★
u	RAD	N I	L	I S	T
	ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKI		i G A ODBORA		
LETO V.	1	KOPtR, 20. junija 1951		1	ŠTEV. 4
VSEBINA:					
ODLOKI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA	18. Odllotlc o dolu ljudskih odborov okrajov i.n most.
16. Odlok o zborih volivcev.	19. Odloik o kmetijskih zadrugah.
17. Odlok o svetih volivcev inv o ikomsiijah volivcev.	OBJAVE IN OGLASI
Odloki Istrskega okrožnega ljudskega odbora
16.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda |A na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O ZBORIH VOLIVCEV ,
Namen in naloga zborov volivcev
1.	člen
Na zborih volivcev ljudstvo neposredno sodeluje pri izvrševanju oblasti in daje pobudo za delo krajevnih oziroma mestnih ljudskih odborov in višjih ljudskih odborov ter njihovih izvršilnih odborov, krajevni oziroma mestni ljudski odbori pa zborom volivcev dajejo račun o svojem delu.
Zbori volivcev se sklicujejo za območje ljudskega odbora kraja oziroma mesta.
2.	člen
Zbor volivcev obravnava vsa vprašanja, ki se tičejo življenja v kraju oziroma mestu ter dela njegovega ljudskega odbora in tudi vprašanja iz pristojnosti višjih ljudskih odborov;
nadzoruje delo ljudskega odbora kraja oziroma mosta, njegovega izvršilnega odbora in posatmez-nih odbornikov;
sprejema o vprašanjih, za katere je to predpisano z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora ali s statutom ljudskega odbora, sklepe, ki so za ljudski odbor obvezni.
3.	člen
Ljudski odbor mora predložili zboru volivcev v obravnavanje vse pomembnejše zadeve krajevnega pomena, ki se tičejo življenja v kraju oziroma mestu, zlasti načrt statuta, predloge krajevnih gospodarskih planov, predlog krajevnega proračuna, predloge za spremembo upravnoteriforialne razdelitve, regulacijski načrt, predloge za ukrepe glede urejevanja naselij, predloge za izkoriščanje splošnega ljudskega premoženja, ki je v upravi
krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, ipo stalnih prebivalcih Istrskega okrožja, predloge za napravo, uporabo in vzdrževanje komunalnih naprav, predloge za napravo in vzdrževanje krajevnih potov in cest, predloge za napravo, vzdrževanje in način izkoriščanja krajevnih vodnjakov, napajališč in podobno, predloge za asanacijo, ustanovitev, ukinitev in prenos krajevnih oziroma mestnih gospodarskih podjetij in zavodov.
Zadeve, ki jih da ljudski odbor zboru volivcev v obravnavanje, mora poprej obravnavati v plenumu.
4.	člen
Zadeve iz 3. člena obravnava lahko zbor volivcev tudi iz lastne pobude. V takem primeru mora ljudski odbor o predlogu zbora volivcev razpravljati in odločati na svojem prvem prihodnjem zasedanju.
5.	člen
Zbor volivcev nadzoruje delo svojega ljudskega odbora.
Ljudski odbor kraja oziroma mesta mora poročati na vsakem zboru volivcev o važnejših zadevah, vsakega pol leta pa mora podati zboru volivcev poročilo o celotnem svojem delu v preteklem polletju.
Vsak volivec sme na zboru volivcev stavljati ljudskemu odboru in vsakemu odborniku ljudskega odbora vprašanja v zvezi z njegovim delom1. Ljudski odbor oziroma odbornik mora na vprašanja odgovoriti takoj ali najpozneje na prvem prihodnjem zboru volivcev.
Zbor volivcev pretresa poročilo ljudskega odbora in ga odobri ali ne odobri oziroma da k poročilu svoje pripombe. Ljudski odbor razpravlja o tem na svojem prvem prihodnjem zasedanju in da svoje poročilo predsedstvu okrajnega ljudskega odbora ter volivcem na prvem prihodnjem zboru volivcev.
6.	člen
Zbor volivcev lahko sklepa, da naj se po veljavnih predpisih uvede postopek za odpoklic odbornika, ki je izgubil zaupanje volivcev volilne enote, v kateri je bil izvoljen.
7.	člen
Na zahtevo višjega ljudskega odbora ali njegovega izvršilnega odbora mora ljudski odbor kraja oziroma mesta predložiti zboru volivcev v obravnavanje posamezna' vprašanja iz pristojnosti tega višjega ljudskega odbora ali njegovega izvršilnega odbora.
Zbor volivcev lahko obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti višjega organa tudi iz lastne pobude.
8.	člen
♦
Višji ljudski odbor po svojem predsedstvu nadzoruje, ali se predpisi tega odloka glede zbora volivcev pravilno izvajajo, ali se zbori volivcev sklicujejo v predpisanih rokih in pomagajo pri organizaciji zborov volivcev. Če ljudski odbor kraja oziroma mesta zbora volivcev ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predsedstvo okrajnega ljudskega odbora.
9.	člen
Zbor volivcev razpravlja in daje predloge tako na pobudo pristojnih organov, kakor tudi sam od sebe o pravični razdelitvi obveznih odkupov in storitev ter davčnih in drugih obveznosti med prebivalce svojega območja po njihovi gospodarski moči.
Svoje načrte za take razdelitve mora ljudski odbor dati zboru volivcev v razpravljanje.
10.	člen
Zaradi pospeševanja in dviganja gmotnega stanja in kulturnega življenja prebivalcev lahko sklene zbor volivcev, da morajo prebivalci sami zgraditi ali vzdrževati posamezne komunalne, kulturne, socialne ali zdravstvene naprave, če za to niso zagotovljena potrebna sredstva v proračunu. V ta namen predpiše poseben davek v denarju, materialu ali delu (krajevni samoprispevek).
Ta sklep uveljavi krajevni oziroma mestni ljudski odbor z odlokom.
11.	člen
Zbor volivcev daje ljudskemu odboru predloge o tem, katere prebivalce naj imenuje v posamezne svete volivcev.
Sklicevanje zborov volivcev
12.	člen
Zbori volivcev se sklicujejo za eno ali več votivnih enot, če je izvedljivo pa skupno za ves kraj oziroma mesto.
Ali in v kakšnih primerih se sklicujejo zbori volivcev za celotno območje ljudskega odbora ali pa za posamezne volilne enote, določi statut ljudskega odbora, do izdaje statuta pa ljudski odbor na zasedanju.
13.	člen
Krajevni oziroma mestni ljudski odbor skliče bor volivcev po potrebi, najmanj pa enkrat vsaka dva meseca.
Ljudski odbor mora sklicati zbor volivcev tudi, če to z navedbo dnevnega reda zahteva petina volivcev kraja ali mesta oziroma ene ali več volilnih enot, za katere naj se skliče zbor volivcev. Sklicati ga mora* napozneje za petnajsti dan po prejemu zahteve volivcev.
Ljudski odbor skliče zbor volivcev z navedbo dnevnega reda, časa in kraja zbora volivcev na krajevno običajni način tako, da so obveščeni volivci praviloma tri dni pred zborom. Pri tem je treba gledati na to, da izgube volivci čim manj delovnega časa, da je omogočena udeležba Čim večjemu številu volivcev in da je zagotovljeno čim izčrp-nejše razpravljanje o vseh točkah dnevnega reda.
Po pooblastilu ljudskega odbora lahko skliče zbor volivcev tudi predsedstvo ljudskega odbora, če tega ni, pa izvršilni odbor ljudskega odbora.
14.	člen
Dnevni red, ki ga je določil ljudski odbor, se s sklepom zbora volivcev lahko dopolni ali spremeni.
Na dnevnem redu vsakega zbora volivcev morajo biti kot zadnja točka slučajnosti. Tudi če ta točka ni na dnevnem redu, se na zboru volivcev o slučajnostih lahko razpravlja.
Postopek na zboru volivcev
15.	člen
Zbor volivcev začne in vodi do izvolitve predsedstva zbora volivcev predsednik ljudskega odbora oziroma odbornik, ki ga za to določi ljudski odbor.
Zbor volivcev izvoli delovno predsedstvo: predsednika, dva člana in zapisnikarja. Odbornik ljudskega odbora ne more biti izvoljen v predsedstvo zbora volivcev.
O zboru volivcev se piše zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani predsedstva. Zapisnik mora obsegati število vseh vpisanih volivcev, število volivcev, ki so se udeležili zbora, sklepe oziroma predloge zbora volivcev in ugovore posameznih udeležencev zoper nepravilnosti postopka. Če gre za vprašanja, v katerih je sklep zbora volivcev za ljudski odbor obvezen (tretji odstavek 2. člena), se mora v zapisniku navesti tudi, koliko volivcev je glasovalo za sklep. Po odredbi predsedstva zbora volivcev se vpišejo v zapisnik tudi izjave oziroma predlogi posamenih udeležencev.
16.	člen
Zbora volivcev se lahko udeleži s pravico govora in glasovanja vsak volivec, ki je vpisan v volilnem imeniku kraja oziroma mesta, zbora volivcev, ki je sklican za posamezne volilne enote, pa samo tisti volivci kraja oziroma mesta, ki prebivajo v volilni enoti, za katero je sklican zbor.
Volivec ne sme biti klican na odgovor za to, kako je glasoval.
17.	člen
Zbora volivcev se mora udeležili ljudski odbor po svojih odbornikih, ki jih za io določi. Odborniki morajo biti poučeni o zadevah, o katerih bo razpravljal zbor volivcev, da bodo lahko dajali potrebne odgovore in pojasnila.
18.	člen
Za razpravljanje in sklepanje o zadevah, o katerih je sklep zbora volivcev za ljudski odbor obvezen (tretji odstavek 2. člena), je potrebno, da je navzočih nad polovico volivcev.
O drugih zadevah lahko razpravlja zbor volivcev in daje predloge ob vsakem številu navzočih volivcev.
19.	člen
* Za veljavnost sklepa je potrebno, da glasuje zanj večina na zboru navzočih volivcev. Za veljavnost sklepa o zadevah, v katerih je sklep zbora volivcev za ljdski odbor obvezen (tretji odstavek
2.	člena), je potrebno, da glasuje zanj polovica vseh volivcev ali pa vsaj dve tretjini na zboru navzočih volivcev.
20.	člen
Če se o zadevah, v katerih je sklep volivcev za ljudski odbor obvezen (tretji odstavek 2. člena), razpravlja na zboru volivcev ločeno po posameznih volilnih enotah, je za veljavnost sklepa potrebno, da se teh zborov volivcev udeleži skupno nad polovico volivcev celotnega kraja oziroma mesta in da za sklep glasuje polovico vseh volivcev ali pa vsaj dve tretjini volivcev, navzočih na vseh teh zborih. V tem primeru za sklepčnost posameznih zborov volivcev -ne velja pogoj prvega odstavka
18.	člena tega odloka.
21.	člen
Na zboru volivcev se glasuje .z dviganjem rok, razen če sklene zbor volivcev, da se glasuje drugače.
22.	člen
O vprašanjih, ki so na dnevnem redu, sklepa zbor volivcev na ta način, da izglasuje predlog, mnenje ali sklep, ki je za ljudski odbor obvezen. Zbor volivcev pa se lahko glede na naravo obravnavanega vprašanja omeji tudi samo na razpravljanje o tem vprašanju.
23.	člen
Na zbor volivcev ne sme priti nihče oborožen.
Samo predsednik zbora volivcev lahko pokliče narodno zaščito zaradi vzdrževanja reda na zboru volivcev.
Obravnavanje sklepov zbora volivcev
24.	člen
Predsedstvo zbora volivcev mora predložiti zapisnik zbora volivcev ljudskemu odboru, ki mora o sklepih zbora razpravljati in sklepati.
Sklepe zbora volivcev o zadevah, v katerih je sklep zbora volivcev za ljudski odbor obvezen (tre-
tji odstavek 2. člena), uveljavi Ijđdski odbor z odlokom.
Predloge o zadevah iz pristojnosti višjih ljudskih odborov pošlje ljudski odbor tem višjim ljudskim odborom.
25.	člen
Če misli ljudski odbor, da je sklep zbora volivcev, ki je za ljudski odbor obvezen (tretji odstavek 2. člena), nezakonit ali nepravilen, sporoči to okrajnemu ljudskemu odboru, ki lahko take nezakonite sklepe razveljavi.
26.	člen
Ljudski odbor mora na prihodnjem zboru volivcev poročati, kaj je bilo ukrenjeno glede sklepov prejšnjega zbora volivcev.
27.	člen
Svoje predloge zbor volivcev lahko predloži višjemu ljudskemu odboru oziroma njegovemu izvršilnemu odboru tudi po posebnem odposlanstvu.
Končne določbe
28.	člen
Navodila za izvajanje tega odloka predpiše Izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora.
29.	člen
Ta odlok velja od dneva objve v Uradnem listu.
Koper, 14. junija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Erminij Medica 1. r.	Mario Abram J. r.
17.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda ]A na STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O SVETIH VOLIVCEV IN O KOMISIJAH VOLIVCEV
I.	Splošne določbe
1.	člen
Da se omogoči čim širša udeležba ljudstva v javni upravi, se pri ljudskih odborih ustanavljajo sveti volivcev in komisije volivcev, ki sodelujejo pri izpolnjevanju nalog ljudskih odborov.
2.	člen
Predpisi tega odloka se ne nanašajo na svete:
a)	ki se s posebnimi predpisi ustanovijo, da kolektivno neposredno vodijo določeno upravno panogo in odločajo v zadevah te panoge;
b)	ki se ustaiîovijo za nadzorstvo nad delom posameznih trgovinskih in storitvenih podjetij ter njihovih poslovalnic, zavodov, uprav večjih stanovanjskih poslopij in podobno (na primer potrošniški, naročniški, šolski, hišni in podobni svetil.
II. Sveti volivcev Naloge in sestava
3.	člen
Sveti volivcev se ustanovijo za posamezne u-pravne panoge in tudi za posamezna delovna področja upravnih panog.
Sveti volivcev dajejo poverjenikom nasvete in predloge za njihovo delo in sodelujejo z njimi pri neposrednem vodstvu in odločanju v zadevah določene upravne panoge ali delovnega področja.
