T REBNJE Danes bo na '■ celodnevnem obisku v trebanjski občim predsednik republiške - oh vr?nue ZMS Živk0 Pregl- I 0 iskal bo tudi osnovno šolo v f Velikem Gabru. Jutri do-f Li* ur* v kmetijski ■ so« na Urmu predavala o varstvu Š! ™| x,.znana ' strokovnjakinja \ Kač iz žalskega f g-a inštituta. v ŠMARJEŠKE TOPLICE | včeraj dopoldne so predstavniki 5 novomeškega PTT podjetja se- I I sedem dolenjskih občin z ■ telefonije. nUJn° p0treben razv°j ! METLIKA - Na novi novo- jj meški transfuzijski postaji je v [ torek zjutraj darovalo kri 50 lju- \ di a metliške občine. j c« it ^9 ~ V torek popoldne s da ga bodo omumst! v občini začeli nemudoma uresničevati NOVO MESTO - Na torkovem posvetu so sklenili, da bodo ^°v*\ iz podjetij v občini tavrihV- let°šnje potrebe po de-,^.m te podatKe še ta mesec • uDniavodu 22 zaposlovanje. BREZICE - Miličniki so na steni osumljenim mladolet-°m> ki so te dni razbijali po mestu okrasne žarnice, žlebove 10 ?°»elk0 ob Cesti 21. maja. ,Ji , A - S tem tednom seje aceia poskusna proizvodnja v ovarm za predelavo krompirja v krompirjeve kosmiče. Roman Ogrin — kandidat za predsedstvo ^°5nuan ®Srin> predsednik izvršne- 1 odbora temeljne izobraževalne tupnosti Trebnje, in Zdravko Krta ^a> Predsednik občinske SKupščine ilo °]JcLL°ka’ ,Sta kandjdata za člana [“. !edsedstva skupščine SRS, ki ju je tje Jek Podlagal izvršni odbor sit ;?ubllie konference SZDL. Iz-so b,ni odbor je dal v javno razpravo jih vse druge kandidate, ki so jih si' fv,aga^1 v občinah. Dokončno bo i elanu predsedstva odločil zbor de-gatov občin, imeti pa bo moral idi podporo vsaj ene tretjine ob-inskih konferenc SZDL. Kot kan-i' ldata. za predsednika izvršnega ,Cia ftP86«« SRS je izvršni odbor 0odprl dosedanjega predsednika Sta- eta Kavčiča. M. L. TEKMOVANJE Prvo — Trebnje Zmaga na republiškem tekmovanju ZRVS Vredno se je bilo potruditi. Trebanjska občinska organizacija Združenja rezervnih .oficirjev in podoficirjev je na vseslovenskem tekmovanju „Iščemo najboljšo organizacijo ZRVS" dosegla prvo mesto, za nagrado pa prejela kinoprojektor, vreden približno 20.000 dinarjev, povrhu pa še dva velika pokala. Tekmovanje je trajalo od prvega februarja do prvega decembra. Celotna aktivnost je bila točkovana po naprej določenih zahtevali. Trebanjska organizacija se lahko polivali z izjemno prizadevnostjo, ki naj jo prikaže nekaj naslednjih številk. V skupnih akcijah, ki štejejo za tekmovanje, je spdelovalo nič manj kot 6.619 ljudi. Štirih obveznih predavanj se je udeležilo skupno 1.320 obiskovalcev, različne oblike dopolnilnega pouka pa je bilo deležnih še 1.121 ljudi. Na izpitih oficirjev je bil dosežen stoodstotni uspeh, pri izpitih podoficirjev pa je bil 97,6-odst. Povprečna ocena znanja je bila prav dobro. Za Trebnjim je drugo mesto na tekmovanju dosegla organizacija ZRVS iz Škofje Loke, tretje pa iz Radovljice. M. L. SMUČARJI NA IZBERJU. Tudi v nedeljo seje peljalo skozi Sodražico proti smučiščem na Izbetju veliko smučarjev, da so se naužili dobre smuke in sonca. Škoda le, da so bili paikimi prostori pod smučišči slabo spluženi. (Foto: F. Modic) ALI KONČNO' LE RAZPLET OKOLI MINULEGA DELA V JUTRANJKI? Doklej še igračkanje s samoupravljanjem? . ... - ------------- Referendum le farsa, resnični razplet šele po vztrajnem političnem delu, sicer bo pod samoupravljanje mogoče še marsikaj stlačiti! Zaradi skrčenega obsega časnika po praznikih naših bralcev nismo mogli sproti obveščati o poteku dogodkov v sporu o predlogu pravilnika o minulem delu gl. direktorja K. Vehovarja v „Jutranjki" in spremljajočih zapletih in razpletih. Čeprav je občinska konferenca ZK Sevnica dala oceno zapletov ob predlogu spornega pravilnika, zadeva s tem ni bila zaključena. Direktor K. Vehovar je napisal odstopno izjavo s svojega položaja, DS pa je ni sprejel. Napovedali so referendum o zaupnici direktorju za 6. januar, ki je spričo položaja ustvarjenega v kolektivu, seveda uspel. pletov. Direktor je izjavil, da ne gre nazaj na svoj položaj, četudi mu „dajo celo Evropo14, hkrati pa je časopisu „Komunist*1 poslal izjavo, kjer med drugim glede referenduma (Nadaljevanje na 4. str.) DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA V Dolenjski galeriji razstava o Vietnamu V ponedeljek, 17. januarja, ob 17. uri bodo v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprli dokumentarno razstavo o Vietnamu, ki sta jo pripravila Slovenski etnografski muzej in republiški koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri republiški konferenci Socialistične zveze. Na razstavi bo več sto eksponatov: od fotografij, ki prikazujejo trenutke bojev za osvoboditev vietnamskega ljudstva, prek brošur in druge literature o Vietnamu do originalnih primerkov umetnosti tega jugovzhodno-azijskega ljudstva. Ob razstavi bodo po željah v delovnih organizacijah in šolah vrteli tudi poseben dvajsetminutni film o Vietnamu. Razstava v Dolenjski galeriji bo odprta do 31. januarja. 4. januarja se je sestal občinski komite ZK Sevnica na razširjeni seji skupaj s člani ZK iz „Jutranjke1*, seje pa so se udeležili tudi člani sekretariata CK ZKS Franc Šetinc, predstavnika RSS Mitja Švab in !•'rance Polak. Med drugim so poročali, da je delavec „Jutranjke" F. Dobovšek 27. 12. 1971 dobil odpust z delovnega mesta. Na ta dan ga je na delovnem mestu obstopila skupina 25 vodilnih delavcev z zahtevami, da se mora odstraniti iz tovarne zaradi razprave, ki jo je imel na občinski konferenci ZK, kjer je kritiziral direktorja in samoupravljanje. Takšno je bilo stanje po praznikih, na seji komiteja pa so hoteli najti pot iz dodutno nastalih za- POSVET V NOVEM MESTU: Gospodarstvo pravi ,da* Predstavniki gospodarstva in ustanovitelji DBH so za samostojnost domače banke 5. januarja so se predstavniki gospodarstva in ustanovitelji Dolenjske banke in hranilnice soglasno izrekli Nad Srednjo Evropo se še vedno zadržuje območje visokega zračnega pritiska. Frontalni valovi se pomikajo prek zahodne Evrope proti severovzhodu in povzročajo pri iias le oblačnost. Do konca tedna pričakujemo oblačno vreme. V nižinah bo zamegljeno. Manjše padavine so možne jutri. Ohladitev zaenkrat ne bo. Jelka Lavrič s svojo mamo Angelo v dnevni sobi skromne hišice v Žabji vasi lani, konec decembra. (Foto: T. Gošnik) za samostojno poslovanje domače bančne ustanove. Direktor banke Ivo Novšak je najprej razložil novosti, ki jih v bančno poslovanje prinašajo nova ustavna dopolnila in novi zakon o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju, potem pa so govorili o le- -tošnjih nalogah banke in gospodarskih organizacij. Prav gotovo je pomembna novost, da odslej za bančno poslovanje ne jamči več država, pač pa ustanoviteljica banke. Poudarili so koristi, ki jih je pri dosedanjem razvoju Dolenjske doslej naredila domača bančna ustanova, zato so bili tudi vsi enakega mnenja, da je potrebno delati tako, da bomo na Dolenjskem še naprej imeli samostojen bančni zavod. LONČARIJA V MUZEJU * 'uzejsko društvo Ribnica je začelo pripravljalna dela za ureditev spodnjega dela ribniškega gradu. Iz nekdanje ropotarnice bodo uredili nov oddelek narodopisnega (etnografskega) muzeja. V njem bodo dobili prostor lončarski izdelki. Denar za to ureditev je v glavnem zagotovljen. Računajo, da bodo oddelek odprli že letošnjo pomlad. VEČ TISOČ LJUDI ZANIMA JELKINA USODA dvzem krvi (Foto: S. Dokl) Prej kot v treh pičlih mesecih je več tisoč naročnikov, bralcev in prijateljev našega lista zbralo za Jelkino zdravljenje nekaj nad 75.000 dinarjev — Več kot polovico denarja je pripravljenega za pomladanski drugi del zdravljenja v Zahodni Nemčiji 7. januaija je minilo leto dni, kar smo v našem listu prosili bralce in naročnike domačega časnika, naj po svojih močeh priskočijo na pomoč dekletu, ki v Žabji vasi že 17 let trpi zaradi multiple skleroze. Zgled Danje Bajc, Janeza Zupančiča in vaščanov iz Rumanje vasi, ki so v nekaj dneh zbrali na lastno pobudo sto starih tisočakov in jih lani prinesli Jelki Lavrič kot novoletno darilo za začetek zdravljenja, je rodil našo veliko akcijo. V 3 mesecih je več tisoč (Nadaljevanje na 8. str.) St. 2 (1137) Leto XXIII NOVO MESTO, četrtek, ^ 13. januarja 1972 mamama tedenski mozaik Joe Kennedy, sin pokojnega ameriškega senatorja in kandidata za ameriškega predsednika, Roberta Kennedyja, gre po stopinjah svojega očeta, ki je ljubil drzne dogodivščine in tveganja. V Afriki se je udeležil pogona na divje živali, pri čemer je le malo manjkalo, da ni izgubil življenje med napadom podivjanih antilop... jabolko ne pade daleč od drevesa.. . Na Dunaju je že skoraj vstikdo vsakemu sumljiv: po doslej še nepojasnjenih številnih eksplozijah na različnih mestih, policija prejema vsak dan nič koliko anonimnih pozivov naj pride zdaj sem, zdaj tja, pogledat, če ni morda kje skrit paket z eksplozivom. Pravijo, da tako napetega ozračja v dunajski prestolnici že dolgo ni bilo. Policija je za zdaj povsem brez moči.. . meščani pa brez miru Med številnimi kandidati, ki so uradno napovedali, da se bodo spustili v boj za glasove volivcev na letošnjih predsedniških volitvah v- Združenih državah Amerike, je tudi (in za zdaj zadnji v vrsti) bivši podpredsednik Humprey. Ko so ga vprašali, zakaj kandidira, ko pa je videti, da bo Nixon skoraj gotovo zma gal, je odvrnil: „To že, ampak v vsaki bitki mora biti tudi nekdo premagan, pa se ponujam jaz“... malce humorja v politiki nikoli ne škodi.. . Francoski predsednik Geor-ges Pompidou je ondan izjavil, da se ne utegne ukvarjati s takimi nepomembnostmi kot je to skrb za obleke in krojače -hkrati pa je povedal, da ga veseli, ker strokovnjaki menijo, da je zelo elegantno oblečen... diplomatski cik-cak. . . Novi generalni sekretar Združenih narodov, Avstrijec dr. Kurt Waldheim dela tudi po šestnajst ur na dan, so povedali njegovi pomočniki. Trdijo, da je zelo ambiciozen in da bo čisto drugačen kot U Tant, ki je slovel kot malce preveč obziren