Zahodno Afriko (vodja Matej Gabrovec) v katerih je LGD sodeloval samo formalno, ni pa dal pobude in razpisa za udeležbo. Priloga 7: Šolske ekskurzije, ki so ali so bile v katalogu Ljubljanskega geografskega društva DESTINACIJA VODJA 1 Savskaravan Jernej Klemen 2 Geografske značilnosti Ljubljanskega barja in ogroženost pokrajine zaradi naravnih nesreč Miha Pavšek, Bojan Erhartič 3 Julijci Peter Frantar 4 Tržič z okolico Irena Mrak 5 Ledenik »od glave do pete« Miha Pavšek 6 Kraška Ljubljanica Aleš Smrekar 7 Slovenska Istra - flišno gričevje Mimi Urbanc 8 Kraška Istra Mimi Urbanc 9 Zasavje Simon Kušar, Naja Marot 10 Spodnje Posavje Katja Vintar Mally 11 Šaleška dolina ERICO Velenje 12 Velikolaščanska pokrajina in Ribniško polje Ludvik Mihelič 13 Kozjansko Jernej Klemen 14 Trnovski gozd Bojan Erhartič 15 Prekmurje Simon Kušar 16 Ljubljansko polje Aleš Smrekar 17 Po poteh slovenske naravne in kulturne dediščine (štirje sklopi) Marko Košak Vir: Arhiv Ljubljanskega geografskega društva. Priloga 8: Kratke ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva DATUM DESTINACIJA KRAJ VODJA 1. 12. 2. 2007 Kontrola zračnega prometa Slovenije Ljubljana Erik Mrak, Kontrola zračnega prometa Slovenije d.o.o. 2. 5. 3. 2007 Železniški muzej Slovenskih železnic Ljubljana Mladen Bogic, Železniški muzej Slovenskih železnic 3. 2. 4. 2007 Predor Šentvid v gradnji Ljubljana Milan Črepinšek, LARS 4. 2. 2. 2008 Civilni del Aerodroma Ljubljana Zgornji Brnik Igor Krušič, Aerodrom Ljubljana d.d. 5. 25.2.2008 Nadzorni center LARS Kozina, viadukt Črni Kal Kozina np 6. 15. 2. 2009 Ogled Plečnikove Ljubljane Ljubljana Peter Krečič, Muzej za arhitekturo in oblikovanje 7. 2. 3. 2009 Termoelektrarna toplarna Ljubljana Ljubljana np 8. 21. 5. 2009 Ljubljanski botanični vrt Ljubljana Blaž Repe, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 9. 22. 2.2010 Rovi iz 2. svetovne vojne pod starim Kranjem Kranj np 10. 27. 2. 2010 Ogled Plečnikove Ljubljane zunaj strogega mestnega središča Ljubljana Peter Krečič, Muzej za arhitekturo in oblikovanje 11. 17. 5. 2010 Ljubljanske Žale Ljubljana Peter Krečič, Muzej za arhitekturo in oblikovanje 12. 26. 2.2011 Ljubljanske Žale Ljubljana Martin Šušteršič, TIC Ljubljana 13. 20. 4.2013 Spominski park Navje Ljubljana Peter Krečič, Muzej za arhitekturo in oblikovanje 14. 15. 5. 2013 Po sledeh rimske Emone Ljubljana Marjeta Šašel Kos, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU 15. 27. 9. 2013 Kolo, 5200 let (voden ogled razstave v Mestnem muzeju) Ljubljana Anton Velušček, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU 16. prestavljena zaradi slabega vremena Ogled nočnega neba na Observatoriju Javornik Črni Vrh Rok Vidmar, Astronomsko društvo Javornik 17. 12.4.2014 Pot ob reki Iški - »Okljuk« Ljubljansko barje Aleš Smrekar, Jernej Tiran, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 18. 16. 5. 