Pri krajevnih ljudskih odborih, ki nimajo poverjeništev, sodelujejo sveti volivcev s predsednikom oziroma tajnikom ali članom izvršilnega odbora, ki vodi določeno upravno panogo.
4.	člen
Svet volivcev ustanovi ljudski odbor z odločbo, ki jo izda na svojem zasedanju.
5.	člen
Sveti volivcev imajo pet do petnajst članov, pri manjših ljudskih odborih pa lahko tudi tri člane.
Člane svetov volivcev imenuje ljudski odbor izmed volivcev svojega območja. Imenuje jih predvsem izmed oseb, ki jih predlagajo zbori volivcev, množične organizacije, podjetja in zavodi njihovega območja.
6.	člen
Član izvršilnega odbora ne more biti član sveta volivcev.
Uslužbenci poverjeništva upravne panoge, v kateri posluje svet volivcev, ne morejo biti člani tega sveta volivcev.
7.	člen
Člani sveta volivcev se imenujejo za eno leto.
Ljudski odbor lahko pred potekom enega leta razveže dolžnosti posamezne ali vse člane svetov volivcev in imenuje na njihovo mesto druge člane.
8.	člen
Kdor je imenovan za člana sveta volivcev, lahko odkloni ¡imenovanje ali odloži svojo dolžnost samo iz utemeljenih razlogov.
m
Delo sveta volivcev
9.	člen
Svet volivcev vodi predsednik. Predsednik ima namestnika.
Predsednika in namestnika izvolijo člani sveta izmed sebe.
10.	člen
Svet volivcev opravlja svoje delo na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta.
Prvi sestanek novo imenovanih članov sveta skliče pristojni poverjenik oziroma član izvršilnega odbora.
Predsednik sklicuje seje sveta po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno. Predsednik mora sklicati sejo sveta na zahtevo izvršilnega odbora, pristojnega poverjenika ali na zahtevo tretjine članov sveta. Če predsednik sveta seje ne skliče, jo lahko skliče poverjenik oziroma pristojni član izvršilnega odbora.
Sklep sveta velja, če je bilo na seji navzočih nad polovico članov sveta in čt je glasovala zanj večina navzočih članov. V zadevah, v katerih svet volivcev neposredno sodeluje s poverjenikom pri neposrednem vodstvu in odločanju, je za veljavnost sklepa potrebno, da glasuje zanj večina vseh članov sveta.
O seji se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in en član sveta.
11.	člen
V	vseh važnejših zadevah lokalnega pomena sodeluje svet volivcev s poverjenikom pri neposrednem vodstvu in odločanju.
'Mt"' '
12.	člen
V	vseh važnejših zadevah splošnega pomena mora poverjenik pred odločitvijo vprašati svet volivcev za njegovo mnenje.
V	katerih zadevah splošnega pomena sodeluje svet volivcev s poverjenikom-pri neposrednem vodstvu in odločanju, določijo predpisi Istrskega okrožnega ljudskega odbora ali njegovega izvršilnega odbora.
13.	člen
Svet volivcev lahko v vsaki zadevi iz upravne panoge, za katero je ustanovljen, sam od sebe daje poverjeniku svoje predloge.
14.	člen
Če se v zadevah, v katerih svet volivcev s poverjenikom sodeluje pri neposrednem vodstvu in odločanju, poverjenik s sklepom sveta ne strinja, ga mora takoj predložiti izvršilnemu odboru, da o tem odloči.
15.	člen
Tudi v zadevah, v katerih svet volivcev sodeluje s poverjenikom neposredno pri vodstvu in odločanju (11., 12. in 14. člen), izda odločbo poverjenik kot svojo odločbo.
16.	člen
Če je poverjenik predhodno zahteval mnenje sveta volivcev ali je svet poverjeniku sam nekaj predlagal, pa poverjenik predloga oziroma mnenja sveta ne sprejme, lahko svet volivcev in tudi vsak njegov član o tem obvesti izvršilni odbor, svet volivcev pa lahko zahteva, da o stvari odloči izvršilni cdbor.
17.	člen
Poverjenik obvešča na sejah svet volivcev o delu ljudskega odbora in njegovega izvršilnega odbora v upravni panogi, za katero je svet ustanovljen.
III.	Komisije volivcev
18.	člen
Za izvedbo posameznih zadev iz pristojnosti izvršilnega odbora lahko ustanovijo ljudski odbori komisije volivcev.
Komisije volivcev lahko ustanovi ljudski odbor z odločbo na zasedanju sam od sebe ali na podlagi splošnih predpisov višjih ljudskih odborov oziroma njihovih izvršilnih odborov.
19.	člen
Komisije volivcev smejo izdajati odločbe le tedaj, če so za to v zadevah lokalnega pomena pooblaščene od ljudskega odbora, ki jih je ustanovil, v zadevah splošnega pomena pa samo na podlagi predpisov Istrskega okrožnega ljudskega odbora ali njegovega izvršilnega odbora.
0
20.	člen
Komisije volivcev imajo od tri do sedem članov in enako število namestnikov.
Predsednika, člane in namestnike imenuje ljudski odbor izmed volivcev, ki prebivajo na območju ljudskega odbora.
Če ima komisija pravico izdajati odločbe (19. člen), morata biti predsednik in njegov namestnik imenovana izmed članov ljudskega odbora.
21.	člen
Dolžnost članov komisije volivcev in njihovih namestnikov preneha, ko jih ljudski odbor razveže.
Kdor je imenovan za člana k.omisije volivcev ali njegovega namestnika, sme odkloniti imenovanje ali odložiti svojo dolžnost samo iz utemeljenih razlogov.
22.	člen
Poverjenik ali član izvršilnega odbora, ki vodi ustrezno upravno panogo, ima pravico prisostvovati sejam komisije in pravico vpogleda v njeno delo ter lahko zahteva od nje poročilo. Komisiji mora nuditi potrebno pomoč.
23.	člen
Seje komisije volivcev sklicuje in vodi njen predsednik. Za veljavnost sklepov komisije volivcev je potrebna večina glasov vseh njenih članov.
O sejah se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in en član komisije.
24.	čleri
Zoper odločbo komisije volivcev je dovoljena pritožba po predpisih, ki veljajo za pritožbe zoper odločbe poverjenika oziroma izvršilnega odbora krajevnih ljudskih odborov, ki nimajo poverjeništev.
25.	člen
Za izpolnitev svojih nalog lahko komisija volivcev sestavi posebne skupine po zavodih, podjetjih in podobno kot svoje pomožne organe.
IV.	Končne določbe
26.	člen
Dolžnost članov svetov volivcev in komisij volivcev je častna. Za svoje delo ne prejemajo plače. Vsak član pa ima pravico do povračila izdatkov, ki jih je imel pri izpolnjevanju svojih dolžnosti in do primerne odškodnine, če ga je izpolnjevanje teh dolžnosti oviralo pri njegovem rednem poklicu. Odškodnine določi izvršilni odbor.
Ljudski odbor sme posameznim članom svetov volivcev in komisij volivcev priznati tudi primerno nagrado, če je bilo njihovo delo posebno uspešno.
27.	člen
Navodilo za izvajanje tega odtoka predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
28.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, 14. junija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Erminij Medica 1. r.	Mario Abram 1. r.
18.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda ]A na STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O DELU LJUDSKIH ODBOROV OKRAJEV IN MEST
Predmet zasedanja
1.	člen
Ljudski odbori okrajev .in mest opravljajo zadeve, ki so jim dane v pristojnost, na zasedanjih, po svojem predsedstvu in po izvršilnem odboru.
Delo zasedanja in predsedstva teh ljudskih odborov ureja ta odlok.
Kjer ta odlok govori o ljudskih odborih brez podrobnejše označbe, je treba s tem izrazom razumeti ljudske odbore iz prvega odstavka tega člena.
2.	člen
Samo na svojem zasedanju rešujejo ljudski odbori tele zadeve:
1.	izdajo svoj statut;
2.	izdajajo splošne predpise (odloke);
3.	volijo in razvezujejo predsedstvo ljudskega odbora;
4.	volijo in razvezujejo predsednika, tajnika in druge člane izvršilnega odbora;
5.	razvezujejo izvršilne odbore nižjih ljudskih odborov;
6.	izdajajo perspektivni in letni gospodarski plan;
7.	sprejemajo proračun in potrjujejo končni račun;
8.	izdajajo po veljavnih pravnih predpisih splošni in regulacijski načrt za svoje območje in ga potrjujejo za nižje ljudske odbore;
9.	izdajajo odločbe o najetju posojil;
10.	izdajajo odločbe u ustanovitvi, združitvi, prenosu in prenehanju podjetij in zavodov;
11.	ustanavljajo lokalne davščine in potrjujejo take akte nižjih ljudskih odborov, kjer je to predpisano;
12.	izdajajo poslovnik ljudskega odbora;
13.	volijo disciplinsko komisijo za odbornike in . druge komisije ljudskega odbora;
14.	odločajo o pritožbah proti odločbam svoje disciplinske komisije;
15.	razveljavljajo in odpravljajo nezakonite in nepravilne akte svojega izvršilnega odbora;
16.	razveljavljajo in odpravljajo nezakonite in nepravilne akte nižjih ljudskih odborov;
17.	razpravljajo in sklepajo o poročilih svojega izvršilnega odbora;
18..	imenujejo svete volivcev;
19.	opravljajo druge zadeve, za katere je po odloku Istrskega okrožnega ljudskega odbora pristojen plenum ljudskega odbora.
Okrajni ljudski odbori na svojem zasedanju tudi volijo in razvezujejo po veljavnih pravnih predpisih predsednika, sodnike in sodnike porotnike okrajnih sodišč ter pretresajo poročila teh sodišč.
3.	člen
Ljudski odbor si lahko pridrži za odločanje na zasedanju zadeve, ki bi sicer spadale v pristojnost izvršilnega odbora.
Vrste zasedanj
4.	člen
Zasedanja ljudskih odborov so redna in izredna.
Prvo zasedanje ljudskega odbora
5.	člen
Takoj po objavi volilnih rezultatov skliče organ, ki je razpisal volitve, novoizvoljeni ljudski odbor na prvo zasedanje, ki mora biti najpozneje osmi dan po volitvah.
6.	člen
Prvo sejo zasedanja začne po letih najstarejši navzoči odbornik in vodi njegovo delo do izvolitve predsedstva ljudskega odbora.
7.	člen
Do izvolitve predsedstva ljudskega odbora vodi zapisnik odbornik, ki ga izbere izmed sebe ljudski odbor po predlogu začasnega predsednika.
8.	člen
Nato izvoli ljudski odbor verifikacijsko komisijo treh do petih članov, ki izberejo izmed sebe predsednika in tajnika.
Odborniki predlože verifikacijski komisiji potrdilo o svoji izvolitvi.
Po predložitvi potrdil pozove začasni predsednik verifikacijsko komisijo, da najpozneje v 48 urah pregleda odborniška potrdila, volilne spise, kakor tudi morebitne pritožbe in opozorila ter da o lem poročilo.
9.	člen
Verifikacijska komisija predloži začasnemu predsedniku svoje poročilo, nakar se prekinjeno zasedanje nadaljuje.
Poročilo verifikacijske komisije prebere tajnik. Ljudski odbor potrdi ali razveljavi izvolitev odbornikov.
Odbornik, čigar mandat.verifikacijska komisija izpodbija, nima, glasovalne pravice vse dotlej, dokler njegova izvolitev ni potrjena.
10.	člen
Če je treba preiskati sporne okoliščine, se sklepanje odloži zaradi poizvedb, ki jih mora opraviti verifikacijska komisija najpozneje v treh dneh. O lakh mandatih sklepa ljudski odbor na svoji prvi prihodnji seji.
Odborniki, ki na prvem zasedanju ne predložijo potrdil o izvolitvi, jih morajo predložinti najpozneje na prvem prihodnjem zasedanju.
11.	člen
Če se mandat odbornika razveljavi zato, ker odbornik nima pogojev za izvolitev, se pokliče na njegovo mesto njegov namestnik. Če tudi ta nima pogojev za izvolitev ali če se razveljavi mandat odbornika zaradi nepravilnosti volitev, .>e izvedejo ponovne volitve.
12.	člen
Odborniki, ki so bili izvoljeni v dveh volilnih enotah, izjavijo takoj po verifikaciji mandatov, v kateri volilni enoti hočejo obdržati mandat. Za volilno enoto, v kateri ne obdržijo mandata, se pokličejo na njihovo mesto namestniki.
13.	člen
Nato odborniki opravijo in podpišejo tole prisego: »Prisegam pri svoji časti in pri časti svojega ljudstva, da bom zvesto služil ljudstvu, da se bom držal veljavnih pravnih predpisov, da bom varoval in branil demokratične pridobitve narodno-osvobo-dilne vojne in ljudske revolucije, ki so uresničene v ljudski oblasti, ter da bom zvesto in vdano izpolnjeval svojo dolžnost in pri tem zastavil vse svoje moči za zgraditev socializma ter za napredek delovnega ljudstva v Istrskem okrožju.«
14.	člen
Po prisegi izvoli ljudski odbor svoje predsedstvo.
Nato najprej poda izvršilni odbor prejšnjega ljudskega odbora poročilo o svojem delu za čas od zadnjega zasedanja prejšnjega ljudskega odbora dalje. O tem poročilu ljudski odbor nadalje razpravlja in sklepa.
Nato izvoli ljudski odbor nov izvršilni odbor in stalne komisije ljudskega odbora.
Sklicevanje zasedanj
15.	člen
Nadaljnja redita zasedanja sklicuje predsedstvo ljudskega odbora v rokih, ki jih določi statut, tako da zaseda mestni ljudski odbor najmanj enkrat mesečno, okrajni ljudski odbor pa najmanj enkrat v dveh mesecih.
16.	člen
Če predsedstvo ne skliče rednega zasedanja v roku, 'ki je določen v statutu, se lahko ljudski odbor zbere sam k zasedanju prvo nedeljo po preteku meseca, v katerem bi moralo biti sklicano zasedanje, na sedežu ljudskega odbora ob času in v prostoru, ki jih določi statut.