diplomat... na začetku dirke je vsak konj hiter... Ko so prebrali vse glasovnice v Togu, Afrika, so ugotovili, da je proti predsedniku Eyademi glasovalo samo 878 oseb izmed 868.941 volilcev. .. tako popularen, da so bile volitve skoraj nepotrebne... M ekaj še vedno man j ka! Kdo naj pomaga živinorejcem? — Premalo gospodarske dejavnosti — Vodstva naj bi prisluhnila kmetom! V minulih tednih je bilo v Pomurju precej razprav, ali kmetje potrebujejo še kako novo obliko povezovanja in sodelovanja ali lahko vse stvari urejajo v sedanjih organizacijah. V Kmečkem glasu pa je bilo objavljeno pismo znanega pomurskega kmeta o težavah živinorejcev, ki jim nihče ne pomaga, da bi laže prebrodili posledice lanske suše. V pismu ni opaziti zveze z omenjeno razpravo. Gotovo pa bo koristno, če jo napravimo mi. Včasih je po hudi suši država pomagala kmetom s cenenimi krmili, da niso poklali preveč živine, zdaj pa se ne zmenijo za to niti občina niti republika ali gospodarska zbornica, trgovina pa jih izkorišča s prodajo dragih krmil, je bilo poudarjeno v pismu. Postavljeno je bilo še vprašanje, kaj bi storil sindikat, če bi življenjska raven delavcev bila tako ogrožena, kot je zdaj kmetov. V krajih, kjer je zaradi suše zrastlo premalo krme, bi morali brez odlašanja nekaj ukreniti. A kdo in kako? V minulih tednih je bilo v murskosoboški občini jasno povedano, da imajo kmetje dovolj organizacij in ne potrebujejo nobene nove. Torej je treba le pognati njihova kolesja, da bodo delale z vso zmogljivostjo. A kdo naj jih počene? Kmetje? Ali Socialistična ••••••••••• (lz zadnjega Pavlihe) Nesreča ali sabotaža? Tako se sprašujejo strokovnjaki potem, ko se je potopila nekoč najlep potniška ladja sveta, slovita britanska „Queen ElizabethTa oijaška ladja z več koz 83.00Q BRTjj odplula v Hongkong. Kupil jo je namreč (in preuredil za enajst milijonov dolaijev) neki tamkaj^ milijonar, ki je kanil na njej urediti nekakšno plavajočo univerzo. Toda na ladji je pred dveflj dnevoma "najprej izbruhnil požar, potem pa se je še potopila in tako so milijonarjevi načrti padlij vodo — čisto dobesedno. Policija je uvedla preiskavo. (Telefoto: UPI) 1 - Odpni varnostni pas, Jože! zveza, ki kmetom menda nadomešča sindikat? Zakaj ne njena sekcija za kmetijstvo? Morda bi bila še bolj prožna kmečka sekcija, ki pa je nimajo povsod, ker baje ni potrebna. Kmetje opozarjajo na težave in kritizirajo na dovoljenih in nedovoljenih sestankih. Potem lahko le še čakajo ali odrekajo poslušnost sedanjim organizacijam. Ali ne bi mogle storiti več tudi sedanje kmetijske organizacije? Med zadnjima vojnama so po hudi suši krnetje res naročali seno v občinskih pisarnah, poskrbel pa ga je baje državni poslanec. Toda takrat niso imeli zadrug, ne družbenega upravljanja in ne samoupravljanja. Država je bila oblast, ki je hotela urejati vse. Zdaj pa imamo kmetijske organizacije in njihova poslovna združenja. Ali so tako brez moči, da ne morejo storiti nič? Če že ne morejo neposredno, bi TELEGRAMI BEIRUT - Tretji kongres KP Libanona je ob koncu zasedanja sklenil, da bo partija nastopila s svojimi kandidati na bližnjih volitvah v Libanonu. NIKOZIJA - Ob razmejitveni črti v Nikoziji je prišlo včeraj do streljanja, pri čemer je en pripadnik grške narodne garde izgubil življenje. Incident so brez razloga povzročili Turki. TOKIO - Uradno so sporočili, da bo sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko konec januarja obiskal Japonsko. KOEBENHAVN - Dolgoletni voditelj KP Danske Axsel Larsen je umrl včeraj v 74. letu življenja. Šef danske KP je bil do leta 1958, ko so ga izključili iz partije, ker se ni strinjal z oceno madžarskih dogodkov leta 1956. Med vojno je bil Larsen več let v nacističnih zaporih. morale vsaj posredno s pritiskom na tiste organe, ki odločajo. Če so se vsi odpovedali takim dolžnostim, pa si bodo menda morali pomagati kmetje sami. Toda potem se ni treba čuditi, če si želijo nove organizacije, čeprav bi jih nekateri radi prepričali, da je sedanjih že dovolj. Med razpravami o novi zadružni zvezi Slovenije so nekateri nasprotovali, da bi za svoje člane opravljala tudi gospodarske naloge. Kdo pa naj skrbi, da trgovci ne bodo izkoriščali kmetov, če jim sedanje kmetijske organizacije ne morejo preprečiti? Občine, republika, sekretariat za kmetijstvo ali gospodarska zbornica? Ti lahko določajo le norme za poslovanje, ne morejo pa se ukvarjati s trgovino niti toliko kot zadružna zveza. Sedanjih kmetijskih in drugih organizacij, ki naj bi skrbele za koristi kmetov, bi bilo gotovo dovolj, če bi bile podjetne. V svojo dejavnost bi lahko vključile vse, kar kmetje potrebujejo. Tudi zavarovanje živine in drugo, kar opravljajo kmečka društva. Toda kdo naj da pobudo za to. Mnogi kmetje so že povedali svoje želje. Vodstva naj bi jim le prisluhnila! JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Tokrat začnimo naš vsakotedenski pregled notranje-političnih in gospodarskih dogodkov malce drugače kot sicer — ne bomo ga namreč začeli z dogajanji na notranjepolitičnem poprišču (ki resda tudi niso imeli kakšne posebne frekvence v minulem tednu dni), marveč mu uvodoma posvetimo vsaj bežen pogled v nekaj številk, statističnih podatkov, ki so ta čas razumljivo precej v ospredju pozornosti. Gre namreč za to, da smo sedaj, tik po vstopu v novo poslovno leto, začeli dobivati prve celovite podatke iz gospodaijenja v letu, kije pravkar za nami -tako da je sedanji čas, lahko rečemo, skoraj povsod čas RAČUNOV MN BILANC, ob tem pa kajpak tudi čas operativnih načrtov za najbližjo prihodnost. Statistični podatki iz minulega leta samo potrjujejo tisto, o čemer je bilo govora vseskozi pred tem. Posebej pomembni so med temi podatki na primer tisti, ki govorijo o naši ZUNANJETRGOVINSKI MENJAVI v minulem letu, saj je to področje, če lahko rečemo, posebno občutljiva Ahilova peta vsega našega gospodarstva. Po podatkih zveznega Zavoda za statistiko (in ti podatki veljajo za območje vse države) smo lani sicer resda izvozili za 8 % več kot leto pred tem -celokupna vrednost blaga, ki smo ga lani uspeli prodati na zunanjem trgu, je znašala nekaj nad 27,2 milijarde dinarjev, seveda novih - vendar se nam je ob tem žal nesorazmerno povečal tudi izvoz: lani smo uvozili skoraj za 28,8 milijarde dinarjev raznih uvoznih artiklov, celokupni uvoz se nam je torej povečal (v primerjavi s predlanskim letom) kar za 13%. '■ Seštevek torej ni posebno ugoden, saj lahko ob vsem tem povemo še to, da so namje lani že tako velik PLAČILNI PRIMANJKLJAJ v naši zunanji trgovini povečal za dobrih 20 %. To je. pač kaj malo spod- budna bilanca - če imamo v mislih predvidene zdravilne ukrepe, ki jih bomo čimprej morali izvesti, da bomo vsaj v dogledni perspektivi uresničili zaželeno okrepitev in stabilizacijo vsega našega gospodarstva! Toliko nasploh o tem - naštejmo pa še nekaj lanskoletnih številk, ki bodo, vsaj kot pokazatelji, občana zanimale še bolj neposredno. Po zveznih statističnih podatkih so se lani zvišale cene (če jih primerjamo s predlanskimi) pri proizvajalcih in pa maloprodajne cene približno za 15%, cene gostinskih storitev so se v poprečju zvišale kar za 22 % - in zaradi splošnega naraščanja Čas računov in bilanc Zdravko Krvina in pa predsednik Izobraževalne skupnosti Trebnje Roman Ogrin. Po tem predlogu naj bi za funkcijo predsednika REPUBLIŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA ponovno kandidiral Stane Kavčič. Sredi prejšnjega tedna (minuli četrtek) je izvršni biro predsedstva ZKJ preučil aktivnost ZK pri izvajanju sklepov 21. seje predsedstva - ti sklepi so slej ko prej še vedno temeljni moto vsega našega notranje-politič-nega dogajanja in bodo, kajpak, to ostali še dolgo - ter je pri tem ocenil, da so dosedanji ukrepi in vse, kar je bilo v zvezi s sklepi 21. seje, prispevali k boljšemu političnemu položaju v državi. Ob pripravah za bližnjo 2. konferenco ZKJ bo treba izdelati VSESTRANSKO in GLOBLJO ANALIZO o vzrokih, ki so pripeljali do tistega položaja v državi, kije bilo o njem govora na 21. seji predsedstva ZKJ. Minuli teden (v sredo) je republiški izvršni svet slednjič tudi presekal gordijski vozel, ki se je že precej časa zapletal v zvezi z integracijskimi vprašanji našega liLK KTROGOSPODARSTVA - pri čemer za osvežitev spomina samo omenimo, da so se naše elektrogospodarske organizacije z družbenim dogovorom zavezale, da bodo sklenile samoupravni sporazum o združenem delu in ustanovitvi združenega podjetja elektrogospodarstva Slovenije, vendar zaradi najrazličnejših partikularističnih teženj nekaterih prizadetih podjetij do takšnega sporazuma doslej ni in ni moglo priti. Izvršni svet je s svojo odločitvijo, ki te navidezne probleme ^radikalno odpravlja (gre za to, kje naj bi bile^>osa-mezne službe združenega podjetja, kako bi bilo z žiro računom itd.), dosedanja prerekanja v zvezi s tem zaključil. V začetku prejšnjega tedna (v torek) so bile podeljene tudi letošnje nagrade „Borisa Kraigherja4* - torej največje slovensko priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena pii organizaciji in vodenju GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. Te nagrade so letos dobili: Anton Debevec,' direktor Industrije usnja Vrhnika, Marko Dernovšek, direktor mariborske riektrokovine, Jože Knez, glavni direktor novomeškega lesnega kombinata Novoles in pa Vladimir Logar, generalni direktor združenega podjetja Iskra. tedenski zunanjepolitični pregled II Scene, ki so se ponavljale v ponedeljek na letališču v Daki, je skorajda nemogoče popisati: vrnitev šejka Mudžiburja Rahmana v domovino je pričakalo okoli milijon Bengalcev. Navdušenje je mejilo na delirij. To je bila eksplozija čustev, ki jo nihče ni mogel ne nadzorovati in ne omejiti. Heroj nove nacije, trpinčenega Bangla Deša, se je vrnil zmagoslavno domov po desetih mesecih zapora in potem, ko se je le čudni igri usode lahko zahvalil za življenje. Bivši pakistanski