2014 Arhitektura 20. stoletja v Ljubljani Ljubljana Katarina Metelko, Muzej za arhitekturo in oblikovanje Vir: Arhiv Ljubljanskega geografskega društva. Opomba: np - ni podatkov. Priloga 9: Zbirke diapozitivov Ljubljanskega geografskega društva LETO IZDAJE NASLOV AVTOR (AVTORJI) BESEDIL AVTOR (AVTORJI) FOTOGRAFIJ 1 1993 Slovenija z zamejstvom I Jurij Senegačnik, Žarko Tomšič Jurij Senegačnik, Matej Gabrovec, Žarko Tomšič, Alenka Dragoš, Eva Jeler Fegeš 2 1995 Azija Drago Kladnik, Karel Natek, Darja Resnik, Mirsad Skorupan, Marjeta Vidmar Matej Gabrovec, Bojan Brecelj, Mitja Bricelj, Arne Hodalič, Drago Kladnik, Boris Košorok, Tomo Križnar, Andrej Mihevc, Karel Natek, Jani Pintarič, Iztok Skok, Mirsad Skorupan, Andrej Strmecki, Igor Šebenik, Roman Šimec, Miran Šubelj Sagmeister 3 1997 Afrika Drago Balajc, Matej Gabrovec, Drago Kladnik, Milan Orožen Adamič, Jurij Senegačnik, Marjeta Vidmar Matej Gabrovec, Darko Bencik, Bojan Brecelj, Mitja Bricelj, Drago Kladnik, Janin Klemenčič, Andrej Mihevc, Milan Orožen Adamič, Jurij Senegačnik, Mirsad Skorupan, Andrej Strmecki, Roman Šimec, Miran Šubelj Sagmeister, Metod Vojvoda 4 1997 Severna Amerika Borut Drobnjak, Matej Gabrovec, Anton Gosar, Drago Kladnik Darko Bencik, Bojan Brecelj, Borut Drobnjak, Eva Jeler Fegeš, Matej Gabrovec, Rado Genorio, Anton Gosar, Drago Kladnik, Stane Klemenc, Roman Šimec, Metod Vojvoda 5 1997 Zemeljsko površje: oblike in geomorfni procesi Bibijana Mihevc, Marko Krevs, Marjeta Natek, Jože Žumer Marjeta Natek, Matjaž Cunder, Matej Gabrovec, Urban Golob, Janja Hajna, Marko Krevs, Andrej Mihevc, Karel Natek, Darko Ogrin, Mirsad Skorupan, Miran Šubelj Sagmeister, Jože Žumer 6 1999 Latinska Amerika Drago Kladnik, Irena Rejec Brancelj, Marjeta Hočevar, Barbara Lampič, Darja Resnik Debevc, Roman Šimec, Jože Žumer Metod Vojvoda, Darko Bencik, Irena Rejec Brancelj, Bojan Brecelj, Jani Kamenik, Stane Klemenc, Barbara Lampič, Jurij Senegačnik, Zvone Šeruga, Roman Šimec, Blaž Telban, Mimi Urbanc, Jože Žumer 7 1999 Avstralija, Oceanija in polarna območja Matej Gabrovec, Marjeta Hočevar, Andrej Černe, Matjaž Napokoj Matej Gabrovec, Andrej Černe, Stane Klemenc, Matjaž Napokoj, Marjeta Natek, Zvone Šeruga, Metod Vojvoda Vir: Arhiv Ljubljanskega geografskega društva. S POTI et tu je maj, spet vračam se s poti po svetu. Tam kjer bili smo -kostanj ni še v cvetu. Tamkaj prihodnost še v popkih sanja, a žal spomin ga - mora -prejšnjih let preganja. Karpatov revnih kraje slike pred očmi n bednih mest beračev prt Za marko stezajo otroške v alkoholu tamkaj krajše Na drugi strani p ponosna mesta sta kipeče se v nebo poganj V les oblečena je ljubka lase peščinam Kose v Na tisoč sonc iz jezerc v neskončnost belih bi V zrcalu baltskem PeterDurg vsak most, vsak tra m zgodbo izp In ko se vračam proti svoji aom z vtisi prepojena in s spomini ob cesti bezeg cvete, topol šelesti . zaprem oči ... in vem, da tudi tam enkrat vzcveti. Petra Vencelj (z ekskurzije LGD v mlade " dežele ob Baltiku, 3. 5. 1993) - - - , — - -J» Foto: Matej Gabrovec m' 9770016727000