17.	člen
Izredno zasedanje skliče predsedstvo ljudskega odbora po lastni pobudi, po predlogu izvršilnega odbora ali na zahtevo tretjine odbornikov ali Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Kdor predlaga ali zahteva sklicanje izrednega zasedanja, mora v svoji zahtevi navesti dnevni red zasedanja.
Če predsedstvo ne skliče zasedanja najpozneje za štirinajsti dan po prejemu zahteve, lahko skliče izredno zasedanje tisti, ki je sklicanje zahteval.
18.	člen
Izredno zasedanje ljudskega odbora lahko skliče z navedbo dnevnega reda tudi Predsedstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
19.	člen
Zasedanje ljudskega odbora se skliče z navedbo dnevnega reda. Odborniki ljudskega odbora se povabijo pismeno. Sklicanje zasedanja se tudi razglasi na krajevno običajni način.
Sklepčnost zasedanja
20.	člen
Ljudski odbor na zasedanju veljavno sklepa, če je navzočih nad polovico odbornikov.
Predsedstvo ljudskega odbora
21.	člen
Predsedstvo ljudskega odbora sestavljajo predsednik, njegov namestnik in tajnik.
Predsedstvo se izvoli za poslovno dobo ljudskega odbora, ta pa lahko vsak čas razveže vse ali posamezne člane predsedstva in izvoli nove.
22.	člen
Predsedstvo okrajnega ljudskega odbora razpisuje volitve za svoj in za nižje ljudske odbore.
Med zasedanji ljudskega odbora daje predsedstvo dovoljenje, da se proti odborniku njegovega ljudskega odbora začne kazenski pregon ali da se mu odvzame prostost ter skrbi za instrukfažo nižjih ljudskih odborov.
23.	člen
Predsednik vodi zasedanja ljudskega odbora. Med zasedanjem opravlja vse zadeve, ki so zvezane z vodstvom ljudskega odbora. Zlasti skrbi za pripravo in sklicanje zasedanja ter za objavo sklepov zasedanja, zasleduje izvajanje sklepov in skrbi za redni potek dela komisij ljudskega odbora, ima tudi pravico predlagati disciplinski postopek zoper člane ljudskega odbora in njegovega izvršilnega odbora.
24.	člen
Predsednikov namestnik podpira predsednika pri njegovem delu in ga nadomestuje, če je zadržan ali mu iz kakršnega koli vzroka preneha man-
Tajnik vodi zapisnik o sejah zasedanj.
Komisije ljudskega odbora
26.	člen
, Za pretresanje posameznih vprašanj, za pripravo odlokov in drugih aktov ljudskega odbora, za izvedbo anket in za druge zadeve večjega pomena sestavi ljudski odbor na svojem zasedanju iz svojih članov posebne komisije.
27.	člen
Ljudski odbor izvoli na svojem prvem zasedanju izmed svojih članov stalno disciplinsko komisijo, obstoječo iz predsednika in dveh članov.
Ta komisija odloča na prvi stopnji o kršitvah dolžnosti članov ljudskega odbora in njegovega izvršilnega odbora.
28.	člen
Ljudski odbor okraja izvoli stalno komisijo za preiskovanje zadev v vezi z razrešitvijo predsednika, sodnikov in sodnikov porotnikov okrajnega sodišča.
29.	člen
Kot stalne komisije lahko ljudski odbor izvoli komisijo za odloke, komisijo za gospodarski plan in finance, mandatno in imunitetno komisijo, komisijo za ljudsko inšpekcijo ter komisijo za prošnje in pritožbe.
Komisija za odloke pripravlja in proučuje predloge za odloke in druge predpise ljudskega odbora, kolikor to ne spada v pristojnost kake druge komisije ter o njih poroča na zasedanju.
Komisija za gospodarski plan in finance pripravlja in proučuje gospodarski plan, proračun in #
zaključni račun ljudskega odbora ier predloge za odloke o lokalnih davščinah in prispevkih ier o njih poroča na zasedanju.
Mandatna in imunitetna komisija proučuje veljavnost mandatov tistih odbornikov, ki pridejo na mesto odbornikov, kateri mandat je prenehal, ter pritožbe zoper odločbe disciplinske komisije in poroča o tem na zasedanju. Na zahtevo Ljudskega odbora ali njegovega predsedstva proučuje predloge, da se dovoli kazenski pregon odbornikov, ter o tem poroča na zasedanju, med dvema zasedanjima ljudskega odbora pa njegovemu predsedniku.
Komisija za ljudsko inšpekcijo vodi in usmerja delo grup ljudskih inšpektorjev.
Komisija za prošnje in pritožbe proučuje prošnje in pritožbe prebivalcev ter političnih in družbenih organizacij in jih s svojim poročilom predlaga ljudskemu odboru oziroma organu, ki je pristojen za odločanje o njih.
Organ komisije za prošnje in pritožbe c krajnega ljudskega odbora je biro za prošnje in pritožbe.
30.	člen
Ljudski odbor na svojem zasedanju lahko izvoli tudi druge komisije za pretresanje določenih vprašanj (komisijo za komunalne zadeve, gospodarsko komisijo, kulturno in prosvetno komisijo, komisijo za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo in pod.).
Za izvedbo anket in za druge posebne zadeve lahko ljudski odbor ustanovi ankelne in druge začasne komisije.
31.	člen
Število članov in organizacijo komisij iz 28.~
30.	člena določi poslovnik ali sklep o ustanovitvi komisij.
Posamezni odbornik je lahko član različnih komisij.
32.	člen
Ljudski odbor lahko vsak čas na zasedanju razveže vse ali posalmezne člane komisije in izvoli nove.
Poslovnik
Ljudski odbor izda poslovnik za svoje delo na zasedanjih in za delo svojih komisij.
Seje zasedanja
34.	člen
Odborniki ljudskega odbora so dolžni udeleževati se sej zasedanja ljudskega odbora.
35.	člen
Na začetku zasedanja sprejme ljudski odbor dnevni red zasedanja in izvoli dva overovatelja zapisnika.
Zasedanje se ne sme zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan.
36.	člen
Seje ljudskega odbora so javne. Če to zahtevajo posebne javne koristi, pa ljudski odbor lahko
sklene, naj pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
37.	člen
Kot poslušalec ima pristop k sejam vsak stalni prebivalec Istrskega okrožja, če ni oborožen.
Vendar pa se pristop k sejam ne sme prepovedati osebam, ki morajo po svoji uradni dolžnosti nositi orožje.
h':..-, i . . . I
Poročila izvršilnega odbora
38.	člen
Na prvem rednem zasedanju v letu ljudski cd-bor razpravlja in sklepa o poročilu, ki ga mora o svojem delu za preteklo leto podati pismeno njegov izvršilni odbor.
Če ljudski odbor poročila ne odobri, sklepa o tem, ali se razvežejo vsi ali le posamezni člani izvršilnega odbora ter o morebitnih drugih potrebnih ukrepih.
Iz važnih razlogov lahko ljudski odbor sklepanje o odobritvi poročila izvršilnega odbora preloži na prihodnje zasedanje.
39.	člen
Na vsakem rednem zasedanju lahko ljudski odbor po predpisih prednjega člena razpravlja ter sklepa o poročilu, ki ga mora o svojem delu izza zadnjega zasedanja pismeno podati njegov izvršilni odbor.
Poročila sodišč
40.	člen' .
Okrajni ljudski odbor razpravlja o poročilu, ki ga dvakrat na leto poda o delu okrajnega sodišča njegov predsednik in o družbenih problemih, ki so v zvezi z delom sodišča ter sklepa o potrebnih ukrepih.
Ljudski odbor pa lahko tudi vsak čas zahteva poročilo okrajnega sodišča o njegovem delu.
i". •
Predlaganje in sklepanje
41.	člen
Pravico predlagati odloke, odredbe, navodila in odločbe ter podajati druge predloge ima vsak odbornik ljudskega odbora, izvršilni odbor in vsaka komisija ljudskega odbora.
42.	člen
Ljudski odbor veljavno sklepa z večino glasov navzočih odbornikov.
Glasuje se z dviganjem rok, če ljudski odbor sam ne določi drugače.
Vprašanja odbornikov
43.	člen
Odborniki ljudskega odbora lahko na zasedanju ustno ali pismeno zastavljajo vprašanja pred-
33.	člen
sedsivu ljudskega odbora, izvršilnemu odboru ali posameznim članom izvršilnega odbora.
44.	člen
Predsedstvo ljudskega odbora, predsednik oziroma tajnik ali vprašani član izvršilnega odbora mora odgovoriti na zastavljena vprašanja pred koncem zasedanja, če to ni izvedljivo pa najpozneje na prvem prihodnjem zasedanju.
Zapisnik o zasedanju
45.	člen
Med zasedanjem vodi tajnik zapisnik o poteku posameznih sej zasedanja.
Zapisnik pregledata in njegovo pravilnost 1er skladnost prevodov, če se piše v dveh jezikih, po-' trdita overovatelja zapisnika.
Če overovatelja dvomita o pravilnosti zapisnika, morata to sporočiti na prihodnji seji zasedanja, da odloči ljudski odbor o pravilnosti zapisnika.
46.	člen
Zapisnike o sejah zasedanja mora predsedstvo ljudskega odbora takoj poslati predsedstvu neposredno višjega ljudskega odbora.
Pravni predpisi ljudskega odbora
47.	člen
O zadevah lokalnega pomena izdaja ljudski odbor na svojem zasedanju splošne predpise v obliki odlokov.
Samo z odlokom lahko ljudski odbor določi prekrške in predpiše upravne kazni.
48.	člen
Na podlagi odlokov in splošnih predpisov Istrskega okrožnega ljudskega odbora in njegovega izvršilnega odbora in za njihovo izvajanje izdaja ljudski odbor na svojem zasedanju odredbe, navodila in odločbe. Tudi za izvajanje svojih odlokov lahko izdaja odredbe, navodila in odločbe.
49.	člen
Odloke, odredbe, navodila in odločbe, ki^ jih izda ljudski odbor na svojem zasedanju, podpišeta predsednik in tajnik predsedstva ljudskega odbora.
50.	člen
Odloke, odredbe in navodila, ki jih sprejme ljudski odbor, mora predsedstvo ljudskega odbora takoj poslati predsedstvu neposredno višjega ljudskega odbora.
51.	člen
Odloke in odredbe ljudskih odborov mora predsedstvo ljudskih odborov objaviti na način, ki ga določa statut.
Končne določbe
52.	člen
Ljudski odbori krajev lahko smiselno uporabljajo predpise tega odloka, prilagojeno njihovi organizaciji in potrebam.
53.	člen
Navodila za izvajanje tega odloka predpiše po potrebi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
54.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem.
listu.
Koper, 14. junija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Erminij Medica 1. r,	Mario Abram 1. r.
19.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda )A za STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O KMETIJSKIH ZADRUGAH
I.	Temeljna načela
1.	Splošne določbe
1.	člen
Kmetijske zadruge so gospodarske organizacije, v katere se združijo delovni kmetje zato, da izboljšajo kmetijsko pridelovanje, da zvišajo svojo življenjsko raven in da dogradijo socializem na vasi.
Ustanovniki kmetijskih zadrug so lahko siamo delovni kmetje.
Ljudska oblast prav posebno skrbi za kmetijsko zadružništvo ter mu daje podporo in olajšave.
2.	člen
Kmetijske zadruge so lahko splošne kmetijske zadruge ali pa kmečke delovne zadruge.
Le izjemoma lahko obstojijo tudi druge vrste kmetijskih zadrug, vendar mora biti njihova ureditev v skladu z določbami tega odloka.
Kmetijske zadruge se lahko pečajo z vsemi kmetijskimi panogami! (s poljedelstvom, vinogradništvom, sadjarstvom, vrtnarstvom, živinorejo itd.) z nakuoom in prodajo in tudi z dopolnilnimi gospodarskimi panogami (z ribarstvom, gozdarstvom, čebelarstvom in podobno).
Kmetijske zadruge se lahko pečajo' tudi z lokalno obrtjo in industrijsko obrtjo, in sicer v prvi vrsti zaradi lastnih potreb. V ta namen lahko ustanovijo obrtne in industrijsko obrtne delavnice, v katerih delajo z lastno delovno silo,
3.	člen
Kmetijske zadruge vodijo zadružniki po svojem zboru in po drugih svojih organih, ki jih sami volijo in razvezujejo.
Najvišji organ zadruge je zadružni zbor.
4.	člen
Kmetijske zadruge imajo svoja zadružna pravila. Sestavijo in sprejmejo jih same v skladu -z določbami tega odloka, z drugimi predpisi in z določbami zglednih pravil.
Zgledna zadružna pravila izda za vsako vrsto zadruge posebej na predlog okrožnega poverjenika za kmetijstvo Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
Splošne kmetijske zadruge se združujejo v okrajne zveze kmetijskih zadrug, kmečke delovne zadruge pa v okrajni sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva.
6.	člen
Kmetijske zadruge, okrajne zveze kmetijskih zadrug ter skladi za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva so pravne osebe.
7.	člen
Istrsko okrožje podpira kmetijske zadruge ter zadružne zveze in sklade za mehanizacijo s tem, da jim daje v uporabo zemljišča in velike kmetijske stroje, da jim dodeljuje strokovne kadre, da jih preskrbuje z industrijskim blagom, da jim daje organiacijsko in strokovno pomoč in da izdaja še druge ukrepe in olajšave, ki so določeni v tem odloku in v predpisih, ki se izdajo na njegovi podlagi.
8.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora opravlja splošno nadzorstvo nad delom zadružnih organizacij.
Izvršilna odbora okrajnih ljudskih odborov sproti nadzorujeta v mejah svoje pristojnosti delo kmetijskih zadružnih organizacij na svojem območju.
9.	člen
Organi, ki nadzorujejo delo zadružnih organizacij, lahko razveljavijo odločbe zadružnih organov, če so v nasprotju s tem odlokom ali z drugimi predpisi ali z določbami gospodarskih planov ali s pravili zadružnih organizacij.
Zoper odločbe, ki se izdajo po prejšnjem odstavku, se lahko vloži pritožba na višji organ v petnajstih dheh po prejemu odločbe.
2л Materialna podlaga zadrug
10.	člen
Materialna podlaga za delo zadrug so proizvajalna sredstva; ta sredstva so lahko ali zadružna last ali splošno ljudsko premoženje, če jih ljudski
odbori dajo zadrugi v uporabo, ali pa last zadružnikov, če jih ti vložijo v zadrugo za skupno uporabo.