predsednik Jahja Kan je namreč ukazal naj Rahmana obesijo. Zgodba, ki se je zvedela šele kasneje, pripoveduje, da so ga rešili vojaki, ki bi mu morali skopati grob in urediti grobnico. Svoje delo so nemreč opravljali tako počasi, da je bilo vojne prej konec, Jahjo Kana pa je zamenjal Ali Buto, sedanji predsednik Pakistana. Ta je v začetku svoje vladavine izvedel izredno modro državniško potezo, ko je ukazal, naj Rahmana izpustijo — to je namreč prvi korak na dolgi poti sprave med obema državama, ki vsekakor ne bosta mogli večno živeti v sovraštvu in se bosta morali nekega dne odločiti za bolj ali manj dobro sožitje. Iz pakistanskega zapora je šejk Mudžibur Rahman presenetljivo najprej odletel v London, kjer sta ga sprejela tako premier Heath kot šef opozicije VVilson. Šele od tam se je — z vmesnim štiriumim postankom v New Delhiju, kjer se je sestal z Indiro Gandhi vrnil v rodno Dako. Takoj po vrnitvi je na mitingu izjavil, daje zveza med obema Pakistanoma prekinjena za vse večne čase in da nikakršna sloga ni več mogoča. Razen tega je opozoril vse tiste — predvsem pa Buta — ki računajo na razkosanje Bangla Deša, da tega Bengalci nikoli ne bodo dovolili. Daka se še vedno trese od navdušenja, toda to bo naposled moralo prenehati, kajti navdušenje samo ni dovolj za obstoj nove države, ki bo vsekakor potrebovala še vse kaj drugega. Predvsem bo potrebovala sredstva, čas in državniško modrost — kajti brez tega, in seveda miru, se ni moč izkopati iz težav, ki jih ni malo. Morda bo najvažnejša naloga zagotoviti hrano za vsa lačna usta in red za vse tiste, ki še vedno izgubljajo glavo v zmagoslavju. Zlasti prvo bo izjemno težko, saj se bo 7 5 milijonom v Bangla Dešu kmalu pridružila še armada beguncev iz Indije. Teh je, kljub temu, da so se mnogi že vrnili, še vedno okoli devet milijonov. Ni težko slutiti, da se bodo vrnili brez sredstev in na domove, ki so v številnih primerih le še žalostna pogorišča. Indija bo seveda pomagala kolikor bo mogla, toda vprašanje je, koliko časa bo zmogla to breme. Nacionalni dohodek na prebivalca | je v Bangla Dešu komaj 55 do- Rahman v Daki laijev — to je neveijetno ntfM tako malo, da si to komaj lahM predstavljamo četudi povelj bolj plastično in rečemo, daj približno dvajsetkrat manjši k® v Sloveniji! Eno k drugem^ Bangla Deš je na začetku p0^ ki bo dolga in izjemno naporu* Mudžibur Rahman se je vrfl kot heroj, toda zgodovina i polna herojev, ki so omag* pred kasnejšimi bremeni. Up3 mo, da ta usoda ni namenjen tudi šejku Rahmanu. Medt^ pa se v Pakistanu (počasi botf' morali opustiti tisti pridevnfl zahodni) razmere počasi bistf1 jo. Novi predsednik Butu skušj z ukrepi, ki se zdijo pameti obuditi narod, kateremu je raz gotovo vzel dobršno samozavesti. Eden izmed ro°j nih načinov vzpodbud za pjj hodnje dosežke je v takih P^J meri h tudi iskanje in kaz^i vanje krivcev: zato je Buto iM zal, naj Jahjo Kana postavij pred sodišče in ugotovijo kol ko je kriv za zadnji pakistan? poraz. Morda bo njega ka#j dovolj za nekakšen moralni pl obrat v deželi, ki bo poslej lal ko pokazala na krivca in taki vsaj delno oprala madež s se^ V vsakem j) rimeru čaka tudi * del nekoč enotnega PakistaJJ na svojo renesanso, ki mora 3® priti. Sicer pa je razcep Pakf stana dobil svoj odmev tudi1,1 začetku konference enotnost afriških in azijskih narodov (j1* kateri sodeluje tudi Jugosl* vija), koje libijska delegacija pustila (tako kot pakistanska prvi dan zasedanja dvorano ' izjavo, da ne more sedeti skup3, s „secesionisti44... se p*8! Bangla Dešom. Podobnih mart! ših nesporazumov bo še prec*s vse dotlej, dokler nove drža^ ne bo priznalo več drugih, tega pa je ta trenutek še dale^ V Indokini se je vojna vih^ zopet nekoliko razvnela. Ame,t čani so pet dni intenzivno bon1 bardirali ozemlje Severni Vietnama, v Laosu so kraljevski sile v hudi defenzivi, v Kaflji bodži pa se vladnim silam tud1 ne godi kaj bolje. Medtem ser iz ameriških virov neuradflc zvedelo, da bo Nixon v nasled njih nekaj mesecih sporočil d* tum, do katerega se bodo Afflf ričani dokončno umaknili Vietnama, kar utegne položajv Indokini bistveno spremenit* Toda ta odločitev je seveda p^j gojena s številnimi drugiin med katerimi je gotovo tudi zultat pogovorov med Nixonofl in Mao Ce Tungom v Peking1] 21. februarja letos. cen so se lanski ŽIVLJENJSKI STROŠKI nasploh zvišali kar za 15,6 %, od tega samo v minulem decembru približno za 1,3 %! No, naj bo te nič kaj razveseljive bilance splošnega porasta življenjskih stroškov in cen (ki so do nadaljnjega še vedno „zamrznjene^ in tokrat, za čuda, dokaj uspešno) za sedaj dovolj - posvetimo se še nekaterim najbolj vidnim notranje-političnim in družbenim do-, godkom v dneh minulega tedna. Ta ponedeljek so na seji pristojnih odborov republiške konference SZDL že razpravljali o predlogih za možne KANDIDATE za novega člana predsedstva republiške skupščine ter za predsednika republiškega izvršnega sveta. Izoblikovali so predlog, po katerem bi bila za člana skupščinskega predsedstva (torej za tistega člana, ki naj bi ga po novih določilih izvolili iz občinskih struktur) možna kandidata sedanji predsednik občine Škofja Loka $S@38Sffl& Kmetijski nasveti irflcai * E i »n. m pospravil svinjarijo, ki jo vidite na sliki in ki _amn , en Je i11 dan del obrežja ob ICrlci sredi Kostanjevice. Pa ne a(^bi nokr^a,i,ta »»ncskritih kotičkov44 je kar precej in zadnji čas bi že bil, da lahkn k i/j11-3 °^8ovor vse tiste brezdušne nemameže, ki mislijo, da delajo od Krici prav vse, kar se jim zljubi. (Foto: Joco Žnicaršič) j W0 enot banke [lovin^ka^nfi banua’ najm°čnejša panes bržkonl0™3 -nHa’ W zaiema Mne SWu ze vec kot štiri pe-R Učnega potS- ^ovriihenot J “ V6Č kot 100 po' *2 Je teJ banld sredi de-lankn friP°Jlla Gorenjska kreditna iubliancu Oljska 100. enota aniimi J^ke, z vsemi dose-turanii rP°družnicami in ekspozi-mnldma Ih °reTnJske kreditne banke pa jjjfnot. J Ljub!ianska banka 108 velff j^a. dajlianska0LJ^ zna”°’ Posluje Ljubši k^režiški tudi na D°lenjskem: v aSFrS ,sevniški občini p° pfi- ^^Riomalisti‘ke. banke Ljubljanski, v potŠbčini kocevski ribniški orfl* VfIjiah' drugih dolenjskih obči-13 frebani^0nieški> ”ietliški in iag%i Posluje Dolenjska banka Uptfarstva J,?1103’ Predstavniki gospo-niefl* ZavzeS ystan°vitelji te banke pa dtel^ostojS0’ naJ bl naprej OStaIa dohjJ evni' ,isoi OTROCI VARČUJEJO Mu H JjMdm so na viniški osnov-netflbo 7« Uvedli novost: hranilno služ-e planske k!1?6' Podružnica Ljub-lirtfkrbela fek* v Črnomlju je pre-9 hramlniKOV, kolikor je I® jfšnje jVar?5valcev. Otroci mečejo i pftodo n enkrat v mesecu pa , „rina hran!, anke Prešteli in jih vpisali 1 Pjfla ^a^ilno knjižico. Čeprav vedo, ^ So se ne k° nabralo veliko denarja, » Usločili f bančno službo na šoli od-taVij^trokelnK?*cer 'z vzgojnih namenov, kol^r Eda,- radi navadili varčevanja, J*a žv»A-iVes denar znosijo v trgovino anST Weč»lnc gumiie. Dolenjsko zimsko smučarsko središče Črmošnjice so letos z urejeno vlečnico še bolj zaživele. Kljub občutnem pomanjkanju snega drugje na Dolenjskem je tam še vedno možna smuka, saj smučišča pod Gačami ne pokažejo tako kmalu rebra. Na sliki: vlečnica in smučišče. (Foto: S. D.) V prostorih nekdanjega lesnega podjetja na Suhoiju nad Metliko, kije sedaj obrat Industrije motornih vozil iz Novega mesta, izdelujejo sklope za stanovanjske prikolice. Pode, stranice in strope zatem prepeljejo v Novo mesto, kjer prikolice sestavljajo in dokončajo. (Foto: M. Vesel) Več sto graditeljev hiš na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju si je ob novem letu zaželelo le eno: da v letu 1972 cene gradbenemu materialu ne bi tako astro-nomdco rasle, kot so lani. Posnetek je iz novega naselja Čardak v Črnomlju. (Foto: R. Bačer) Naj priznajo, da je zakon »papirnat« Bomo imeli manj učiteljev? Učitelj, ki decembra leto^ ne bo imel pedagoške akademije, bo moral pustiti svoj poklic,, poučevati le honorarno ah pa se prekvalificirati. Takšna je, na kratko povedano, zahteva zakona, ki so ga očitno sprejeli „kabinetno", brez pravega upoštevanja življenjske resničnosti. Ta pa je neizprosna. Učiteljski poklic dandanes ni tako cenjen, da bi mladi ljudje drli vanj. Z ukinitvijo učiteljišč, ki se je izkazala kot prenagla, so se razmere še poslabšale in danes samo na območju novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo manjka nič manj kot 38 učiteljev za razredni pouk. Podobno je tudi s predmetnimi učitelji. Pedagoška akademija še zdaleč ne more zadostiti vseh potreb. Ostane še dopolnilno izobraževanje, v katero je bilo vloženo toliko upanja, pa vendarle ni dalo želenih rezultatov. Študij ni bil dovolj prilagojen izrednim študentom, učitelji pa so bili po vrhu vsega preveč zapo- sleni. V trebanjski občini, kjer je 56,8 odstotka delovnih mest nestrokovno zasedenih, je kar 37 učiteljev od skupno 107 poučevalo v minulem šolskem letu več kot 24 ur na teden - zaradi pomanjkanja učnih moči. Kako se naj torej učitelj loti študija, če je prezaposlen in če mu ni mogoče dati študijskega dopusta, da bi se lahko- resno posvetil učenju? Če vse to pretehtamo, je na dlani, da zakona ne bo mogoče spraviti v življenje. Če bi ga, se bo zgodilo le, da bodo v šolah še večje kadrovske zagate. Ob vsem tem bi bilo prav, da bi pristojni javno povedali, ali je zakon resno mišljen, zakaj učitelj se mora že zdaj odločiti, saj hoče vsakdo imeti varno prihodnost. M. L. Pretok plemeniti vino č^tSa^ vesten, dober kletar vino pozimi pretoči, ker s tem loči tud' V^10 m drugih primesi, po potrebi pa s tem pijačo Posd ?r?zra^- °b pravem času pospešuje zorenje vina, pred izločanje beljakovinskih snovi in je zato potreben, I MVsern mladim, še neumiijenim vinom, t^ogoče je povprek za vsa vina reči, kdaj jih je treba predli Je vino zdravo in če ima v normalno količino jali Pretakamo kmalu po povem vinu, če pa ima bolezen fniUj3^0’ 8a Je treb;i čimprej pretočiti. Značilno je, da se vina •’ & zdravega grozdja ponavadi hitro čistijo, t ?12 nagnitega grozdja pa le počasi. Jvim Je vin° že obstojno, mu zrak škodi ali koristi, to ugoto-!j$ta ? s posebnim preizkusom. V čašo natočimo vino ter jo po-(da lrtl° na sod *n čakamo nekaj dni. Če vino poijavi, pomeni, rtako6 Odiralo in da mu zrak škoduje. Pretakati ga je treba ]žažv’ da ne pride v stik z zrakom. Tako vino potrebuje dobro )pov,ePlan S0(i’ ker je znano, da žveplo uničuje snov oksidazo, ki j ^poča poijavenje. i PodC P.ostane PreJ ^isto vin° v kozarcu motno, pomeni, da se Vm VP^vom zraka izločajo beljakovinaste snovi, kar je koristno. ćžrai° lahko pretakamo na povsem preprost način s škafi, ker mu [to ne škodi. Sodi, v katere točimo, naj bodo rahlo zažveplani, da porabimo eno žveplovo tablico na sod s prostor- k0TdreSa m°žnost je, da vino v časi ostane čisto. Temu zrak ne jVečjv’ ne koristi. Pretočimo ga lahko s črpalko, kar je v *dru • .kfeteh tako in tako edinole smotrno, ali pa s škafi in Jpmi podobnimi lesenimi posodami. Pjnjii ?J na kraju še enkrat zabičamo, kako je s sodi. Po pretakali, Je treba vse izpraznjene sode dobro pomiti, osušiti in za-Le tako bo posoda ostala zdrava in ne bo kvarila vina, isneje prišlo vanjo. Enako kot za sode velja tudi za vso )možno posodo in orodje, ki ga uporablja kletar. * Inž. M. L. samostojno poslovanje? Drži namreč to, da lahko odhod dveh ali treh najmočnejših ustanoviteljev domače banke pokoplje tudi njegovo samostojnost. Tako seje recimo zgodilo v Novi Gorici, kjer sta Meblo in Salonit potegnila s svojim odhodom v Ljubljano plaz, goriška banka pa se je priključila ljubljanski. Na posvetih v štirih dolenjskih občinskih središčih so se gospodarstveniki izrekli za samostojnost Dolenjske banke in hranilnice. Pri tem ostaja jasno in razumljivo, da bodo zlasti večja podjetja še naprej sodelovala z dvema, tremi ali celo več bankami. Koruza T ud i domač denar v modernizacijo Samostojni Ne gre za vprašanje: ali imeti na Dolenjskem samostojno banko ali ne, pač pa le za to, kako delati, da bo domača banka kar najmočnejša. Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je ena izmed redkih, slovenskih bank, ki so še obdržale samostojnost, večina drugih je šla pod okrilje Ljubljanske banke. V gospodarstvu pa vedo povedati: veliko laže je poslovati, če imamo doma samostojno banko. Nobena skrivnost tudi ni, da je domača banka precej pripomogla k hitri rasti dolenjskega gospodarstva. Ob novem zakonu o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju se kajpak zastavlja vprašanje: kako obdržati cenzus, ki je potreben za Sejmišča BREŽICE Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 647 mlajših in 37 sta-rejšfli prašičev. Prodali so 610 živali, kupci pa so morali odšteti za kilogram žive teže mlajših prašičev po 15 dinarjev, za starejše pa 8,50 do 9 dinarjev za kilogram žive teže. NOVO MESTO V ponedeljek je bil v Novem mestu živahen prašičji in goveji sejem. Kupci so bili zvečine iz drugih občin, precej govedi so pokupili za zakol. Cene prašičem so ostale v glavnem nespremenjene, za govedo pa so cene malo višje kot prej. Naprodaj je bilo 728 prašičev, prodali pa so jih 539. Za mlajše prašiče so zahtevali 220 do 280 dinarjev, za starejše pa 290 do 500 dinarjev. Prignali so tudi 139 glav goveje živine, prodali pa so jih 82. Cene: volom na vago od 7,80 do 8,60 din za kilogram, za krave 6 do 7,50 in za junce in telice 7,50 do 8,30 din za kilogram. V Sloveniji primanjkuje 150.000 ton koruze na leto. Primanjkljaja ni možno pokriti samo z nakupom v drugih republikah. Skoraj neizbežen je uvoz tega pridelka. To kajpak povečuje deficit v zunanjetrgovinski bilanci. Neizbežno je izrabiti slovenska zemljišča in se pridružiti skupnim naporom za ozdravitev gospodarstva. Kmetijski institut Slovenije je predložil način najuspešnejšega pridelovanja koruze. S tem bo seznanil vse kmetijske delovne organizacije. Gre za akcijo. Kmetijske organizacije naj bi poskrbele, da bo obdelana vsa zemlja, s tefn pa bi pridobili nove površine za koruzo. Del površin bi pridobili, če bi nekoliko zmanjšali pridelovanje krompirja. Spomnimo sc leta 1971: pridelek krompirja je bil tolikšen, da so ga ponujali pod ceno. Seveda bodo potrebni ukrepi za izboljšavo plodnosti tal: z izdatnim gnojenjem, dognojevanjem in dobro obdelavo. Kmetijske organizacije imajo čez zimo dovolj časa, da se na to pripravijo. M. S. Med Metliko in Rosalnicami Manj jam Z novim letom je začel veljati republiški zakon, po katerem je upoštevana prekategorizacija cest. Na območju celotne občine Metlika je 72 kilometrov javnih cest, od tega je bilo do zdaj okrog 21 km občinskih, vse druge pa so bile republiške. Od vseh cest je asfaltirana le glavna cesta čez Gorjance in pa odsek od Gradca do Stranske vasi. Znano je, da so makadamske ceste v zelo slabem stanju, še bolj kot občinske pa so ljudje kritizirah slabo prevoznost republiških cest. Po novem je občina dobila v oskrbo še 25 kilometrov cest, ki so bile doslej republiške. Gre za odsek Metlika-Božakovo, Svržaki-Rado-Vica, Bušinja vas-Radoviča, Jugor-je-Maline in Metlika-Krvavčji vrh. Z novimi pristojnostmi je občina dobila tudi nekaj več denarja od iztržka za goriva, zato se nadejajo, da se v letu 1972 ni bati slabših cest, temveč narobe. Občina bo denar smotrno porabila, razen tega bo uvedla nadzor nad popravljanjem cest, za kar doslej ni bilo poskrbljeno. Dogovorjeno pa je bilo, da bo za dva naslednja zimska meseca ostala cestna služba še pod skrbništvom Cestnega podjetja, ki ima več priprav za pluženje snega. R. B. (Ne)poslušnost Zamrznitev cen na Dolenjskem drži, kar kaže na veliko disciplino in spoštovanje zveznih odločitev. Ugotovitev pa velja zlasti za maloprodajo blaga, ki je'pod nenehnim nadzorstvom novomeških inšpektorjev. Ti tudi trdijo, da je na družbenem področju poslušnost celo zgledna. Prav čudno pa bi bilo, če se v množici belih ovc ne bi skrila tudi kakšna črna ali kakšna garjava med zdravimi. Take ovce so tržni inšpektorji iz Novega mesta tudi odkrili: med zasebnimi gostilničarji v novomeški občini in v Beli krajini. Očitno se jim je zazdelo, da je ukrep o ,,počivanju“ cen spet nekakšen lari-fari, pa so podražili vino. Kršitelji se bodo morali zagovarjati pri sodniku za prekrške in plačati globo. Na svoji koži bodo čutili, da zamrznitev cen ni pravljica, ampak resna zadeva. In to bo dober pouk za druge, ki morda tudi že razmišljajo,,kako bi na lastno pest odmrznili zvezni ukrep. Inšpektorji trdijo, da so poskusi samovoljne odmrznitve zatrti. Pravijo, da bi ljudje (potrošniki), ki so zaradi podražitev najbolj prizadeti, takoj sporočili, če bi se kdo prezgodaj šel odjugo. - (Žal nam na inšpekcijski službi niso hoteli izdati imen prvih kršiteljev.) čredno |C zapisati— Prejšnji torek je direktor Straškega lesnega kombinata Novoles Jože Knez dobil najvišje slovensko priznanje v gospodarstvu, Kraigherjevo nagrado. Podobno sta bila v prejšnjih letih nagrajena tudi direktorja IM V Jurij Levič-nik in sevniške Lisce Vinko Božič. To pa je gotovo veliko priznanje ne le posameznikom, pač pa dolenjskim podjetjem in vsemu dolenjskemu gospodarstvu sploh. V dolenjskih občinah se zadnja leta močno krepi gospodarstvo, njegova hitra rast pa utrjuje posamezne kolektive, Napredek da so največji med njimi postali že slovensko in jugoslovansko pomembni Ta ugotovitev drži, naj gre za seštevanje vrednosti proizvodnje, za primerjavo številk med enim in drugim letom, za povečanje in že tudi absolutno vrednost izvoza in tudi za kvaliteto dela. Novo tek s, Beti, Lisca ali Jutranjka so v svetu tekstila priznane tovarne na jugoslo^ vanskem trgu; Straški Novoles je drugi slovenski izvoznik v lesni industriji, tovarna zdravil Krka je znana tudi že zunaj naših meja, krški „Djuro Salaj“ ima v načrtu, da bo z nekaterimi vrstami papirja kril vse jugoslovanske potrebe, IMV pa se je z izvozom prikolic že tako u veljavila, da je m primer na Švedskem na prvem mestu (pred Angleži in drugimi velikimi proizvajalci), hkrati pa bo že letos prvo dolenjsko podjetje, čigar skupna vrednost proizvodnje bo presegla eno milijardo dinarjev; tak proizvodni načrt so si namreč v podjetju zastavili za to leto. V letošnjem usodnem letu, ki bi nujno moralo prinesti mnogo ostrejše pogoje za gospodarjenje, bodo pač lahko ostali samo čvrsti in dobri. Na Dolenjskem se lahko pohvalimo, da je slabih zelo malo: tako kažejo tudi najrazličnejše analize statističnih služb ali SDK. »Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!« Kmetijski nasveti DECEMBRA 1943 NA KOZJANSKEM Da se kaj takega ne bi zgodilo, so 15. decembra 1943 deželnemu svetniku brežiškega okrožja poslali za okrepitev stalne posadke na pomoč 3. četo 649. bataljona iz 18. polka deželnih strelcev. Njihova naloga je bila, da takoj po prihodu.zavarujejo posamezne ceste, ki vodijo s severne strani proti Brežicam; to so dohodi iz smeri Zdole, Sromlje, Pišece. Deli 3. čete so že 16. 12. sodelovali v popoldanski borbi v Pavlovi vasi. Nato je sovražnik z naglico zapiral cestno omrežje v krogu Podseda -Rajhenburg - Brežice - Bizeljsko -Šempeter - Kozje. Zaporo je rapra-vil okupator z namenom, da bi kozjanskim borcem preprečil morebitni umik v smeri Bohorja ali v kako drugo smer zunaj tega obroča. Po sovražnikovi zamisli je bilo torej treba za vsako ceno zadržati Kozjansko četo znotraj kroga navedenega cestnega omrežja. Ta zapora naj bi trajala tako dolgo, dokler ne bi okupator zbral dovolj enot na izhodiščnih mestih za napad iz več strani, da bi kot v pajkovi mreži obkolil borce Kozjanske čete na vrhu Drenovec (kota 548 in 655). Za zaporo kroga navedenega cestnega omrežja, ki je bila izvršena 16. 12. 