Pridelki in drugi dohodki, ki jih zadruge prido,-bijo z uporabo splošnega ljudskega premoženja ali premoženja svojih članov, ki ga ti vložijo v zadrugo, so zadružna last.
11.	člen
9
Vsi dohodki zadruge se uporabljajo zato, da se poveča zadružna lastnina in s tem razširi pridelovanje, da se izpolnijo druge naloge zadruge, da se poravnajo njene obveznosti in plača delo zadružnikov.
12.	člen
Zemlja, ki je zadružna last, ne more na nikakršen način preiti v zasebno last. Vsako pravno opravilo, s katerim se odsvoji zemlja, ki je zadružna last, je nično.
Zadruge smejo prenesti zadružno zemljo v last splošnega ljudskega premoženja ali kakšne druge zadružne organizacije, smejo pa jo tudi zamenjati za drugo zemljo.
Zemlja, ki je zadružna last, se ne sme dati nikomur v uporabo, razen če odlok Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi drugače.
Z drugim zadružnim premoženjem razpolagajo zadruge v mejah predpisov, ki jih izda Istrski okrožni ljudski odbor.
13.	člen
Zadružno premoženje uživa isto varstvo kot splošno ljudsko premoženje.
14.	člen
Kmetijska zemljišča, ki so splošno ljudsko premoženje, se (lahko dajo kmetijskim zadrugam v brezplačno uporabo za določen ali nedoločen čas.
Zemljišče, ki je splošno ljudsko premoženje, dodeli zadrugam okrajni ljudski odbor s privolitvijo Istrskega okrožnega ljudskega odbora, prej pa mora zaslišati krajevni oziroma mestni ljudski odbor, če gre za zemljišče, ki je v upravi tega odbora.
Zemljišče, ki je splošno ljudsko premoženje,'se dodeli s pismeno pogodbo.
Zemljišče, kf je splošno ljusko premoženje in ki je dano zadrugi v porabo, se sme dati v uporabo komu drugemu samo z dovoljenjem okrajnega ljudskega odbora.
V porabo dano zemljišče, ki je splošno ljudsko premoženje, se lahko zadrugi odvzame samo v izjemnih primerih, ki so določeni z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
15.	člen
Proizvajalna sredstva, ki so splošno ljudsko premoženje, daje lahko organ, ki ima pravico do njihove uporabe s pogodbo v uporabo kmetijskim zadrugam, in sicer za plačilo ali zastonj. S pogodbo se določi, kako in s kakšnimi pogoji se ta sredstva lahko uporabljajo.
Stran 49
16.	člen
Zadruge morajo varovali, ohranjevali in večali splošno ljudsko premoženje, ki jim je dano v uporabo.
17.	člen
Medsebojne pravice in dolžnosti zadružnikov ali zadruge, ki se tičejo v zadrugo vloženega premoženja zadružnikov, se določijo s predpisi ljudskih odborov in z zadružnimi pravili.
u ..
18.	člen
Kmetijske zadruge morajo premoženje svojih članov, ki so ga vložili v zadruge, uporabljali ali kako drugače z njim razpolagati v skladu s svojo vrsto in s svojimi nalogami v okviru zadružnih pravil.
3.	Gospodarski plan zadruge
19.	člen
Kmetijske zadrnuge delajo na podlagi svojega gospodarskega plana.
Gospodarski plan zadruge obsega poleg gospodarskega delovanja zadruge tudi še gospodarsko delo, ki ga za njo opravljajo zadružniki na lastnih posestvih, kolikor ne gre za delo na ohišju.
20.	člen
Gospodarski plani kmečkih zadrug, okrajnih zvez kmetijskih zadrug in sklada za mehanizacijo so sestavni del okrajnega gospodarskega plana in so po njem zvezani z okrožnim gospodarskim planom.
Gospodarski plan zadrug, okrajnih zvez kmetijskih zadrug in sklada za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva se sestavijo in sprejmejo v skladu s pravili planiranja.
21.	člen
Gospodarski plan kmetijske zadruge potrdi izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
Pri delu za potrditev plana kmetijske zadruge sta navzoča predsednik zadruge in en član uprav-, nega odbora.
4.	Zadruga in zadružniki
22.	člen
Vsi člani kmetijske zadruge imajo enake pravice.
23.	člen
Kmetijska zadruga uporablja za svoje delo praviloma samo delovno silo svojih članov.
24.	člen
Zadružniki dobivajo za svoje delo v zadrugi plačilo, kakor ga določajo pravila in predpisi tega odloka.
25.	člen
Premoženje, ki ga vložijo v zadrugo, morajo zadružniki izročiti zadrugi v takem stanju in na tak- . šen način, kakor to določajo zadružna pravila.
Člani kmečkih delovnih zadrug obdržijo ob pristopu k zadrugi v svoji osebni lasti ohišje in deloy-ne pripomočke, ki so jim potrebni za njihovo lastno gospodarstvo.
Prav tako obdržijo tudi potrošne predmete in predmete za osebno rabo.
26.	člen
Zadruga mora ohranjevati in varovati premoženje, ki ga zadružniki vložijo v zadrugo.
II. U r e d i i e v
1.	Ustanovitev
27.	člen
Predlog za ustanovitev kmetijske zadruge lahko poda najmanj trideset delovnih kmetov (usta-novmikov).
Ustanovniki morajo sestaviti načrt zadružnih pravil, ga podpisati in predložiti izvršilnemu odboru tistega okrajnega ljudskega odbora, na katerega območju naj bi zadruga imela svoj sedež, ki ga potrdi.
Zadružna pravila se ne potrdijo, če niso v skladu s tem odlokom, ali če posebne okoliščine kažejo na to, da se zadruga ne ustanavlja z namenom, da bi izpolnjevala naloge, ki so dane kmetijskim zadrugam s tem odlokom.
Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora potrjuje tudi spremembe in dopolnitve pravil, ki jih sprejme zadružni zbor.
Zoper odločbo, s katero se zavrne potrditev zadružnih pravil, se smejo ustanovniki v tridesetih dneh pritožiti na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
28.	člen
Ko je načrt zadružnih pravil potrjen, skličejo ustanovniki ustanovni zbor.
Ustanovni zbor sprejme pravila kmetijske zadruge in izvoli njene organe.
Upravni odbor zadruge mora takoj po ustanovnem zboru predlagati registracijo zadruge izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora, na katerega območju bo zadruga imela svoj sedež.
Izvršilni odbor zavrne predlog za registracijo, če ustanovitveni postopek ni v skladu s tem odlokom in naroči uslanovnikom, naj ga spravijo v sklad z odlokom.
Zoper odločbo, s katero se zavrne predlog za registracijo, se sme upravni odbor kmetijske zadruge pritožiti v tridesetih dneh na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
29.	člen
Kmetijska zadruga velja za ustanovljeno s tistim dnem, ko se vpiše v zadružni register.
2.	Članstvo
30.	člen
Člani kmetijske zadruge (zadružniki) so. lahko delovni kmetje obeh spolov, ki so dopolnili 16 let. Izjemoma' sme biti član kmetijske zadruge tudi, kdor še ni dopolnil 16 let, če ima. zemljo ali druga proizvajalna sredstva. Za pristop k zadrugi pa mora imeti dovoljenje skrbstvenega organa.
Pravico, da odločajo, da volijo in da smejo biti izvoljeni v organe zadruge, imajo zadružniki, ki so dopolnili 16 let.
Člani kmetijske zadruge smejo biti tudi tisti, ki niso kmetje, če imajo strokovno znanje, ki je potrebno zadrugi, in če delajo samo za zadrugo.
Bogati kmetje smejo biti samo izjemoma sprejeti v zadrugo, če daje njihovo razmerje do ljudske oblasti in do zadruge poroštvo, da bodo spoštovali zadružna pravila in izpolnjevali svoje obveznosti do zadruge.
Kdor je obsojen na izgubo državljanskih pravic, ne sme biti ustanovnih zadruge, in tudi ne sme biti izvoljen v organe zadruge, dokler kazen traja.
31.	člen
Zadružniki so tudi disciplinsko odgovorni, če kršijo zadružna pravila, delovno disciplino in druge dolžnosti, ki jih imajo v zadrugi.
Natančnejše določbe o disciplinski odgovornosti članov kmetijskih zadrug izda zadružni zbor na podlagi posebnih predpisov.
32.	člen •
Članstvo v kmetijski zadrugi preneha z izsto-pomi, s stalno izselitvijo z območja zadruge ali z izključitvijo.
Obenenm s prenehanjem članstva prenehajo vse članske pravice v zadrugi.
33.	člen
Vsak zadružnik lahko izstopi iz kmetijske zadruge, in sicer takrat in tako, kakor je določeno v zadružnih pravilih.
Člani kmečkih delovnih zadrug ne morejo izstopiti iz zadruge, preden ne pretečejo tri leta, odkar so k njej pristopili.
Svoj izstop iz ikm|ečke delovne zadruge morajo zadružniki pismeno sporočiti zadrugi tri mesece prej, preden pretečejo tri leta, odkar so pristopili k zadrugi. Članstvo preneha, ko preteče koledarsko leto, v katerem se izteče triletni rok.
Če pa so tri leta od pristopa h kmečki delovni zadrugi že pretekla, lahko zadružniki izstopijo po preteku vsakih nadaljnjih treh let, če zadrugi svoj izstop pismeno sporočijo tri mesece prej, preden pretečejo ta tri leta. Tudi v tem primeru preneha članstvo, ko preteče koledarsko leto, v katerem se izteče triletni rok.
Zadružniki lahko vsak čas izstopijo iz kmečke delovne zadruge, če mjslijo oditi na delo v javna gospodarska podjetja ali zavode. V takšnem primeru ostane njihova zemlja v zadrugi ob istih pogojih kot. zemlja- drugih zadružnikov.
34.	člen
Člani kmetijskih zadrug so lahko izključeni iz zadruge, če delajo zoper njene koristi ali če kako drugače'hudo kršijo zadružna pravila.
35.	člen
O sprejemu ali izključitvi iz splošne kmetijske zadruge sklepa upravni odbor zadruge z večino glasov. Zoper ta sklep se lahko v petnajstih dneh vloži pritožba na zadružni zbor. Sklep upravnega odbora o sprejemu ali izključitvi mora potrditi zbor, čeprav ni bila pritožba vložena. Dokler zbor ne izda takšnega sklepa, velja sprejeti sklep upravnega odbora.
O sprejemu ali izključitvi iz kmečke delovne zadruge sklepa zadružni zbor z večino glasov.
Zoper sklep zbora o.sprejemu se lahko pritoži tisti, ki ni bil sprejet in vsak zadružnik, zoper sklep o izključitvi pa samo tisti, ki je bil izključeni. Pritožbo zoper ta sklep zbora splošne kmetijske zadruge se vloži na okrajno zvezo kmetijskih zadrug, zoper sklep zbora kmečke delovne zadruge pa na zadružni svet, in sicer v petnajstih dneh. Če okrajna zveza kmetijskih zadrug oziroma zadružni svet ugotovi, da je sklep zbora nepravilen, se skliče nov zbor, na katerem mora biti navzočih najmanj dve tretjini zadružnikov, ki imajo glasovalno pravico. Sklep zbora se sprejme z večino glasov navzočih zadružnikov. Ta sklep zbora je dokončen.
36.	člen
7.	zadružnimi pravili se lahko določi, da se ob pristopu k zadrugi plača pristopnina.
3.	Organi
37.	člen
Organi kmetijske zadruge so: zbor, upravni odbor in nadzorstveni odbor.
38.	člen
Zbor kmetijske zadruge sestavljajo vsi člani zadruge, kj imajo pravico odločanja.
39.	člen
Zbor, ki je najvišji organ zadruge, sprejema sklepe o vseh splošnih in pomembnejših vprašanjih, ki se tičejo zadruge. Zbor opravlja posebno tele zadeve: sprejema in spreminja pravila zadruge in svoj poslovnik; voli, razvezuje in odstavlja predsednika in druge člane upravnega in nadzorstvenega odbora; pretresa letna poročila upravnega in nadzorstvenega odbora; sestavlja gospodarski plan in letni končni račun zadruge; sprejema sklep o razdelitvi letnih dohodkov zadruge; daje upravnemu odboru navodila za delo zadruge; odloča o prenehanju, razdelitvi, združitvi in pridružitvi zadruge in o ločitvi od zadruge; določa najvišji znesek posojila, ki ga sme zadruga najeti; sprejema sklepe o revizijskih poročilih in odloča o predlogih in pritožbah zadružnikov.
Zbor se sklicuje po poslovniku in po njem dela.
40.	člen
Redni letni zbor imajo zadruge vsako leto do
1.	februarja; skliče ga upravni odbor. Če ga upravni odbor do tega roka ne skliče, ga skliče nadzorstveni odbor najpozneje do 8. februarja. Če pa ga do tega roka ludi nadzorstveni odbor ne skliče, ga skličejo sami zadružniki do 15. februarja.
Razen rednega letnega zbora so še zbori, ki se skličejo, kadar koli to terja potreba, posebno pa pred začetkom pomembnejših kmetijskih del. Tfe zbore sklicuje predsednik upravnega odbora sam od sebe, ali po sklepu upravnega ali nadzorstvenega odbora ali pa na zahtevo tretjine zadružnikov.
41.	člen
Vsak zadružnik se udeleži zbora osebno ter ima pravico do enega glasu.
Zbor veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovico zadružnikov.
Če ni na zboru navzočih polovica zadružnikov, se zbor preloži za en dan in potem veljavno sklepa s tistim številom zadružnikov, kolikor jih je na zboru navzočih.
Kadar se sklepa o spremembi ali dopolnitvi zadružnih pravil, o prenehanju, razdelitvi, združitvi ali pridružitvi zadruge, ali o ločitvi od zadruge, mora biti navzočih najmanj dve tretjini zadružnikov.
Zbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih zadružnikov.
42.	člen
Redni letni zbor vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli zbor izmed sebe. V delovnem predsedstvu so predsednik zbora, trije člani in zapisnikar. Druge zbore vodi predsednik zadruge. Zapisnik zbora podpišeta predsednik zbora in zapisnikar.