1943 ob 24. uri, je sovražnik uporabil: razpoložljivo žandarmerijo okrožja Brežice, vermanšaft, 611. bataljon (že prej je sodeloval v akciji „snežni metež“ na Pohorju od 6. do 10. decembra) in 649. bataljon iz 18. polka deželnih strelcev. Podrobne operativne naloge 649. bataljona so vidne iz njegovega vojnega dnevnika, kjer bejemo: „Da bi onemogočili banditom preboj, bomo angažirah 2. vod 3. čete pri Bizeljskem, 1. četo na cesti Rajhen-buig — Šempeter in Sp. Trebič, 4. četo pri Koprivnici Odsek ceste zahodno od Koprivnice bo zaprla policija, južno od Piše c pa položaje zapirata 1. vod 3. čete in orožništvo. Lovski odred graničarjev bo zaprl Frankenland. Ob 24. uri morajo biti vse ceste zaprte. Ob zori pa bodo letala z letališča v Cerkljah ogledovala teren. “ Spominjam se, da so bila izvid-niška letala nekaj dni res zelo aktivna na črti Zdole - Sromlje - Drenovec - Pavlova vas in Pišece. Iz odlomka tega vojnega dnevnika vidimo, kako zelo je 25 borcev Kozjanske čete zaposlilo sovražnika in kakšne varnostne ukrepe je predvidel, da bi onemogočil umik Kozjanske čete na Bohor ali pa nenadni napad na katero izmed postojank v okolici Brežic. Končni in najvažnejši sovražnikov namen pa je bil, zadržati četo do predvidenega usodnega dne v širšem območju Drenovca. Toda oglejmo si, kaj se je tiste dni dogajalo v partizanskih Doklej igračkanje (Nadaljevanje s 1. str.) pravi, da bo v primeru pozitivne ocene njegovo delo in ravnanje pozitivno. S tem je postalo jasno, da pomeni referendum v „Jutranjki** politično manifestacijo kot priznanje za nekaj, kar je bilo obsojeno zunaj kolektiva. Tovariš Šetinc je referendum označil kot farso in kot obliko nadaljnjega manipuliranja z mladim kolektivom, kije zaveden z lažnimi krilaticami. Po Sevnici so se namreč širile vesti, da je tovarna pred razsulom, da je direktor pri tujih part-netjih dosegel odpoved pogodb za naročila, surovine itd. Tovariš Šetinc se je vprašal, kakšno sploh je tako samoupravljanje, ki lahko propade zaradi odhoda enega človeka? ! Kritično je ocenil pomanjkljivo enotnost v občini, ki je tudi lahko vlivala pogum za samovoljo posameznikov. Čeprav so na seji ocenili referendum za povsem odveč, kar so zatem tudi poskušali razložiti v „Ju-tranjki“ na razširjeni seji DS še isti večer, so organi upravljanja v tovarni ostali pri svoji odločitvi. Spremenili so le vprašanje referenduma: „Ah je DS ravnal prav, ko ni sprejel direktorjevega odstopa". Pred referendumom je informativna služba RSS izdala poseben letak: „DELAVKE IN DELAVCI JUTRANJKE", v katerem jih seznanja z odklonilnim stališčem predsedstva RSS do predloga o minulem delu. V njem navaja, da bo zaradi nizkih OD v „Jutranjki41 morala razpravljati občinska skupščina; poglavitna naloga sindikalne organizacije v kolektivu je uresničevanje samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka. Tovariš Šetinc je v razpravi med drugim še dejal, da je direktor Vehovar tisti, ki s svojim ravnanjem ogroža-obstoj delavcev v podjetju. Ce se je odločil za pot iz tovarne, naj gre, čeprav nima ZK nič proti dobrim direktorjem. Tako kot vse drugo pa je tudi vprašanje odhoda skuhal direktor sam. A. ŽELEZNIK enotah na Kozjanskem in v Hrvaškem Zagorju. # Skupne borbe Kozjancev in Zagorcev na Kozjanskem Iz ohranjenih dokumentov je vidno, daje glavni štab NOV in PO Slovenije vzpostavil zvezo s štabom II. operativne cone Hrvatske preko glavnega štaba NOV in PO Hrvatske. Štab II. operativne cone Hrvatske je bil s podrejenimi enotami odgovoren za vojne operacije na območju Hrvaškega Zagorja, Moslavine in Žumberka. Za potrebno skupno sodelovanje v bojih na mejnem področju Hrvaškega Zagorja in Štajerske, posebno v dolini reke Sotle na kozjansko-štajerski strani, je štab 11. operativne cone prejel konkretna navodila od glavnega štaba Hrvatske v prvi polovici septembra 1943. Na Kozjanskem in v ostalih predelih Štajerske je okupator z raznimi ukrepi dokaj uspešno onemogočal razvoj številčno večjih operativnih partizanskih enot. Številčno stanje v kozjanskih partizanskih enotah je bilo vse do konca 1943. leta od 10 do 30 borcev. Dosti boljše ni bilo tudi v drugih partizanskih enotah v severni in severovzhodni Štajerski. V sosednji Hrvaški pa je bilo na področju II. operativne conc že decembra 1943 okoli devet tisoč partizanov v- naslednjih enotah: XXVIII. divizija z okoli 3.300 borci v treh brigadah po 1.000 borcev, v petih partizanskih odredih po 500 borcev in v diverzantskem bataljonu približno 300 borcev. # Zakaj sodelovanje? Glavni štab Slovenije je 16. septembra 1943 sporočil štabu II. operativne cone Hrvatske, da namerava v kratkem preko področja, kjer operirajo njegove enote, poslati na Štajersko večjo slovensko operativno enoto. To seje sicer uresničilo šele s pohodom XIV. slovenske divizije v začetku 1944. leta. Štab II. operativne l O-ie Hrvatske je 25. septembra 1943 odgovoril glavnemu štabu Slovenije, da si že dolgo želijo skupnih akcij ob sotel-ski meji v Hrvašken Zagorju in na Štajerskem. Akcije naj bi izvajali tam, kjer bi se pokazale pcliiično in strateško najbolj potrebne. V sporočilu je navedeno še to, kakšne varnostne ukrepe bodo zagotovili že pred pohodom in med njim. Štab II. operativne cone Hrvatske, ki se je v začetku 1944 Dreime- noval v X. Zagrebški korpus, je novembra 1943 izdal komandi Zagorskega partizanskega odreda nalog, naj decembra 1943 pošlje na območje Kozjanskega svoj prvi bataljon. Prek Sotle naj bi prešlo okoli 120 borcev, ki bi skupaj s Kozjansko četo izvajali akcije v jugovzhodnem delu Kozjanskega. (SE NADALJUJE) PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! »NOVOTEHNA«, Trgovsko podjetje, NOVO MESTO objavlja prosta delovna mesta 3 TRGOVSKIH POMOČNIKOV za prodajalne v Novem mestu,— Moški kandidati morajo imeti dokončano poklicno šolo za delavce v trgovini železninsko-tehnične stroke. Osebni dohodki so določeni po pravilniku podjetja. Pismene ponudbe naj pošljejo kandidati splošnemu sektorju podjetja do 15. 2. 1972. »v r,ai ,*OD* »«** nama VAM V RAZPRODAJI NUDI IZREDNO UGODEN NAKUPw -irTli KVALITETNIH IN MODNIH MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLAŠČEV ter MOŠKIH in ŽENSKIH ČEVLJEV PO IZDATNO ZNIŽANIH CENAH. Blagovnicaje odprta: - samopostrežba, kovinsko-tehnični in galanterijski oddelek od 7. do 19. ure - metraža in perilo, konfekcija in obutev ter pohištvo - oprema od 8. do 19. ure RESTAVRACIJA je odprta od 7. ure do 21.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8. ure do 21.30. Pričakujemo vas v naši Blagovnici v Kočevju, ki je bogato založena z raznim blagom. Razpisna komisija za imenovanje direktorja Centra za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov v Kočevju r a z p i s u j e prosto delovno mesto DIREKTORJA Centra za vzdrževanji* in gradnjo športnih objektov v Kočevju. Pogoji:* ]_ srednja izobrazba ekonomske stroke ali ustrezna j izobrazba v telesnovzgojni stroki in pet let de- ' lovnih izkušenj, od tega vsaj dve leti na vodilnih mestih. Prednost imajo tisti, ki so že upravljali s športnimi objekti in igrišči. Zavod s stanovanjem ne razpolaga. Osebni dohodek se določi po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavoda. Kandidati naj vlože svoje vloge v 'upravi centra v Domu telesne kulture, 61330 Kočevje v 8 (osmih) dneh po objavi razpisa,- Vlogi je potrebno priložiti ustrezne dokumente, iz katerih je razvidno, da kandidat izpolnjuje pogoje razpisa. Oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Trebnje razpisuje JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo v kompleksu »Pavlinov hrib« v Trebnjem in del kompleksa v Starem trgu — obrtniška cona I. Na javnem natečaju, ki bo 28. januarja 1972 ob 9. uri v sejni sobi občinske skupščine Trebnje, bo oddanih za gradnjo stanovanjskih hiš 17 stavbnih parcel v stanovanjskem kompleksu »Pavlinov hrib"1, vse k. o. Trebnje. in sicer: a) za gradnjo visokopritličnih stanovanjskih hiš: 1. pare. št. 133/1 v velikosti 798 m2 2. pare. št. 133/2 v velikosti 971 m2 3. pare. št. 132/5 v velikosti 715 m2 v velikosti 721 m2 v velikosti 1060 m2 v velikosti 532 m2 v velikosti 514 m2 4. pare. št. 132 4 5. pare. št. 134/2 6. pare. št. 132/1 7. pare. št. 132/3 b) za gradnjo 1. pare. št. 2. pare. št. 3. pare. št. 4. pare. št. 5. pare. št. 6. pare. št. 7. pare. št. 8. pare. št. 9. pare. št. 10. pare. št. paviljonsko-atrijskih hiš 140/8 v velikosti 863 m2 140/7 v velikosti 655 m2 140/10 v velikosti 809 m2 139 6 v velikosti 776 m2 140/11 v velikosti 812 m2 139/5 v velikosti 984 m2 140 12 v velikosti 951 m2 139 3 v velikosti 720 m2 139/4 v velikosti 741 m2 140 13 v velikosti 1003 m2 Pogoji natečaja: 1. Izklicna višina odškodnine za stavbno zemljišče znaša 10,00 din za m2 2. Komunalni prispevek na lokacijo znaša 24.000,00 dinarjev, od tega plačljivo 12.000,00 din ob podpisu pogodbe, preostali znesek pa lahko do 1. 2. 1973 s pribitkom rednih 8-odstotnih obresti. 3. Varščina znaša 3000.00 din. II. Na javnem natečaju, ki bo 28. januarja 1972 ob 13. uri v sejni sobi občinske skupščine TVebnje, bo oddanih za gradnjo obrtno-stanovanjskih hiš 12 stavbnih parcel v kompleksu »Stari trg — obrtniška cona-, vse k. o. Trebnje, in sicer: 1. pare št. 506 3 v velikosti 1454 m2 2. pare. ši. 516 2 v velikosti 1343 m2 3. pare. št 519 3 v velikosti 909 m2 4. pare. št. 521 2 v velikosti 889 m2 5. pare št. 523 2 v velikosti 838 m2 6. pare. št. 523 3 v velikosti 966 m2 7. pare. št. 523 4 v velikosti 1253 m* 8. pare. št. 516 3 v velikosti 1209 m2 9. pare. št. 519 4 v velikosti 1769 m2 10. pare. št. 521 3 v velikosti 1741 m2 11 pare. št. 523 6 v velikosti 1361 m2 12. pare. št. 523 5 v velikosti 1352 m2 Pogoji natečaja: 1. Izklicna višina odškodnine za stavbno zemljišče znaša 10,00 din za m2. 2. Komunalni prispevek na lokacijo znaša 31.000,00 dinarjev; od tega plačljivo takoj 16.000,00 din, preostali znesek po ponudbi pa lahko do 1. 2. 1973 s pribitkom 8-odst. rednih obresti. 3 Varščina znaša 4.500,00 din. III. Udeleženci javnega natečaja morajo vložiti pismene ponudbe do 28. 1. 1972 vključno do 8. ure zjutraj v zapečatenih ovojnicah z navedbo »javni natečaj« in pripisom kompleksa. Pismeni ponudbi je treba priložiti odrezek o vplačani varščini in kolek za 1,00 din upravne takse. Varščina se nakaže na račun 521-697-17 občinske skupščine Trebnje. Udeležencem, ki ne bodo uspeh na javnem natečaju, se varščina vrne. Na javnem natečaju se lahko podajo višje ponudbe in je dokončna ponudba najugodnejša. Odškodnina za stavbno zemljišče, ki se ugotovi na javnem natečaju, se poravna ob vročitvi akta o dodelitvi. Vse parcele so zamejičene z betonskimi mejniki in si jih interesenti lahko ogledajo na terenu. Vse podrobnejše informacije z vpogledom zazidalnega načrta dobe interesenti vsak uradni dan od 8.—12. ure na oddelku za gospodarstvo in finance ObS Trebnje, soba št. 26 'II. Številka: 465-01 72-3 Datum: H. 1. 1972 ' ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE ObS TREBNJE To stran ste napisali sami! — To stran ste nap/sah sami! — To stran ste napisali sami! SAP daroval šoli projektor Dedek Mraz je šolarje v Vasi-Fari bogato obdaril — Zahvala podjetjem, organizacijam, društvom, zasebnikom in krajevnim skupnostim V vasi Fari smo svečano pričakali dedka Mraza. Več kot mesec dni smo se pripravljali na to prireditev. Na proslavi je nastopil otroški pevski zbor pod vodstvom Fanike Ožbolt, dramski krožek, ki ga vodi Ivanka^ Jakšič, je nastopil s tremi prizorčki, lutkovni krožek — vodi ga tovarišica Volfova — je prikazal igrico „Pavliha in njegova radoved-. Dvorana je bila nabito polna. Vrhunec je bil, ko je prišel dedek Mraz m začel deliti darila. Izredno presenečenje je pripravilo podjetje SAP iz Ljubljane, ki je šoli podarilo kinoprojektor za 16-mili-metrski film z vsem potrebnim. Dragoceno darilo, ki je veljalo le nekaj manj kot stari milijon, sta srečnim Lplaijem, učiteljem in staršem izrodila predstavnika SAP, tovariša Rehar in Oblak. Zanj se jima je zahvalil dedek Mraz, v imenu šole in učencev pa še prav prisrčno učenka VII. razreda Nevenka Skender. Podjetju SAP se še enkrat prav iskreno zahvaljujemo preko našega časopisa. Da sta prihod dedka Mraza in obdaritev ter pogostitev otrok tako dobro uspela, se moramo zahvaliti še mnogim, ki so darovali za naše otroke. Tako so poslali denar naslednji: Občinska ZPM Kočevje, krajevne skupnosti Vas-Fara, Banja Loka in Osilnica, lovski družini Banja Loka in Osilnica, Jože Rauh, obrtnik iz Vasi, ZB in gasilci iz Vasi-Fare, gostilna Južnič in pek Martin Prcložnik iz Fare ter šola Vas-Fara. Tovarna Melamin je darovala nekaj knjig. Vsem omenjenim se še enkrat prav iskreno zahvaljujemo. M. VOLF VAS-FARA jj Zakaj nerazvite še siromašiti? Avto-moto društvo Črnomelj že ‘■U let vzgaja občane Bele krajine v ; znike motornih vozil A in B kategorije. Mnogi so pozneje opravili še l2?1* .Paličnega voznika in si »ko služijo vsakdanji kruh. Iz leta v »eto je več ljudi, ki se želijo usposobiti za vožnje z motornim vozilom, f!e smemo tudi pozabiti, daje mno-oim avto ali motor edino prevozno sredstvo, s katerim lahko pridejo na delovno mesto v kraj zaposlitve. Samo v letih 1969 in 1970 je opravilo 767 občanov Bele krajine pit za voznika motornih vozil. Ne oh * aiVamo’ frdimo. da se 80 t .tkov teh vozi na delovno me-° 1!? da nimajo avtomobila le za nriVi j vožnje. Kot kaže, v bližnji pnnodnosti ne bo več možnosti za pravljanje izpitov v Beli krajini, mvec bodo morali kandidati v _ J° mesto. To zaradi tega, ker po mn emj Zak°nu mesto Črnomelj ni-sodobne cestne signalizacije. Poda razumem pristojne organe,. ŠuiP iJ0 Za varnost prometa, spra-Mse> če so samo belokranjski !ki tisti, ki povzročajo prometne nesreče? i oo v.aJset let je imela Bela krajina • j gpje.za šolanje voznikov in oprav-nirJC “pttov, kar čez noč pa tega una več. Zakonodajalec bi moral U na t0> da je več predelov ladu« v črnomaljski občini, kot: IvrSv • Pre^°ški, starotrški, sinje-l7^ -ltd-, za katere imajo občani 07 Fi1 av!obus iz Črnomlja ob 13. u. ■Kako naj se ljudje iz teh j j, Jfv vrnejo domov, če bodo prišli tun mesta kasneje? Precej je ‘ vnA ZaP_0slenih, zato se je treba kolikšen bo izpad v pro- * lovn Kakšna bo škoda za de-nika° 0rganizacyo in za posamez- vit?^3 Čfnomelj sodi med neraz-v °°močja republike Slovenije. Dnr»est?. 4a bi j° bolj razvijah in ji j^magali, ji jemljemo, kar je že ime-su ^^Pričan sem, da bo občinska dp Ps9lna Črnomelj podprla priza-„ . anJa avto-moto društva, da bi vr>rti° starem. Ostane pa odprto kdaj? ° tem °dlo^U m LEOPOLD KOREVEC Črnomelj Žaba in bik Človeku zapre sapo: toliko jih je, bogatejših, ki se potegujejo za mesto, kjer naj bi v dvoboju stoletja sedla nasproti šahovska velikana Boris Spasski in njegov izzivalec Robert Fisher — toda pred vsemi se izkaže Beograd, ki ponudi nič manj kot 152.000 zelenih dolarjev. Med šestimi naj bogatejšimi svetovnimi ponudniki sta še Sarajevo in Bled, le neki Chichago se je vrinil vmes... Na Dolenjskem in še kje znašajo socialne podpore 30 do 40 denarjev, beremo. Delavci zaslužijo 700 din, včasih celo manj. Ni denarja ne za to ne za ono. Kako zeva zunanjetrgovinska bilanca, poslušamo iz dneva v dan. Pa pustimo te stare pesmi, ki so nam že nadležne, navedemo naj le en podatek, ki nas primerja z drugimi. Jugoslavija je po svojem narodnem dohodku na prebivalca skupaj s Portugalsko na zadnjem mestu v Evropi. Resda Albanija pri tem ni všteta. Prehitele so nas dežele, kot npr. Romunija ali Španija, ki so veljale za bolj zaostale! Tako povedo podatki OECD. 152.000 dolarjev gotovo ne bi rešilo ničesar. Možno je tudi, da bi se ta naložba finančno izplačala. Toda za nekaj drugega gre. Svetovljanstvo, ki smo ga s temi ponudbami zdaj pokazali, je izraz naše, jugoslovanske miselnosti, napihnjenega poveličevanja in bahaštva - je posledica mišljenja, da se svet vrti okoli nas in da posluša naše nasvete (o stvareh, kijih sami doma ne znamo narediti). Pri nas se tako malo govori o varčevanju, delavnosti, marljivosti, te stvari „pogrevajo le ozkosrčni ljudje11, ki „ne razumejo" sodobnega časa Najbrž je odveč spraševati, kateri samoupravni organ je dovolil tako razsipništvo. Vemo, da bi našli na tisoče Jugoslovanov tako širokogrudnih, da bi rekli svoj da. Tistih, ki bi to zavrnili pa za mnenje tako in tako ne bi nihče spraševal. Se spominjate tiste zgodbe biku in žabi? Napihovala se je rega na travniku, da bi bila biku enaka - pa je počila, ubožica. M. L SEMENJ NIČEVOSTI - Takšnih razstav kiča, kot je tale iz Sevnice, je vse več. Kramaiji ob najrazličnejših priložnostih prodajajo nepoučenim ljudem malovredno blago in v marsikaterih domovih je žal namesto naravnega videti umetno cvetje. (Foto: Franc Pavkovič) ODGOVOR NA VPRAŠANJE!, KI ZANIMA NOVOMEŠKO JAVNOST Še o hidrantih in gasilcih Novomeški gasilci bi morali natančno poznati lego slehernega hidranta v mestu — S preperelimi cevmi, neenotnim poveljevanjem in brez osnovnih zaščitnih sredstev gasilci ne bodo učinkoviti! Je to prav?i Sem učenka 7. razreda osnov- j ne šole Kočevje. Veselim se svo- i jega življenja, srečna sem, da živim v svobodni deželi, kjer morajo imeti vsi ljudje enake pravice in dolžnosti. Zadovoljna sem, da imamo dovolj hrane, denarja in udobja za vse življenje, posebno na stara leta. Ko poslušam Titove govore o sreči vseh Jugoslovanov, mi je lepo. Ko pa preberem kakšen na videz nepomemben članek, se mi vse podre. Članek „Novoletni blišč in novoletna beda" v Dolenjskem listu pripoveduje o revni, a srečni 74-letni starki Prebiva v leseni, že skoraj podrti koči. Preživlja se z dninaijenjem. Zdaj še gre, boji pa se, kako bo, ko bo zbolela ali ko ne bo imela več moči za delo. Na drugi strani tega ubožnega sveta stare ženičke so ljudje, ki dobe ogromno denarja, ki žive ne le udobno, ampak razkošno, imajo vile, vikende, najmodernejše avtomobile in si lahko privoščijo zabavo v najdražjih hotelih in krajih. Saj vemo, daje to le manjšina, a težko nam je, če primerjamo to z življenjem skromne starke. Na naši šoli smo se odločili, da bomo pripravili majhno akcijo in se spomnili te ženice. Naša pomoč ne bo velika, a pokazati ji hočemo, da mislimo napjo in da ji ponujamo vsaj svoje razumevanje in srce. JOŽICA BONČINA 7. c razred osnovne šole Kočevje S člankom vašega novinarja S. Dokla „Kdo je odgovoren za hidrante? “ ki ste ga objavili 30. 12. 1971, nisem zadovoljen; po mojem gre za enostranski in nepopolen prikaz dejanskega stanja. Zato prosim, da objavite nekaj mojih pojasnil. Naslov članka in njegov podnaslov mi dajeta vedeti, da morda pisec meri na komunalno podjetje Vodovod, ki je edino pooblaščeno za upravljanje in vzdrževanje hi-drantne mreže, kot vodovoda sploh. Javnosti moram posredovati nekaj natančnejših pojasnil, t°ko v svojem zasebnem in službenem imenu (sem referent za podzemni kataster pri Vodovodu). Pri požaru, ki je 11. decembra lani zajel del telovadnice novomeške osnovne šole „Katja Rupena", sem bil navzoč že pred vso novinarsko elito (tov. Dokl, Romanič, Moškon), predstavniki učiteljskega zbora in vidnejšimi možmi političnega, gospodarskega in družbenega življenja, katerih pozornost je bila * usmerjena na požar sredi mesta. Ne-\ kaj delavcev iz tovarne obutve je pod vodstvom tov. Naglja že požrtvovalno sodelovalo s prvo ekipo gasilcev, ki v prvem hipu s pomočjo ročnih gasilskih priprav niso bili učinkoviti. Ko je pošla rezervna voda v obeh cisternah, se je ogenj ponovno razširil. Odločno zanikam vse trditve, da nihče ni vedel, kje so hidranti! Sam sem nekajkrat opozoril šoferja in druge gasilce, da so hidranti v neposredni bližini pogorišča. Eden je pred poslopjem gimnazije, drugi nasproti bencinske črpalke in tretji v križišču pred vulkanizerjem Mestnikom. Vsi torej v razdalji manj kot Nepotreben klic po »splošni« užaljenosti O korupciji, zaviti v celofan, je k,.'