43.	člen
Upravni odbor vodi vse delo zadruge.
Upravni odbor lahko, naloži v okviru zadružnih pravil nekatera opravila posameznim svojim članom. V upravnem odboru zadruge so predsednik in štirje do deset zadružnikov.
Predsednik upravnega odbora je predsednik zadruge in načelno vodi njeno delo. Predsednik predstavlja in zastopa zadrugo in za njo podpisuje v imenu upravnega odbora.
Zadruga ima lahko enega ali dva podpredsednika.
44.	člen
Upravni odbor se shaja najmanj vsakih petnajst dni. Na svojih sejah sklepa z večino glasov.
Sklepov upravnega odbora se morajo držati vsi zadružniki.
Za svoje delo je upravni odbor odgovoren zadružnemu zboru.
45.	člen
Predsednik in tisti člani upravnega odbora, ki stalno delajo v vodstvu zadruge, dobivajo za svoje delo plačo, ki se ravna po sklepu zbora.
46.	člen	N-
Nadzorstveni odbor spremlja vse delo zadruge in nadzoruje delo upravnega odbora in uslužbencev zadruge. Nadzorovati mora, kako se izpolnjuje plan, pregledati letni končni račun zadruge in o tem poročati zboru. V nadzorstvenem odboru so trije do pet zadružnikov.
Člani nadzorstvenega odbora izvolijo izmed sebe predsednika.
Člani upravnega odbora ne morejo biti obenem tudi člani nadzorstvenega odbora.
47.	člen
Zato, da se posamezne panoge zadružnega delovanja lepše razvijajo in da jih zadružniki sami vodijo, ustanovi lahko upravni odbor potrebno število komisij. Delo vsake komisije vod: eden od članov upravnega odbora.
Kmetijske zadruge lahko ustanovijo svete zato, da dajejo zadrugi mnenja in predloge, ici se tičejo zboljšanja dela v zadrugi.
48.	člen
Posamezne delavnice in zavode, ki jih ima zadruga, vodijo posamezni zadružniki sami.
Strokovne in pisarniške zadeve opravljajo praviloma zadružniki, ki jih za to določi upravni odbor. Izjemoma imajo lahko zadruge za opravljanje teh zadev posamezne uslužbence.
Voditelje posameznih delavnic, zavodov ih opravil imenuje upravni odbor zadruge. Za svoje delo so odgovorni upravnemu odboru.
4.	Prenehanje, združitev in razdelitev zadruge
49.	člen
Kmetijska zadruga preneha, kadar to sklene zbor.
Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora lahko izda odločbo o prenehanju zadruge, če je njeno delo v nasprotju z njenimi nalogami, ali če je namenjeno prikrivanju kapitalističnega in špeku-lantskega delovanja. Zoper to odločbo se lahko vloži v tridesetih dneh pritožba na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
50.	člen
Če preneha kmetijska zadruga po določbah prejšnjega člena, se opravi njena likvidacija.
51.	člen
Dvoje ali več zadrug lahko sklene, da se združijo v eno zadrugo.
O združitvi sklepajo zbori zadrug, ki naj se združijo.
Sklep o združitvi se predloži pristojnemu izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora, da ga potrdi.
Ko pristojni izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbira potrdi sklepe , zborov o združitvi, skličejo upravni odbori zadruge, ki se združijo, skupni zbor
STRAM 52
zadružnikov teh zadrug. Ta zbor sprejme pravila nove zadruge in izvoli njene organe.
Potrditev pravil nove zadruge in n iena registracija se opravita po določbah iegâ odloka.
Pravice in obveznosti združenih zadrug, med katere se štejejo tudi njihove planske obveznosti, preidejo na novo zadrugo.
52.	člen
Zadruga lahko sklene na svojem zboru, da se razdeli na dvoje ali več zadrug.
Pravice in obveznosti zadruge, ki preneha zaradi razdelitve, med katere se štejejo tudi njene planske obveznosti, preidejo na zadruge, na katere se razdeli, in sicer po tistem razmerju, ki ga določi zbor zadruge. Sklep zbora o razdelitvi zadruge se predloži pristojnemu izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora, da ga potrdi,'
Ko je sklep o razdelitvi zadruge potrjen, skličejo zadružniki, ki ustanavljajo nove zadruge, zbore teh zadrug. Ti zbori sprejemajo pravila zadrug in izvolijo njihove organe. Potrditev pravil novih zadrug in registracija teh zadrug se opravita po določbah tega odloka.
53.	člen
O tem, da naj se zadruga pridruži drugi zadrugi, sklepa zbor zadruge, ki naj se pridruži, in zbor zadruge, h kateri naj se pridruži. Sklepa obeh zborov o pridružitvi se predložita pristojnemu okrajnemu izvršilnemu odboru, da ju potrdi.
Pravice in obveznosti zadruge, ki prenehajo zaradi pridružitve, med katere se štejejo tudi njene planske obveznosti, preidejo na zadrugo, kateri se je pridružila.
Z istimi pogoji lahko dovoli zbor določenemu številu zadružnikov, da se ločijo od zadruge zato, da bi se pridružili drugi zadrugi.
III.	Splošne kmetijske zadruge
1.	Njihovo delovanje in območje.
54.	člen
V splošne kmetijske zadruge se združijo delovni kmetje zato, da enotno uredijo in izboljšajo kmetijsko pridelovanje in druge vrste gospodarskega dela na svojih posestvih, da organizirajo skupno pridelovanje na zadružnih ekonomijah, da skupaj zamenjavajo svoje pridelke in se skupaj oskrbujejo z industrijskim blagomr vse to pa z namenom, d'a povzdignejo svoje gospodarsko in kulturno življenje in da izrinejo kopitalistične in špekulantske elemente na vasi.
Splošne kmetijske zadruge si prizadevajo, da strokovno, kulturno, prosvetno, idejno in politično vzgojijo zadružnike in skrbijo za njihove zdravstveno varstvo.
55.	člen
Splošne kmetijske zadruge se lahko ukvarjajo s temle delom:
nakupujejo in prodajajo;
urejujejo in izboljšujejo kmetijsko pridelovanje pri svojih članih;
ustanavljajo in vodijo zadružne ekonomije; ustanavljajo in vodijo strojne, plemenilne in semenske postaje, drevesnice, kokošnjake, čebelnjake, živinorejska posestva in podobno; se ukvarjajo s predelovanjem; organizirajo namakanje in izsuševanje v korist zadruge in zadružnikov;
gojijo gozdarstvo in lov; gojijo ribarstvo;
gojijo industrijsko obrtno delavnost za potrebe zadružnikov [mlini, apnenice, opekarne in pod); gojijo varčevanje in skrbijo za kredite.
56.	člen
Splošna kmetijska zadruga se ustanovi in deluje na območju enega krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora.
Izjemoma se lahko ustanovi na območju enega krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora tudi več kmetijskih zadrug.
57.	člen
Člani splošnih kmetijskih zadrug v celoti obdržijo svoje lastno gospodarstvo. V skladu z določbami tega odloka pa lahko prostovoljno vložijo v zadružno ekonomijo vso svojo zemljo in druge delovne pripomočke ali pa samo njihov del.
58.	člen
Za zadružne ekonomije splošnih kmetijskih zadrug se primerno uporabljajo določbe o kmečkih delovnih zadrugah prve oblike. .
Zadružne ekonomije se vodijo kot posebna gospodarstva v okviru splošnih kmetijskih zadrug.
Zadružne ekonomije imajo svoja posebna pravila..
2.	Premoženjska razmerja med splošno kmetijsko zadrugo in njenimi člani
59.	člen
Člani splošne kmetijske zadruge imajo pravico ob določenih pogojih uporabljati zase naprave, delovne pripomočke in storitve zadruge.
Zadružniki dajo zadrugi za souporabo določeno plačilo v naravi ali v denarju.
60.	člen
Zato, da izpolnijo gospodarske naloge, ki jih določi plan, sklepajo člani splošne kmetijske zadruge z njo letne pogodbe v skladu z zadružnimi pravili in sklepi zbora. Zadruga si lahko v okviru pravil izgovori pravico uporabljati delovne pripomočke svojih članov, kadar jih sami ne rabijo, in jim to uporabo plača tako, kakor je določeno v pravilih ali s sklepom zadružnega zbora.
61.	člen
Zadružniki ne 'smejo ne odsvojiti ne zastaviti kmetijskih strojev, priprav, orodja, živine, semen in
drugih delovnih ' pripomočkov, ki jih vzamejo na up od splošne kmetijske zadruge. Na te predmete ni mogoče seči z izvršbo za obveznosti zadružnikov do drugih oseb, dokler zadružniki popolnoma ne plačajo dolžnega zneska zadrugi.
3.	Razdelitev dohodkov in skladi
62.	člen
Skupne letne dohodke splošne kmetijske zadruge razdeli zadružni zbor tako, kakor določajo v okviru splošnih predpisov Istrskenga okrožnega ljudskega odbora zadružna pravila.
63.	člen
Zato, da se poveča zadružha lastnina in s tem razvijé in razširi zadružno pridelovanje, imajo splošne kmetijske zadruge svoj temeljni sklad.
Temeljni sklad je nedotakljiv.
Temeljni sklad sestavljajo zemlja in delovni pripomočki (naprave, zgradbe, stroji, priprave, orodje, živina); ki so last zadruge, in denarna sredstva, ki so namenjena kapitalni graditvi. Ta sklad se^ povečuje s prispevkom. Višino prispevka določi zbor vsako leto posebej v skladu z navodili okrajne zadružne zveze.
S pravili ali s sklepom zadružnega zbora se ustanovijo obratni sklad, rezervni sklad in še drugi skladi.
Sredstva posameznih skladov splošne kmetijske zadruge se smejo uporabljati samo za namene, za katere so ti skladi določeni.
IV.	Kmečke delovne zadruge
1.	Kmečke delovne zadruge in njihove oblike (tipi)
64.	člen
Kmečke delovne zadruge ustanavljajo delovni kmetje, tako da združijo svojo zemljo in delovne pripomočke za skupno kmetijsko pridelovanje; ta namen izpolnjujejo s skupnim delom, pri tem pa se ravnajo po načelu, da je pri skupnem pridelovanju vsak plačan po svojem osebnem delu.
65.	člen
Če se vzame za podlago vložitev zemlje v zadrugo, se lahko ustanovijo kmečke delovne zadruge:
a)	kot kmečke delovne zadruge, v katere vložijo zadružniki kot delež svojo zemljo in jo obdržijo v svoji lasti, od zadruge pa dobivajo za njo zafupnino (prva oblika);
b)	kot kmečke delovne zadruge, v katere vložijo zadružniki kot delež svojo zemljo in jo obdržijo v svoji lasti, od zadruge pa dobijo za njo obresti glede na ceno, ki je bila za njo ugotovljena (druga oblika);
c)	kot kmečke delovne zadruge, v katere vložijo zadružniki kot delež svojo zemljo in jo obdržijo v svoji lasti, odrečejo pa se popolnoma zakupnini in obrestim (tretja oblika), ali pa
d)	kot kmečke delovne zadruge, v katere vlo-ž jo zadružniki svojo zemljo in jo izročijo v skupno zadružno last (četrta oblika).
66.	člen
Delovni kmetje lahko ustanovijo takšno obliko delovne zadruge, kot si jo sami izberejo.
Člani zadruge nižje oblike lahko sklenejo na zadružnem zboru, da spremenijo svojo zadrugo v zadrugo višje oblike.
2.	Ohišje
67.	člen
Vsaka kmečka družina, ki postane član kmečke delovne zadruge, ima pravico ob pristopu k tej zadrugi obdržati ohišje za svoje lastno gospodarstvo.
K ohišju spada:
1.	kmetijsko zemljišče, njegova površina pa ne sme biti večja od 1 ha;
2.	stanovanjska hiša;
3.	gospodarska poslopja, ki so potrebna za osebno gospodarstvo zadružnikov;
4.	dvorišče in zemlja, na kateri stojijo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja.
Velikost ohišja se določi v teh mejah z zadružnimi pravili, obenem pa se določi tudi površina vinogradov in sadovnjakov, ki se lahko obdržijo na ohišju glede na vrsto kmetovanja.
Zadružniki lahko obdržijo na ohišju eno kravo s teleti, plemensko svinjo z mladiči in toliko prašičev za pitanje, kolikor jih rabi družina za svojo prehrano; do pet ovac ali koz; do deset panjev; neomejeno število perutnine in kuncev; potrebno krmo za živino, ki ostane na ohišju in ročno kmetijsko orodje, kolikor ga rabi družina za svoje lastno gospodarstvo.
68.	člen
Zadruga pomaga svojim članom pri delu za izboljšanje njihovih lastnih gospodarstev s tem, da jim daje v uporabo pripomočke za obdelovanje zemlje za plačilo, ki ga določi zadružni zbor.
3.	Gospodarska podlaga in premoženjska razmerja
69.	člen
Člani kmečke delovne zadruge morajo vložiti v zadrugo vso svojo zemljo razen ohišja.
Tudi nečlani, ki niso kmetje, lahko vložijo zemljo v kmečko delovno zadrugo ob istih pogojih kot zadružniki.
70.	člen
Člani kmečke delovne zadruge morajo ob pristopu vložiti v zadrugo vsa gospodarska poslopja, ves les v svojih gozdovih, ves inventar, vso delovno in plemensko živino, vso krmo in seme, ni pa jim treba vložiti tega, kar lahko obdržijo na ohišju za svoje lastno gospodarstvo.
Z vložitvijo v zadrugo postane to premoženje zadružna last.
Zadruga izplača svojim članom vrednost tega
premoženja po ceni, ki se posebej določi, v desetih letih, vrednost velikih zgradb z napravami in vrednost'velikih strojev pa v petnajstih letih.
Zbor določi največji znesek, ki se sme izplačati, zadružnikom za vrednost vloženega inventarja, zgradb in živine. V takšnih primerih lahko zbor podaljša rok izplačila tudi na več kot deset oziroma petnajst let.