.,pnJ3 Kocuvan v zadnji lanski i Dolenjskega lista napisala je-k odgovor. Ne poznam vzrokov, t^mu nave zdi pa se mi rZ&iJiOUt} z besedami: „ . .objavite dobesedno, sicer ..Nehote m pomislila pri tem na ,,zveze", n« T?a v “dMtfem trenutku in od-L-o« v naši družbi ni prav nič mino. Dolenjski list njenega odgo-u ^rav g°tovo ni objavil zaradi nat čePrav Je menda do besede tanko pustil vse navedbe, pa tudi lic. - neumestne pripombe, ki so za **st žaljive. članek ,,Kupite morda na-KUjne? « k, jj je vzbudil tako neje-to t'- res ne navaja imen tistih prodnih delavcev, ki so v šoli jemali ° otrok vrednejša darila. Tov. Ko-vanova me vprašuje, zakaj teh teen ni- Odgovarjam: prav zaradi 8a. da ne bi z objavo imen na mah en ugled celi vrsti ljudi! Moj na- 0 n Je bil samo opozoriti na pojave, Ual ■ so ne^avno tega razprav- 1 ! tudi na konferenci za družbeno lvnost žensk v Novem mestu. 2al jc Vem, da prinašanje daril v šolo ni ^ stvar nekaterih novomeških pro-delavcev, ampak se s tem žavi 0 marsikje po dr- ^članku „Kupite morda nageljne-. ni nobenih imen, nobenega fjjjja, pač pa le opis tega, kar se tu pftam dogaja. Ali kdo dvomi, da leVišanje vrednejših daril učiteljem V malenkost in neškodljiva stvar za družbo? Če sem s kritično besedo opozorila na ta pojav, potem res ne vem, v čem sem se tako pregrešila, da je tov. Kocuvanova zaradi zgražanja odpovedala Dolenjski list in celo pozvala svoje stanovske tovariše, naj sledijo njenemu zgledu! Zanimivo bi bilo slišati o tej zadevi tudi mnenje drugih staršev. Kaj menijo o takih darilih? Mislim pred- vsem starše, ki imajo že odrasle otroke. Kaže, da so se prosvetni delavci glede tega vprašanja že opredelili. Ni mi namreč znano, da bi šlo za Jcakšno množično prizadetost in za odpovedovanje domačega lista. Tudi ne vem, zakaj bi moral biti zaradi moje kritične besede užaljen ves učiteljski stan, ko pa je vendarle šlo za navedbe, ki zadevajo le posameznike! IVANKA ROBIDA Ali res razhod ob jubileju ? Pisec oz. pobudnik članka ,.Razhod ob jubileju", ki je bil objavljen v DL 23. 12. 1971, zelo zgrešeno in neobjektivno ugotavlja dejansko stanje v mokronoškem pevskem zboru. Taka in podobna podtikanja o neenotnosti v pevskem zboru bi lahko povzročila nesporazume, kvarno pa vplivajo seveda tudi na moralo pevcev. Vsako sumničenje o nevarnosti,, da bi se zbor razšel, kar zadeva mene, je brez podlage; to dobro vedo tudi drugi pevci zbora. Izven zbora delujem le takrat, kadar se zbor odpove nagrobnicam ob pogrebu. Tak primer je bil ob pogrebu pokojne Jožefe Kos iz Martinje vasi ter Alojza F išterja iz Lakenca. V teh primerih je bilo ustreženo željam družin pokojnikov za petje nagrob-nic in upam, da pri tem ugled zbora ni nič trpel. Pisec nadalje ugotavlja, da je v Mokronogu pevcev samo za en zbor. Bojazen o novi pevski skupini je torej odveč, zlasti še, ker mladi nimajo zanimanja za petje. Res pa je, da padajo na račun pevskega zbora kritične pripombe, verjetno zaradi tega, ker ob dnevu mrtvih nismo peli na-grobnic v popoldanskem času, kar je zapustilo pri ljudeh mučen vtis in vzbudilo upravičeno kritiko. Kaj takega se v prihodnje ne bi smelo ponoviti. Ohcetarstvo pa je povsem moja osebna in zasebna zadeva in s tem nikomur ne grenim življenja. Po takem petju ne boli glava! Pivsko bratovščino pa tudi sicer delim z drugimi pevci mokronoškegri zbora. Tako je torej celo ta moja osebna zadeva povsem v skladu z dobrimi odnosi in našim pevskim sodelovanjem. FRANC OKORN Most pri Mokronogu 100 metrov! Žal me nihče ni vzel resno. H gasilcem je pristopil vojak in ponudil pomoč garnizije JLA. vendar je vodja gasilske čete pomoč brez pomisleka odklonil, ogenj pa je besnel naprej. Obe razpoložljivi cisterni sta hkrati odšli črpat vodo, ne vem, kam. Takrat se je gospa Korošec spomnila, da mora biti v šoli hišni hidrant (opozarjam, da za hišne inštalacije podjetje Vodovod ne odgovarja, zato tudi nima registrirane topografije iskanega hidranta). Vse zaman, hidranta ni bilo nikjer, a tudi šolskega hišnika ni bilo. Požar se je medtem razplamtel že do zgornjih plasti telovadniškega odra. Cisterne so prihrumele, spet so začeli gasiti, vendar nihče izmed gasilcev ni imel sekire ali krampa, da bi si izsekal pot do središča požara. Stekel sem v drugo krilno pritličje šole, da bi poiskal hišnika ali sekiro. V času, ko smo iskali sekiro, so bile cisterne spet prazne, miličniki pa so v tistih kritičnih trenutkih, ko je bil hišnik najbolj potreben, prav njega, vsega zmedenega, križno zasliševali. Tudi to, da so hidranti javnega vodovodnega omrežja „večinoma zamrznjeni", ne drži! Nobeno konzerviranje ni potrebno kot zaščitni ukrep, saj zaradi pretoka temperature in pritiska vode prav hidranti kljubujejo še tako hudi zimi. Dejstvo je, da 11. decembra Cesta herojev in križišče pri Petrolu sploh nista bila pod snežno odejo. Mimogrede naj pripomnim, da je nekdo 29. novembra na Ulici talcev tamkajšnji požarni hidrant enostavno zalil z asfaltom! Kdo bi bil odgovoren za hidrant, katerega „ne bi bilo", če bi prišlo do požara v nasproti stoječi samopostrežbi? Po člankaijevi logiki sodeč, morda celo Vodovod! Resnici na ljubo pa bodi povedano, da ni tako: v ožjem območju, mesta je razločno označenih 95. odstotkov vseh obstoječih požarnih hidrantov. Žal drži, da je večina topografskih tablic močno zarjavela, vendar pa spet ne tako, da z njih ne bi mogli ničesar razbrati. Vzrok je treba iskati torej pri gasilcih, saj gre za očitno zanemarjanje in pozabljanje, kje so požarni hidranti! Kakršnihkoli stikov gasilska četa z našim podjetjem v-tej zadevi doslej iskala, čeprav so ji naše službe vedno na voljo. Dovolite mi še nekaj kritičnih pripomb: - Dokler bo vladala pri požarih v mestu taka zmešnjava, kakršna je bila 11. decembra lani. uspeha ne bo! - Dokler bodo gasilske cevi preperele, ne bo uspeha! - Dokler ne bo enotne komande pri gašenju, ne bo uspeha! - Dokler bo gasilska četa gasila požare brez osnovnih zaščitnih sredstev, kot so protipožarna obleka, zaščitna maska, čelada, sekira itd., ne bo uspešna! In za konec: dokler bodo gasilci odklanjali strokovne nasvete o položaju hidrantov, dokler ne bodo ostro ukrepali proti vsiljivim radovednežem, kijih tudi pri tem požaru ni bilo malo, in dokler ne bodo v kočljivih položajih upoštevali pomoči razpoložljivih sil garnizije JLA - vse dotlej gasilska četa ne bo udarna in učinkovita! FRANCI KONCILIJA Komunalno podjetje Vodovod, Novo mesto List za vsakogar »Dolenjski list« V SPODNJEM POSAVJU SMO GA VSI DOBRO POZNALI Spominu dr. Julija Murglja Že leta 1934 in 1937 je dr. Julij Murgelj v takratni kriki bolnišnici opravil dve zahtevni operaciji na srcu in reiil oba ranjenca — Red dela z zlatim vencem: priznanje zaslužnemu ljudskemu zdravniku Predzadnji dan leta 1971 so na ljubljanskih Žalah položili k zadnjemu počitku dr. Julija Murglja, bivšega primarija nekdanje krške bolnišnice. Pravijo, da naš čas rodi mnogo ipoških, a malo mož. Pokojni dr. Murgelj pa je bil eden takih resničnih mož. Bila sta mu dana globok um in dobrota, krepak značaj pa si je skoval sam. Razlik med pomoči potrebnimi zares ni poznal, čeprav mu je v njegovem dolgem in plodnem življenju kljub tem vrlinam seveda ni bilo prizaneseno s pelinom. Pokojni dr. Murgelj se je rodil v Sloveniji, zdravniško prakso pa je začel na evropsko znani dunajski kliniki. V stari Jugoslaviji je bil vrsto let primarij v nekdanji krški javni bolnišnici. Znani južnoafriški kirurg dr. Barnard, ki se je po vsem svetu proslavil z uspešnimi kirurškimi presajanji srca, prav gotovo nikoli ni vedel, da je v mali slovenski deželi živel in delal v krški bolnišnici primarij dr. Julij Murgelj, kije pred 37 leti opravil prvo operacijo srca v Jugoslaviji in bil hkrati prvi kirurg na svetu, ki je brez ustreznih anestetičnih sredstev „načel" srce, ki je že umiralo. Drugo operacijo srca je izvršil tri leta kasneje; to je bilo 1937 spet v krški bolnišnici. O obeh operacijah so takrat mnogo pisali domači in tuji časniki, posebno dunajsko časopisje. V krški bolnišnici je dr. Murglja zatekla okupacija. Takratni aktivisti OF so ga poznali kot sila zanesljivega človeka in so se zato večkrat obračali nanj za pomoč in razne usluge. Nikoli ni odrekel. Veliko dobrega je naredil za NOV; dal je mnogo zdravil in obvez za partizane. Mnoge naše fante in može je rešil službovanja v polvojaški organizaciji „wermanšafta‘ . ko jim je dajal potrdila, da so bolni in za tako službo nesposobni. Žal so nekateri po osvoboditvi na to pomoč nehvaležno pozabili. . Iz krške bolnišnice je prišel primarij dr. Murgelj v ambulanto na Senovo, ki je takrat obsegala velik okoliš Brestanice in Senovega, vse tja do Bohorja in Kozjanskega. Za ves ta okoliš je bil dolga leta na voljo samo en zdravnik - dr. Murgelj. Takrat še ni bilo avtomobilov in tudi pokojnik ga ni imel. Zadovoljil se je s skromno konjsko vprego. -Največkrat pa jo je, ne oziraje se na vreme in uro, mahnil s palico in aktovko kar peš po svojem obsežnem hribovitem območju, da je bolnikom pomagal in jih reševal smrti. Mnogi, premnogi smo mu hvaležni za dolgoletno nesebično pomoč. Ob upokojitvi smo ga Bresta-ničani želeli dobiti v naš kraj. Škoda, da se nam to tedaj zaradi nasprotovanja nekaterih posameznikov ni posrečilo. Takrat je dr. Murgelj odšel v Travnik v Bosni, od koder je bila njegova zdaj že pokojna so- proga. Tam je živel več kot 15 let, ves ta čas pa so v Travniku govorili o njem le vse najboljše. To je bil njihov „ljudski misijonar", ki je, kljub temu, da je bil nad 50 let aktiven zdravnik, še vedno hodil s palico v roki in z aktovko pod pazduho po Travniku in njegovih oddaljenih vaseh ter nudil bolnim brezplačno pomoč. Vsi so ga zelo cenili in ga imeli radi, kar je pokazal tudi red dela z zlatim vencem, ki mu ga je naša skupnost podelila pred tremi leti. To je bilo zasluženo priznanje za bogata leta njegovih plemenitili naporov, koje pomigal ljudem in trgal človeka od smrti. In če mu rodna slovenska zemlja ni znala dati priznanja za vse tisto, kar je naredil dobrega slovenskemu človeku, mu je dala vsaj skromen zadnji domek v slovenski zemlji, kjer naj se, utrujen od plodnega življenja, mirno spočije., ADOLF MOSKON Brestanica Dr Mijus Mvrg«l dona* u svojoj osam-prvoj godtrvs Zagrebška ARENA je v svoji 518. številki objavila daljši članek z naslovom „Bamardov predhodnik iz Travnika*', v njem pa tudi gornjo fotografijo dr. Julija Murglja ob njegovem 81. rojstnem dnevu. 