71.	člen
Skupni znesek zakupnih obresti, ki se plačujejo za zemljo, ki je vložena v kmečko delovno zadrugo, določi zbor za vsako poslovno leto posebej; pri tem izračuna in prišteje obenem še zakupnino oziroma obresti za zadružno zemljo in za zemljo, ki so jo dali ljudski odbori zadrugi v uporabo. Tako dobljeni skupni znesek ne sme biti večji kot 30 odstotkov od skupnih dohodkov zadruge, od katerih se prej še odtegnejo, prispevki za zadružne sklade.
Zakupnina oziroma obresti za zadružno zemljo in za zemljo, ki je splošno ljudsko premoženje, pridejo v temeljni sklad zadruge.
Zbor lahko sklene, da se zakupnina oziroma obresti plačajo v takšnem odstotku, kot je bil določen s sklepom zbora, samo do skupnega zneska, s katerim je bila ta zemlja ocenjena, nad temi zneskom pa v manjšem odstotku. Zbor pa lahko tudi sklene, da se nad tem zneskom zakupnina oziroma obresti sploh ne plačajo.
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi najvišje obresti, ki jih sme zadruga plačevati za vloženo zemljo.
72.	člen
Član kmečke delovne zadruge ne srnje odsvojiti zemlje, ki jo je vložil v zadrugo in si obdržal njeno lastnino, pa tudi obremeniti je ne sme, ali kako drugače z njo razpolagati.
Vsako pravno opravilo, ki je v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka, je nično.
Na zemljo, ki je vložena v zadrugo, ni mogoče seči z izvršbo.
73.	člen
Če pristopi h kmečki delovni zadrugi član družine, ki je solastnik zemlje, ali ki bi ob smrti lastnika pridobil glede te zemlje zakonito dedno pravico, drugi člani pa še ne morejo pristopiti h kmečki delovni zadrugi, lahko sodišče razdeli zemljo in druga proizvajalna sredstva med solastnike po njihovih solastninskih deležih, oziroma med lastnike in bodoče dediče po določbah dednega prava; pri tem pa se mora ozirati na razvoj zadruge in • na potrebe drugih družinskih članov.
Prav tako je treba ravnati, če kaka družina iz-■ stopi iz zadruge, nekateri njeni člani pa so pripravljeni ostati v zadrugi.
74.	člen
Če zadružnik, ki je obdržal zemljo v svoji lasti, preneha biti član zadruge, se mu vrne zemlja, ki jo je vložil v zadrugo ali pa druga ustrezajoča zemlja. Če se je cena zemlje, ki je bila' ugotovljena ob
pristopu v zadrugo, zaradi melioracije ali zaradi drugih ukrepov povečala, mora lastnik zadrugi v ¡denarju plačati razliko nad ugotovljeno ceno zemlje.
Če izstopi zadružnik iz zadruge četrte oblike, mu zadruga lahko da v uporabo zemljišče, ki je neizogibno potrebno za vzdrževanje njegove družine.
75.	člen
Cena zemljišč Cnjiv, travnikov, pašnikov in zemljišč s trajno kulturo), gozdov, inventarja ter delovne in plemenske živine, ki so vloženi v zadrugo, se določi ob vložitvi v zadrugo.
Če umre zadružnik, ki je vložil v zadrugo svojo zemljo in jo obdržal v svoji lasti, podedujejo njegovi dediči —i zadružniki njegove pravice nasproti zadrugi.
Če dediči niso zadružniki, lahko j ristopijo k zadrugi, če izpolnjujejo tudi druge pogoje za zadružno članstvo. Če dediči ne pristopijo k zadrugi, ostane zemlja njej, dediči pa podedujejo zapustnikovo pravico do zakupnine oziroma do obresti, če je pokojni zadružnik dobival eno ali drugo.
Če so dediči umrlega zadružnika njegovi mladoletni otroci, prevzame zadruga skrbi za njihovo - vzdrževanje, vzgojo in šolanje.
77.	člen
Če umre zadružnik brez dedičev, postane zemlja, ki jo je vložil v zadrugo, pa tudi ohišje in vse drugo njegovo premoženje last zadruge.
4.	Vodstvo zadružnega gospodarstva.
78.	člen
Kmečke delovne zadruge morajo voditi svoje gospodarstvo po planu in morajo izpolnjevati naloge in obveznosti, ki so dane z gospodarskitni plani in ki jih imajo do oblasti, o pravem času in natanko.
Kmečke delovne zadruge morajo voditi svoje gospodarstvo tako, da kar najbolj racionalno uporabljajo vse možnosti in dane okoliščine za razvoj svojega kmetijstva in da izboljšujejo svoje kmetijsko pridelovanje s tem, da uporabljajo sodobno znanost in tehniko in da povečujejo storilnost dela
5.	Delovna ureditev in delovno razmerje
79.	člen
*
Delo v kmečkih delovnih zadrugah opravljajo zadružniki sami osebno.
Dolžnost zadružnikov je, da po svojih zmožnostih in strokovnemu znanju opravljajo v zadrugi delo, ki jim ga zadruga naloži.
Zadruga nalaga svojim zadružnikom delo po njihovih zmožnostih, po strokovnem znanju in nagnjenjih in po njihovih drugih osebnih lastnostih.
V kmečkih delovnih zadrugah se dela pravK loma v delovnih skupinah,
Dejo se v zadrugi tako uredi, da se na vseh delovnih mestih vzbuja, podžiga in razvija pri zadružnikih jqstna yzpodbuda in podjetnost, obenem pa osebna odgovornost za delo, ki ga opravljajo.
80.	člen
Zaslužek se zadružnikom odmeri po opravljenih dejqvmh dnevih, obračung pa se na podlagi skupnih dohodkov zgdruge, od katerih se prej odtegnejo prispevki za sklade in zakupnina oziroma obresti, ki se dajejo zadružnikom za vloženo zemljo.
81.	člen
Zaslužek zadružnikov se obračuna y denarju, izpja.ča pp s.e v denarju in v pridelkih.
82.	člen
Zaslužek se izplačuje zadružnikom ob konpij leta. Zadruga pa lahko daje v skladu s pravili zadružnikom Že' med letom predujme glede na opravljene delovne dneve.
83.	člen
Zadruga lahko dajç zadružnikom posebne nagrade /a posebno prizadevanje, za povečanje pridelan, У-Џ izboljšanje pridelkov in za druge uspehe pri delu.
84.	člen
Dolžnost zadrnžnikov je, da so pri delu disciplinirani in eia se držijo navodil predsednika in drugih voditeljev zadružnega dela.
Zadružni zbor izda na podlagi splošnih predpisov Istrskega okrožnega ljudskega odbora pravilnik o delu in delovni disciplini v zadrugi.
6.	Razdelitev dohodkov in skladi.
85.	člen
Skupni dohodki kmečke delovne zadruge se določijo tako, dg se od vrednosti skupnega letnega pridelka in drugih dohodkov odšteje vrednost dejanskih stroškov zadruge, med katere se štejejo tudi plačila za storitve nezgdružnikov, vplačila v amortizacijski sklad, prispevek v sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva ¡in upravni stroški-
Iz tako izračunanih skupnih dohodkov zadruge se poravnajo po vrsti prispevki za druge zadružne sklade, zakupnine oziroma obresti in zaslužek zadružnikov.
86.	člen
Kmečka delovna zadruga ima tele sklade:
1.	temeljni sklad,
2.	amortizacijski sklad,
3.	obratne sklade,
,4. rezervne sklade,
5.	socialni sklad,
6.	sklad za kulturo in prosveto.
87.	člen
V	temeljni sklad spadajo zemlja in delovni pripomočki tnaprave, zgradbe, stroji in živina),' ki so zadružna last in denarna sredstva, ki so namenjena kapitalni graditvi.
Ta sklad se vsako leto povečuje s prispevkom iz skupnih letnih dohodkov zadruge. V temeljni sklad se vloži vsako leto odstotek skupnih dohodkov, ki ga določi zadružni zbor v okviru zadružnih pravil in navodil zadružnega sveta.
^ Temeljni sklad je nedotakljiv in je namenjen za večanje in širjenje zadružne lastnine.
88.	člen
Amortizacijski sklad se ustvari iz sredsfev, ki se vsako leto vplačujejo vanj v danem odstotku od vrednosti delovnih pripomočkov, ki so bili vloženi v temeljni sklad zadruge. Amortizacijsko stopnjo določi v mejah splošnih predpisov Istrskega okrožnega ljudskega odbora zadružni zbor.
Amortizacijski sklad je nedotakljiv.
89.	člen
Obratni skladi so:
a)	semenski sklad,
b)	sklad krme,
c)	druga obratna sredstva.
Semenski sklad se določi po tem, koliko semen rabi zadruga na leto. Semenski sklad je nedotakljiv.
Sklad krme se določi po tem, koliko krme rabi zadruga na leto. Ta sklad je nedotakljiv.
90.	člen
Rezervni skladi so:
a)	rezervni semenski sklad,
b)	rezervni sklad krme in
e)	Rezervni sklad prehrane.
V	rezervnem semenskem skladu je 15 do 20 odstotkov semenja, ki ga zadruga rabi na leto.
V	rezervnem skladu krme je zaloga krme, ki znaša 10 do 15 odstotkov krme, ki jo zadruga rabi na leto.
Rezervni sklad prehrane ima namen, zavarovali zadrugo ob slabi letini in je v njem 10 do 15 odstotkov žita, ki ga rabi'zadruga na leto za prehrano zadružnikov.
Rezervni skladi se zbirajo polagoma, kakor to sklene zbor.
91.	člen
v- ■
Namen socialnega sklada je, da se podpirajo zadružniki, ki so začasno nezmožni za delo, invalidi in zadružniki, ki ne morejo delati zaradi delovne onemoglosti ali starosti, pa tudji zadružniki, ki iz opravičenih razlogov ne zaslužijo v zadrugi toliko* da bi se lahko preživljali. Razen tega je namen sklada, da se daje plačilo porodnicam, dokler traja porodniški dopust, da se vzdržujejo, vzgajajo in šolajo mladoletni otroci pokojnih zadružnikov, da se gradijo otroške jasli in zabavišča, da se daje prva pompč tjstjm, ki se pri delu poškodujejo ali zbolijo ¡p da se ..dajejo podpore za zdravljenje za-
družnikov in za ustanavljanje zdravstvenih in ambulantnih postaj itd.
V	ta sklad se vlaga odstotek od skupnih dohodkov zadruge, ki ga določi zbor v skladu z navodili zadružnega sveta.
92.	člen
Sklad za kulturo in prosveto je namenjen razvoju kulturnega in prosvetnega delovanja zadruge.
V	la sklad se vloži odstotek od skupnih dohodkov zadruge, ki ga določi zbor v skladu z navodili zadružnega sveta.
93.	člen
Sredstva posameznih zadružnih skladov se smejo uporabljati samo za namene, za katere so določeni.
V.	Okrajna zveza splošnih kmetijskih zadrug
94.	člen
Splošne kmetijske zadruge na območju enega okraja se združijo v okrajno zvezo kmetijskih zadrug, kije višja'zadružna gospodarska organizacija.
95.	člen
Kot višje zadružne gospodarske organizacije imajo okrajne zveze kmetijskih zadrug tele poglavitne naloge:
1.	a — da skrbijo s svojim gospodarskim planom za enotnost zadružnega kmetijstva v okraju;
b — da uporabljajo znanstvene metode dela in modema proizvajalna sredstva in s temi izboljšujejo kmetijsko pridelovanje;
c — da širijo kmetijsko socialistično področje s tem, da povečujejo in izboljšujejo premoženje zveze in tako utrjujejo moč zadružne lastnine;
d — da za svoje potrebe in za potrebe včlanjenih zadrug in zadružnikov ustanavljajo zgledna posestva, drevesnice, živinorejska posestva, ple-menitne in semenske postaje, kmetijske strojne postaje, obrtne in industrijske obrtne delavnice, v katerih predelujejo kmetijske pridelke, in da zidajo druge gospodarske objekte;
e — da pomagajo zadrugam s tem, da organizirajo varčevanje in kredit;
f — da odkupujejo kmetijske pridelke zato, da se skupno predelujejo in prodajajo;
2.	a — da skrbijo za napredek zadrug in za njihovo organizacijsko utrditev;
b — da nadzorujejo delo zadružnikov, da jim z inštruktorji strokovno in organizacijsko in tudi sicer pomagajo in da imajo pregled nad njihovim delovanjem;
c —i da dajejo navodila za delo zadrug; d —1 da pomagajo zadrugam pri planiranju pridelovanja in pri izpolnjevanju plana;
e — da opozarjajo zadruge in delovne kmete na prednosti skupnega pridelovanja in na znanstvene metode in sodobna sredstva za to pridelovanje; f — da organizirajo oskrbovanje zadrug;
g — da skrbijo za kulturno, idejno in politično vzgojo v zadrugah;
h — da skrbijo za strokovno vzgojo zadružnega kadra in
i — da opravljajo revizijo vsega delovanja zadrug.
96.	člen
Materialna podlaga za izpolnjevanje nalog, ki jih imajo okrajne zveze kmetijskih zadrug, je zadružno premoženje in splošno ljudsko premoženje, ki jim je dano v uporabo.
97.	člen
Okrajna zveza kmetijskih zadrug sprejme svo) gospodarski plan na svojem zboru. Ta plan spada v okvir okrajnega gospodarskega plana.
Ko se na seji izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora določa plan okrajne zveze kmetijskih zadrug z namenom, da se vnese v okrajni gospodarski plan, sta navzoča predsednik okrajne zveze kmetijskih zadrug in en član njenega uprav-negal odbora.
98.	člen
Okrajne zveze kmetijskih zadrug lahko določijo v svojih pravilih, da morajo zadružne organizacije plačevati prispevke zadružni zvezi, ki ji pripadajo.
9|9. člen
Določbe tega odloka, ki se tičejo razpolaganja z zadružnim premoženjem in uporabljanja zadružnega in splošnega ljudskega premoženja in ki veljajo za kmetijske zadruge, se primerno uporabljajo tudi za okrajne zveze kmetijskih zadrug.
100.	člen
Okrajne zveze kmetijskih zadrug se ustanovijo na podlagi pravil, ki jih potrdi izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora. On tudi odloča o prenehanju teh zvez.
Zoper odločbo po prejšnjem odstavku se lahko vloži pritožba na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
101.	člen
Najpozneje v enem mesecu po potrditvi njihovih pravil se okrajne zveze kmetijskih zadrug vpišejo v register pri izvršilnem odboru okrajnega ljudskega odbora. Zoper odločbo, s katero se zavrne predlog za registracijo, se lahko vloži pritožba na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
102.	člen
Organi zadružnih zvez so: zbor, upravni odbor in nadzorstveni odbor.
103.	člen
Zbor je najvišji organ zveze, ki voli in razvezuje, njene organe in odloča o najpomembnejših zadevah zveze.
ÊTRÀN 5?
Zbor zveze sestavljajo odposlanci zadružnih organizacij, ki so združeni v tej zvezi. Število odposlancev posameznih zadružnih organizacij se določi po številu njihovih zadružnikov in sicer po razmerju, ki je določeno v pravilih zadružne zveze.
104.	člen
Upravni odbor je izvršilni organ zadružne zveze, ki predstavlja in zastopa zvezo in vodi vse njeno delo. Upravni odbor je'sestavljen iz predsednika in več članov.
Nadzorstveni odbor je nadzorstveni organ zadružne zveze.
Število članov upravnega odbora in članov nadzorstvenega odbora določijo pravila zadružne zveze.
105.	člen
Določbe tega odloka o ustanovitvi, zglednih pravilih, registraciji in organih kmetijskih zadrug se primerno uporabljajo tudi za kmetijske zadružne zveze, če ni za nje kako drugače določeno.
VI,	Sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva
1.	Splošne določbe
106.	člen
Zaradi pospeševanja proizvodnje kmečkih delovnih zadrug se pri okrajnih ljudskih odborih ustanovi sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva, v katerem so vključene vse kmečke delovne zadruge v območju okrajnega ljudskega odbora.
107.	člen
S skladom za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva kot splošnim ljudskim premoženjem gospodarita zadružni svet in upravni odbor sklada v okviru gospodarskih planov kmečkih delovnih zadrug, gospodarskega plana sklada in okrajnega oziroma okrožnega gospodarskega plana.
Zadružni svet volijo kmečke delovne zadruge in delovni kolektivi podjetij in drugih gospodarskih enot in zavodov sklada.
✓	108. člen
Zadružni svet in upravni odbor se volita za eno leto.
Kmečke delovne zadruge volijo svoje predstavnike v zadružni svet na rednem letnem zboru.
Podjetja in druge gospodarske enote in zavodi sklada volijo svoje predstavnike v zadružni svet po predpisih, ki veljajo za volitve delavskega sveta v gospodarskih podjetjih ljudskih odborov.
Zadružni svet in njegovi člani se lahko odpokličejo tudi pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
109.	člen
Glede predstavnikov delovnih kolektivov podjetij, gospodarskih enot in zavodov sklada, ki so člani zadružnega sveta in upravnega odbora, veljajo ustrezno predpisi o gospodarjenju z gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih.
2.	Naloge in poslovni predmet sklada.
110.	člen
Naloge in poslovni predmet sklada so:
a)	dodeljevanje in popravljanje traktorjev, kmetijskih strojev in orodja kmečkim delovnim zadrugami, ki imajo glede na površino svoje obdelovalne zemlje, dane proizvajalne zmogljivosti in stopnjo organizacijske ureditve, pogoje za njihovo racio-alno izkoriščanje; preskrba zadrug z gorivom in mazivom;
b)	oskrba kmečkih delovnih zadrug z rezervnimi deli, orodjem in materialom, ki se rabijo za izkoriščanje in vzdrževanje traktorjev, kmetijskih strojev in orodja;
c)	skrb za izpolnitev plana graditve gradbenih objektov kmečkim delovnim zadrugam, zagotovitev in delitev investicijskega materiala iz centraliziranih virov in proizvodnja materiala iz lokalnih virov;
d)	dodeljevanje strokovnjakov kmečkimi delovnim zadrugam za zadružne uslužbence in skrb za dvig kadrov pri kmečkih delovnih zadrugah;
e)	skrb za nabavo plemenske in delovne živine in sadik-za kmečke delovne zadruge;
f)	pomoč kmečkim delovnim zadrugam pri izdelavi gospodarskih planov, pri organizaciji in izboljšanju proizvodnje in pri pravilni organizaciji dela;
g)	vsi potrebni ukrepi za zagotovitev kreditov kmečkim delovnim zadrugam, sodelovanje pri kontroli nad izvajanjem finančnega plana kmečkih delovnih zadrug, kakor tudi pri vračanju kreditov, ki so bili dodeljeni š posredovanjem sklada, in pri odplačevanju amortizacijskih kvot za dodeljene traktorje, kmetijske stroje in orodje;
hi pomoč kmečkim delovnim zadrugam pri prodaji njihovih proizvodov, pri razvijanju' medsebojne trgovine in pri preskrbi z raznim materialom;
i)	skrb za organizacijsko okrepitev kmečkih delovnih zadrug in za pravilno izvajanje splošnih pravnih predpisov in zadružnih pravil;
ji knjigovodstvena instruktaža kmečkih delovnih zadrug;
ki revizija kmečkih delovnih zadrug.
111.	člen
Za vzdrževanje in izkoriščanje traktorjev, kmetijskih strojev in orodja organizira sklad strojno delavnico, skladišče nadomestnih delov m postajo za preskrbo kmečkih delovnih zadrug z gorivom in mazivom za kmetijske stroje in orodje.
Za izvajanje investicijske graditve in izkoriščanje lokalnih izvorov surovin se organizirajo v okviru sklada posamezni obrati (podjetja), apnenice, opekarne, žage in podobno.
STÒAN ài 2ZZr~rr*^^z7r-->-'
LÈTÓ V. - ST 4 ■ ......
Za napredek zadružne proizvodnje lahko sklad organizira^ poizkusne postaje, predelovalne delavnice in drugo.
3. Zadružni svet.
112.	člen
Zadružni svet šteje 40 do 80 članov. Število članov določi' izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.	* : ■» 1
Število članov, ki jih delegirajo v svet kmečke delovne zadruge in podjetja, gdšpodarskfe énote in zavodi sklada, mora biti sorazmerno številu njihovih zadružnikov oziroma zaposlenih oseb.
113.	člen
Zadružni svet opravlja naslednje posle:
a)	izda temeljni plan sklada, ki ga odobri okrajni ljudski odbor;
b)	voli, razrešuje in menja člane upravnega odbora, razen direktorja;
c)	daje upravnemu odboru sklada navodila za delo; pretresa njegova poročila, sklepa o njih in odobrava delo upravnega odbora;
d)	pretresa delo direktorja in drugih organov sklada, pretresa pritožbe kmečkih delovnih zadrug in sklepa o njih, kolikor ni za to pristojen kak drug jávni organ;
e)	pretresa vsa gospodarska in druga vprašanja kmečkih delovnih zadrug, ki jih združuje, kakor so na primer: izvajanje splošnih pravnih predpisov in zadružnih pravil, predlogi gospodarskih' planov, ukrepi za izvajanje plana, organizacijska in gospodarska okrepitev irt razmah kmečkih delovnih zadrug, reševanje pritožb zoper sklepe zbora zadružnikov o sprejemu v' članstvo in podobno,
f)	izda poslovnik sklada;
g)	določi prispevek skladu od dohodka kmečkih delovnih zadrug;
h)	razpolaga s tistim delom nadplanskega dobička, ki se daje skladu za prosto razpolago po veljavnih predpisih.
114.	člen
Zadružni Svet voli predsednika izmed svojih članov.
Predsednik zadružnega sveta ne sme biti član upravnega odbora sklada.
115.	člen
Predsednik sveta sklicuje zasedanja zadružnega sveta in jim predseduje.
it Zasedanja zadružnega sveta so najmanj enkrat vsake tri mesece.
Predsednik mora sklicati zasedanje zadružnega sveta, če to zahteva upravni odbor sklada, ena tretjina članov zadružnega sveta ali direktor sklada.
116.	člen
Zadružni šVet odloča veljavno, če fe na zasedanju navzočih več kot polovico članov.
4.	Upravni Odbor,
117.	člen
Upravni odbor se voli iz vrst članov zadružnega sveta z večino glasov.
Upravni odbor ima predsednika in skupaj z direktorjem 8—12 članov. Direktor ne more biti predsednik upravnega odbora.
Število članov üpraVnega odbora določi zadružni svet.
Mandat članov upravnega odbora traja eno leto oziroma do izvolitve novega upravnega odbora.
118.	člen
Glede na sklad ima upravni odbor posebno naslednje pravice in dolžnosti:
a)	sestavlja predlog Za temeljni plan sklada in ga vskladi z gospodarskima! plani kmečkih delovnih zadrug;
b)	izdaja operativne plane podjetij sklada ih jih vskladi z operativnimi plani kmečkih delovnih zadrug; kontrolira izvajanje teh planov;
c)	ukrepa o pospeševanju proizvodnje podjetij, gospodarskih enot in ustanoV sklada in stori po-trebno< da se izvajajo sklepi zadružnega sveta;
d)	pretresa poročila direktorja o delu sklada, podaja pripombe k tem poročilom in daje navodila za njegovo delo;
el skrbi za pravilno poslovanje sklada;
f)	predlaga poslovnik sklada.
119.	člen
Glede na kmečke delovne zadruge ima upravni odbor posebno tele pravice in dolžnosti:
a)	skrbi za izvajanje vseh pravnih predpisov pristojnih ljudskih odborov, zadružnih pravil in sklepov zadružnega sveta, posebno pa še: za redne seje upravnega in nadzornega odbora kmečkih delovnih zadrug in popolno udeležbo zadružnikov pri odločanju v vseh važnejših vprašanjih zadruge, za preprečevanje birokratizma, samovolje in podobnega v kmečkih delovnih zadrugah, za delovno disciplino, varstvo zadružnega premoženja in drugo;
b)	izväja ukrepe za organiziranje, okrepitev in gospodarsko utrditev kmečkih delovnih zadrúg;
c)	dela na razširjenju kmečkih delovnih zadrug v območju okraja;
d)	sodeluje pri obdelavi planskih nalog, ki jih daje okrajni ljudski odbor kmečkim delovnim zadrugam, pomaga kmečkim delovnim zadrugam s strokovnjaki sklada in na drug način pri sestavljanju njihovih temeljnih in operativnih planov;
e)	spremlja izvajanje gospodarskih planov kmečkih delovnih zadrug; predlaga oziroma ukrepa potrebno in pomaga kmečkim delovnim zadrugam pri izvajanju teh planov;
f)	odloča o revizijskih poročilih.
120.	člen
Zadružni svet izvoli upravni Odbor, brž ko se konstituira.
‘Člani upravnega odbora se Volijo ha podlagi kandidatnih list s tajnim glasovanjem.
Hkrati s člani upravnega odbora se voli tudi določeno število namestnikov.
Pravite predlagati kandidatno listo ima desetina članov zadružnega sveta.
Upravni odbor in njegovi posamezni člani se lahko zamenjajo tudi pred potekom časa, za katerega so izvoljeni.
121.	člen
Upravni odbor voli izmed svojih članov predsednika.
Predsednik upravnega odbora vodi seje upravnega odbora in pripravlja skupaj z direktorjem dnevni red sej.
122.	člen
Uprâvni odbor sklada dela kolektivno in Sklepa samo na sejah.
Seje upravnega odbora sklicuje predsednik u~ pravnega odbora.
Predsednik mora sklicati seje upravnega odbora na zahtevo direktorja ah posameznega člana upravnega odbora.
123.	člen
Upravni odbor sklada sklepa Veljavno, če je ha Seji navzočih več kot polovica njegovih članov.
Upravni odbor sklepa z večino glasov navzočih članov.
124.	člen
član upravnega odbora 'sklada, ki se ne strinja s sklepom upravnega odbora, lahko sporoči svoje pripombe izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora oziroma zadružnemu svetu sklada.
125.	člčn
Člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni upravnemu odboru sklada.
126.	člen
Da bi se proučevala posamezna vprašanja in da bi še pripravili predlogi v zadevah s področja upravnega odbora, lahko upravni odbor ustanovi posebne komisije izmed zadružnikov, sklicuje občasne konference predsednikov kmečkih delovnih zadrug ali ustanovi posebne komisije brigadirjev in drugih voditeljev proizvodnje v kmečkih delovnih zadrugah.
Upravni odbor lahko prav tako ustanovi posebne komisije izmed delavcev in uslužbencev podjetij in drugih gospodarskih enot 'in usfanov^sklada za reševanje vprašanj diede dela in pospeševanja proizvodnje v'teh enotah sklada.
5.	Direktor
127.	Člen
Direktor sklada je po svojem položaju član zadružnega sveta in upravnega odbora sklada.
‘ Djrektprja poSfáVlja jn odstavlja plenum okrajnega ljudskega odbora. Direktor sklada je odgovoren za svoje dèlo okràjhemlu ljudskemu odboru in upravnemu odboru sklada.

128.	člen
Direktor sklada predstavlja ' in zastopa sklad.
Direktor je neposredni voditelj poslovanja sklada in disciplinski starešina delavcev in uslužbencev sklada.
129.	člen
Direktor ima posebno naslednje dolžnosti:
a)	vodi neposredno izvajanje plana sklada;
b)	vodi neposredno poslovanje sklada s tem, da daje; smernice in da uravnava délo sklada z delom kmečkih delovnih zadrug ha podlagi veljavnih predpisov, odločb in sklepov ljudskih odboroV, zadružnega sveta in upravnega odbora sklada;
c)	skrbi za pravilno organizacijo déla V Skladu in za izvajanje določenih nalog;
d)	organizira izvajanje sklepov zadružnega sveta in upravnega odbora sklada ;
el sklepa v imenu sklada pogodbe;
f)	skrbi za dvig kadrov sklada in za izvajanje plana dviganja kadrov pri kmečkih delovnih zadrugah;
g)	vodi finančno in upravno poslovanje sklada.
130.	člen
Direktor sklada sprejema delavce na delo in postavlja uslužbence v skladu, izvzemši tiste, za katere posebni predpisi določajo drugače, ter izdaja odločbe o njihovem delovnem razmerju s skladom.
Direktor sklada izdaja odločbe o Odpovedi delavcem in uslužbencem, kolikor ta pravica ni na podlagi splošnih predpisov prenesena na druge osebe v skladu.
Proti vsaki odločbi o odpovedi ali o premestitvi na drugo delo imajo delavci in uslužbenci pravico ugovora na upravni odbor sklada, ki izda dokončno odločbo.
131.	člen
Direktor razporeja delavce in uslužbence pri zaposlitvi in jim določa delo.
Delavci in uslužbenci sklada so odgovorni direktorju za svoje delo v skladu.
Direktor skrbi za disciplino pri delu in poslovanju v šjdadu.
132.	člen
Direktor je neposredno odgovoren za izvajanje vseh pravnih predpisov in nalogov pristojnih ljudskih Odborov ter skrbi, da še v Skladu izpolnjujejo.
če direktor misli, da sklep upravnega Odbora nasprotuje pravnim predpisom, planom ali nalogom pristojnih javnih organov, mòra o tem brez odlcga obvestiti izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora oziroma pristojni javni organ ter začasno zadržati izvajanje sklepa, dokler izvršilni odbor okrajnega, ljudskega odbora oziroma pristojni javni organ ne izda dokončne odločbe. Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora pziroma pristojni javni organ mora izdati svojo odločbo takoj, najpozneje pa v désétih dneh.
Direktor sklada mora s področja upravnega odbora ukreniti vše, kar ’jfe potrebno za izvršitev
plana in za pravilno delo sklada, če upravni odbor sam tega ni pravočasno ukrenil. Direktor mora o storjenih ukrepih obvestiti upravni odbor sklada na prvi seji.
6.	Sredstva sklada.
133.	člen
Sklad posluje na podlagi gospodarskega računa in ima naslednja sredstva:
a)	traktorje, kmetijske stroje in orodje, dodeljeno kmečkim delovnim zadrugam;
b)	sredstva, ki mu jih daje ljudska oblast za nabavo novih traktorjev, kmetijskih strojev in orodja zaradi dodelitve kmečkim delovnim zadrugam;
c)	delavnice za popravljanje traktorjev, kmetijskih strojev in orodja;
d)	zneske, ki jih kmečke delovne zadruge vplačujejo za amortizacijo traktorjev, kmetijskih strojev in orodja;
e)	sredstva, ki jih pridobi s svojo delavnostjo;
f)	prispevke ljudske oblasti’ za kreditiranje kmečkih delovnih zadrug, prispevke amortizacijskih kvot in prispevke od dohodka kmečkih delovnih zadrug.
134.	člen
Višino prispevkov za kreditiranje kmetijskih zadrug določi na predlog svojega poverjenika za kmetijstvo Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
135.	člen
Višino amortizacijskih kvot, ki jih morajo v sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva vplačevati redno vsako leto za traktorje, kmetijske stroje in orodje, ki so jim dodeljeni v upravo, kmečke delovne zadruge, določi po trajanju in vrednosti dodeljenih traktorjev, kmetijskih strojev in orodja, izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
136.	člen
Vplačevanje amortizacijskih kvot v sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva preneha, ko vplačane amortizacijske kvote dosežejo vrednost traktorjev, kmetijskih strojev in orodja.
Po izvršeni amortizaciji traktorjev, kmetijskih strojev in orodja prenehajo kmečke delovne zadruge vplačevati amortizacijske zneske, ta sredstva pa lahko še v naprej izkoriščajo.
Če postanejo traktorji, kmetijski strojil in orodje po krivdi kmečke delovne zadruge predčasno neuporabni, mora kmečka delovna zadruga vplačati amortizacijske kvote do polne vrednosti dodeljenih traktorjev, kmetijskih strojev in orodja.
137.	člen ^
Prispevek od dohodka zadrug v sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva snte znašati največ 3 odstotke. Koliko bo v
mejah 3 odstotkov znašal prispevek za vsak. posamezni fond, določi po predhodnem predračunu izdatkov sklada za mehanizacijo zadružni svet sklada s pritrditvijo izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora.
7.	Druge določbe.
138.	člen
O planirani investicijski graditvi in o izročitvi traktorjev, kmetijskih strojev in orodja kmečkim delovnim zadrugami v trajno uporabo in izkoriščanje sklepa sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva s kmečkimi delovnimi zadrugami pogodbe o investiranju.
V pogodbo o investiranju se vnesejo poleg pravic in obveznosti sklada in zadruge tudi določila, po katerih se sklad zavezuje, da bo s svoje strani ukrenil vse potrebno, da oskrbi zadrugo s potrebnim materialom za izvajanje investicijskih del in da ji preskrbi investicijski kredit, zadruga pa, da bo prejeta sredstva pravilno rabila in da priznava Skladu pravico kontrole nad izvrševanjem investicijskega plana. Nadalje se v pogodbo vnesejo tudi določila, ki dajejo skladu pravico, nadzorovati izkoriščanje in vzdrževanje traktorjev, kmetijskih strojev in orodja v kmečki delovni zadrugi in pa pravico, uporabiti po potrebi posamezne traktorje, kmetijske stroje in orodje za kmetijska dela izven kmečke delovne zadruge, in sicer po končanih glavnih kmetijskih delih, ki so določena v planu kmečke delovne zadruge.
Obrazec tipične pogodbe o investiranju predpiše okrožni poverjenik za kmetijstvo v soglasju z okrožnim poverjenikom za finance.
139.	člen
Kmečka delovna zadruga je dolžna traktorje, kmetijske stroje in orodje, ki jih je sprejela v uporabo, pravilno izkoriščati in vzdrževati ter skrbeti, da so v tehničnem' pogledu vseskozi v redu.
Pogodba o investiranju se lahko razdere, ako kmečka delovna zadruga ne izpolnjuje določil pogodbe glede izkoriščanja in vzdrževanja traktorjev, kmetijskih strojev in orodja. Kmečka delovna zadruga mora po prenehanju pogodbe vrniti traktorje, kmetijske stroje in orodje in povrniti storjeno škodo.
Pogodba o investiranju se tudi lahko razdere, če kmečka delovna zadruga ne uporablja kreditov v namene, ki so z njo določeni. V tem primeru se ustavi nadaljnje izplačevanje investicijskih kreditov, že dodeljene kredite pa mora kmečka delovna zadruga vrniti.
140.	člen
Ko se traktorji, kmetijski stroji in orodje izrabijo, ima kmečka delovna zadruga pravico dobiti namesto izrabljenih in amortiziranih traktorjev, kmetijskih strojev in orodja iz sklada za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva druga ustrezna sredstva za proizvodnjo.
VII.	Kazensko pravno varstvo zadrug
141.	člen
Kdor kot član kmetijske zadruge z namenom, da bi izpodkopal zadrugo, ovira njeno delo, izpodkopava red ali organizacijo dela v zadrugi in s tem povzroči motnje v njenem delu, neizpolnitev plana ali znatnejšo premoženjsko škodo, se kaznuje z odvzemom prostosti ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do petih let.
Za dejanje iz prvega odstavka tega člena sme sodišče pri obsodbi na kazen odvzema prostosti s prisilnimi delom izreči tudi denarno kazen ali zaplembo premoženja.
Če se zaradi dejanja iz prvega odstavka tega člena zadruga razbije, se storilec kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom do petnajstih let in z zaplembo premoženja.
142.	člen
Kdor s silo, resno grožnjo ali kako drugače ovira ali preprečuje pristopanje k zadrugi ali kdor s silo ali resno grožnjo sili koga k izstopu iz zadruge, se kaznuje z odvzemom prostosti najmanj treh mesecev ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do petih let.
Kdor s silo ali resno grožnjo sili koga k vstopu v zadrugo, se kaznuje z odvzemom prostosti do dveh let.
VIII.	Prehodne in končne določbe
143.	člen
Sedanje kmetijske zadružne organizacije morajo v treh mesecih potem, ko dobi ta odlok ve-
Sodni oglasi in objave
XXX^16->51
Sedež: Škocjan pri Kopru.
Dan vpisa: 3. maja 1951.
Besedilo: Okrajno kmetijsko šotekio podjetje, Škocjan pri Kopru.
Postavni predmet: Podjetje upravlja im gospodarsko izkorišča vso premično in. nepremično imovino, ki je vfkmjližena v zemljiški knjigi okrajnega ljudskega sodišča v Kopru na ime: »Fondo provinciale delil’Ilsitr ia« tar vso ono limovima, ki- jo je upravljala all imela v zakupu Kmetijska šola v Škocjanu tpri Kopnu. Te nepremičnine z vseimii ipnifcikfflinami sHužiijo tudi naivedelni Kmetijski šoli za praktično šolanje njteraiih gojencev.
Ustanoviteilij podjetja: Okrajnli ljudski odbor, Koper.
Upravni operativni voditelj: 'Poverjeništvo za kmetijstvo OLO, Koper.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: 1. Klajdanič Danilo, v svojstvu upravnika, 2. Muženič Bruno v svojstvu računovodja.
Upravnik predstavlja podjetje in podpisuje zanj: v finančnih zadevah podpisuje skupno z računovodjo.
Okrajni ljudski odbor v Kopru, poverjeništvo za finance1, dne 3. maj» 1951.
XXX/43-51
Sedež: Portorož.
Dan vpisa: 20. aprila 1951.
Besedilo: Mestno gospodarsko podjetje. Portorož.
Skrajšan maziv: »Economi«, Portorož.
Predmet poslovanja: Obrtniško im trgovsko gospodarstvo, ki se sestoji od kupoprodaje vseh predmetov široke potrošnje, bodisi
Ijavo, prikrojiti pravila njegovim določbam. Sklep o spremembi pravil sprejme v tem primeru z večino glasov zadružni zbor, na katerem je navzočih najmanj polovica zadružnikov.
Izvršilni odbor okrajnega ljudskega obbora izda odločbo o likvidaciji zadružne organizacije, ki se ne ravna po določbah prednjega odstavka. Čisto premoženje, ki ostane po likvidaciji, se prenese v last tiste zadružne organizacije, ki jo določi izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
Če premoženje zadružne organizacije, ki pride v likvidacijo, ne zadostuje za poravnavo njenih obveznosti, se terjatve upnikov poravnajo po posebnih predpisih.
144.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda vse potrebne predpise za izvajanje tega odloka.
145.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu. Obenem prenehajo veljati vse določbe odloka o zadrugah z dne 14. septembra 1947, ki se tičejo kmetijskih nabavljalmh in prodajnih, kmetijskih proizvajalnih in predelovalnih zadrug ter kmečkih obdelovalnih zadrug.
*•
Koper, 14. junija 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Erminij Medica 1. r.	Mario Abram I. r.
za garantirano preskrbo, 'kakor 'tildi ma prosto, cvetličarstvo, mizarstvo, čevljarstvo. briivniiiaa menza im bar v Portorožu.
Ustanovitelj podjetja: Krajervmli ljudski odbor, Portorož.
Upravno operativni voditelj: KLO, Bontanož, odsek za komunalne zaidelve.
'Podjeibje zastopata in zanj podpisu jela: Erman Mario, v svoj: stvu upravnika, Cecoliin Mario, v svojstvu miamesltnlitoa Upravnika, Cuzzii Eglidio, knjigovodja, ki podpisuje v primeru odsotnosti enega od zgoraj pod 1. im 2. mavedeniih.
Okrajmii ljudski odbor v Kopru, poverjeništvo za finíame e, dne 24. apriti a 1951.
Soc 50y4
V družbenem registru se pri »Vina«, veletrgovina z alkoholnimi im brezalkoholnimi pijačami, deinliiška družba — Comercio alTin-grosso di alcooKei e non alcoolildi, Società1 per azioni, v Kopru, dovoljuje Vpis 'naslednjih spramemlb:
Dam vip’sa 19. VI. 1951.
Na podilaigii zapisnika druge redine skupščine delničarjev ime-“ nóvame družbe z dne 21. VI. 1950 se izbriše ravnatelj Čermelj • stanko pok. Ivana in vpiše za ravnatelja družbe s pravico do zastopstva in podpisovanja v okviru: čl. 35. družbenega statuta Jeršin Jože; od Jožeta, komemiijsliist iz Kopra.
Vpiše se poleg bilance za leto 1949.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 3il. ' maja 1951.
Gregorič Zora, polk. Antona im pok. Katarine Della Savia, roj.
16.	I. 1901 y Dekanih, šivilja, stanujoča v Dekanih' je izgubiti» osebno iskaznico 22591/443 izdamo od KLO Dekani in jo proglaša za neveljavno,
Cans III 232/4
V zadružnem registru tukajšnjega sodišča se pri Krpat jsk¡ zadrugi Bertoki — Sv. Tomaž z o. j. v Bertokih doyqljuje vpis naSlddmljilh sprememb:
Pan yipisa: 19. VI. 1,95).
íí9 podlagi sklepov rednega občnega zbora članov ? Ape 14. aprila 1951 sp vjpftše:
Novi člani upravnega odbora so:
Horvati« .Stanislav ipok. Flor jana iz Serrala 128, tajnik, Bertok Jožef od Ivana iz Bertokov 25, blagajnik,
Ajpollonio Eg'dÿ od Jožefa џ Prad 89,
Ojo ßilvester od Jožefa iz Sv, Tomaža 69,
TpSkan Gvido od Franca, iz Sermima 107 im Babi Viktor od Feltra Џ Skqajana 4, člani tp.r namwünikg:
Vatovec Remo c¡d Silvestra in Bucaj Ivan pok. Ivana.
Vpiše se polog bilance za leto 1950.
Izbrišejo se pa naslednji, člani upravnega odbora: Apollonfo Egldtj od Jožeta, taijniik,
Horvatič Stanislav pok. Florjana, blagajnik,
Ojo Angtìl od Ivana,
Peros a Franc qd pronica,
Bentpk Jožef od {ivano ¡>д Üerin Ariton pok, Ivana, člgjji tpr namestnika:
Apoblonio Bruno od Angela :n Certkvenič Franc pok. Antona.
Okrožno Ijijdsko sodifiče v Kopru dne 11. junija 1951,
*
Г
✓
Izdaja Istrski Okrožni ,LO v .Kupeji, — Uredništvo lin uprava v Kopru. — Odgovorni prçdnilk: KoJepc Grlomjr, Jjioper,
Tiskala Man» -»Jadran« v .крргр,