5 DOl FNJSKI LIST kultura in izobra- ževanje OTROŠKI SVET VABI: Še tri mesece Od zanimaja obiskovalcev živi likovna prireditev in najlepši primer za to je razstava II. grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev v Kostanjevici, ki je bila odprta 30. oktobra. Od trenutka, ko je umetnostni kritik Marjan Tršar z dvorišča Lamutovega likovnega salona pri festivalskem ognju, ki ga je prižgal pokrovitelj France Mihelič, povabil na ogled „devete dežele otroške domišljije", so se v tem kostanjeviškem salonu umetnosti zvrstili tisoči. Kaj je v teh približno 140 delcih, ki so nastala pod mentorstvom likovnih učiteljev v osnovnih šolah po vsej Jugoslaviji, da so zamikala toliko ljudi? Je to neposrednost, ne-izumetničenost, preprostost, prisrčna okornost, v kateri se zna izpovedovati samo otrok? Bržkone prav to. Zato obiskovalčevo oko ni utrujeno, zato se njegovo dojemanje tega sveta'ne more podvreči najrazličnejšim „izmom“, ki strašijo po razstaviščih. Novi obiskovalci prihajajo: šolarji, mladina, odrasli, izobraženci, tudi kmetje. Vrata Lamutovega likovnega salona bodo zato odprta na stežaj še vse do konca marca. Dober glas o razstavi se je razširil tja do Skopja. Ime Kostanjevice izgovarjajo z največjim spoštovanjem in velika mesta so se priglasila, da bi rada to razstavo vsaj za nekaj tednov pokazala svojemu občinstvu. I. Z. Jutri obvezno za Jerebovce V rdečem kotičku v hiši občinske skupščine v Novem mestu bo jutri ob 17. uri občni zbor DPD Svoboda „Dušan Jereb". Na njem bodo naznanili novo razvojno pot društva, ki je včasih slovelo, v zadnjih letih pa životarilo, čeprav ni možno trditi, da je zamrla tudi vsa dejavnost. Za novo oživitev in rast bo skrbelo jutri izvoljeno novo vodstvo, sestavljeno iz vseh kulturnih skupin, ki delajo v mestu. Novo je tudi, da bi k društvu pripojili amatersko gledališče in režiserja, ki sta bila do zdaj organizacijsko vezana na Zavod za kulturno dejavnost. Prav tako naj bi v okviru društva delala mestna godba. Igor Torkar: SOTESKA, pastel 1971 - Z razstave „Mlini ob Krki“ v Dolenjski galeriji, ki je bila odprta do novega leta Obnova se draži, denarja pa ni Kulturne domove in dvorane v novomeški občini bi lahko uredili, če bi oškrnili obnovo gradov — Skrb za te kulturnozgodovinske spomenike bi morali vsaj delno prenesti na republiko Kot rosa opoldne je stara ta pesem: kulturni domovi nišo urejeni, dvorane propadajo. Utrujajoče škriplje pripev kot z obrabljene plošče: ni denaija (ni posluha? ). Skupino, ki jo je poslala po občini novomeška Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij, ni odkrila Amerike. Na mizo je položila ugotovitev z grenkim priokusom: zdaj, ko je dinar devalviran in so stroški vsak dan večji, bi bile za domove potrebne vreče denaija. Milijoni - teh pa ni! Franc Kirn, eden od članov te skupine, je pribil, da bi samo za dom na Otočcu potrebovali 20.000 din. Ni upanja, da ta denar bo, ker je preveč takih in še slabših domov in kulturnih dvoran. Denar bi bil, trdi Kirn, če bi delno opustili ali prenesli na druga pleča obnovo gradov. Vlagati denar v mrtve zidove porušenih gradov - to je po njegovem nekaj takega kot polniti sod brez dna. Čim več milijonov gre, tem manj se pozna. Gradovi so nenasitno žrelo, ki bi ga mogli zamašiti komaj z milijardami. Nihče ni proti obnovi gradov: to so naši kulturnozgodovinski spomeniki, priče naše preteklosti. Vprašanje pa je, ah so gradovi res samo novomeška zadeva, ali niso v enaki meri tudi splošno slovenska last! Ce pa je tako, ali se mora potem res vse breme zgrniti nad blagajno novomeškega proračuna? Tako se vprašuje Kirn, njegovega prepričanja so nešteti, in nesmiselno bi bilo, če temu prepričanju ne bi pritrdili. GIMNAZIJSKI ZBORNIK IZŠEL - Zbornik ob 225-letnici novomeške gimnazije je te dni naposled izšel. Izid se je zakasnil zaradi tiskarne ČZP Delo, saj so prve izvode natisnili že oktobra. Zbornik piše o nastanku in razvoju gimnazije skozi stoletja, dobršen del prostora pa je odmerjen razvoju revolucionarne misli v vrstah profesorjev in dijakov. Izčrpni so tudi prispevki o pomembnih ljudeh (literatih in drugih kulturnih delavcih), ki so delovali na gimnaziji kot profesorji in dijaki. JUTRI INTERNI NASTOP 7 Učenci glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu bodo jutri sodelovali na internem nastopu, ki je obvezen za vse. Najboljši bodo sodelovali na javni prireditvi glasbene šole, kije predvidena za 19. januar. Prvi interni nastop novomeške glasbene šole v tem šolskem letu je bil 10. decembra. „UTRINKI" - Šesta številka glasila „Utrinki", ki ga izdajajo na osnovni šoli „Katja Rupena" v Novem mestu, je posvečena 30-letnici vstaje jugoslovanskih narodov. Številka je izšla v 350 izvodili. Glasilo urejajo: Mojca Luzar, Metka Klemenčič, Gorazd Plaper, Borut Tavčar in Marina Reba, mentorica je prof. Sonja Cujnik, za likovno opremo pa skrbi predm. učit. Ana Blažič. ZAMUJEN KONCERT - Odbor Glasbene mladine obljublja, da bo otroški zbor glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane gostoval v Novem mestu ob koncu januarja -pred zimskimi počitnicami. Za šolske pevske zbore iz novomeške in trebanjske občine bo to brezplačna prireditev. USPEH RAZSTAVE - Razstavo del udeležencev prve slikarske kolonije v dolini Krke so prejšnji teden razdrli. Odprta je bila od začetka decembra, v mesecu dni pa si jo je ogledalo nekaj tisoč ljudi. Med naj- Kulturni domovi so - v nasprotju z gradovi - sestavina žive potrebne kulturno-prosvetne tvornosti. Drugače povedano: tisti nujni prostor, v katerem se človek duhovno bistri in plemeniti svoja spoznanja. Zato bi bilo neodpustljivo, če jim ne bi ho- teli priznati prostora pod soncem: če ne bi hoteli spregledati, da so potrebni popravjl, ureditve. Možnosti za boljše čase domov se kažejo med izbiro: ali denar za gradove in se sprijazniti s tem, da ti spomeniki še dolgo ne bodo vrnjeni v njihovo prvotno stanje, ali denar za domove in kulturne dvorane ter s tem podpreti tudi sodobnemu človeku nujno kulturno-prosvetno snovanje. I. ZORAN marljivejšimi obiskovalci so bili učenci novomeških in okoliških šol. Veliko razstavljenih del so prodah. Razstavo je slovenska javnost ugodno sprejela, dobre ocene pa je prejela tudi od kritikov. „VESELI LAMPIJONČEK” -Zanimivo prireditev so imeli v vavto-vaški osnovni šoli ob novem letu. Pod naslovom „Veseli lampijonček" so pripovedovali krajevne laži, se pomerili v ročnih spretnostih in prepevali. Hvaležni poslušalci so prisluhnili lanskoletni zmagovalki s „Slovenske popevke" - pesmi „Trideset let". Od decembra do januaija bo v lutkovni dvorani Šeškovega doma v Kočevju več predstav igrice „Meh za smeh“, ki so jo naštudirali pod vodstvom Matije Glada in Olge Lenac člani lutkovnega krožka osnovne šole Kočevje. (Foto: J. Primc) Razstava v Kostanjevici: dokonča marca Komisija za \olitve m imenovanja OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA I' a / p l .n U ,| O prosto delovno most o občinskega sodnika za prekrške občine Metlika Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati št> naslednje pogoje; — dokončana pravna fakulteta s pravosodnim izpitom ali izpitom sodnika za prekrške in ' . • ;v »-• * • v;'’" ■■ . .. ~ ;-.y J. — eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Prošnje, kolkovane z 1 din državne takse, naj kandidati pošljejo do 30. I. 1972 komisiji za volitve f imenovanja ObS Metlika. Center poklicnih šol DU »Jože Šeško«, Kočevje razpisuje prosto delovno mesto učitelja praktičnega pouka za pletilje Pogoji: poklicna šola pletilske stroke, ustrezna tehnična ali delovodska šola in 5 let prakse. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja ni. KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA, Brežice razglaša prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA v delovni enoti Vrtnarija Čatež — komerciala Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še tele: — srednja ekonomska šola ali KD trgovske stroke, — nastop 1. 2. 1972, — osebni dohodek po pravilniku o OD podjetja, — stanovanje ni zagotovljeno. Pismene ponudbe je treba poslati upravi podjetja najpozneje do 25. I. 1972. Poleg splošnih pogojev rnora kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: — zaželen je 2-letni strojepisni tečaj in eno leto ustreznih izkušenj. Kandidati naj vložijo prošnje, kolkovane z 1 din, na tajništvu ObS Metlika do 25. I. 1972. Samsko stanovanje zagotovljeno. Podjetje za ptt promet Ljubljana DELOVNA ENOTA LJUBLJANA 2 TRG OF 15 zaposli # več DELAVCEV za izmenjavo sklepov in paketov ter spremstvo avtofurgonov s Po« o j i : || Končana osemletka, da je kandidat zdrav in fizično sposoben za težja dela. Poskusno delo traja 3 mesece. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Interesenti naj se zglase osebno v kadrovski službi pri Delovni enoti Ljubljana 2, Trn OF 5, Ljubljana, v dopoldanskem času. SOP — specializirano podjetje za industrijsko opremo, Krško razpisuje prosto delovno mesto REFERENTA za obračun storitvene dejavnosti Pogoji . gradbena ali ekonomska srednja šola. Prednost imajo kandidati s prakso. L; Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov v roku 15 dni po objavi Svet delovne skupnosti UPRAVE ObS METLIKA razpisuje prosto delovno mesto STROJEPISKE V UPRAVI OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA NA VRSTI JE' REFORMA GIMNAZIJE Kateri kažipot je pravi? Gimnazijsko vzgojno-izobraževalno dela je treba spremeniti — Kako, bodo povedali v razpravi o predlogu za šolstvo — Dolenjske gimnazije: za stališča skupnosti gimnazij Na Dolenjskem je že slišati prve pripombe na predlog republiškega Zavoda za šolstvo, da bi v Sloveniji vsebinsko in organizacijsko spremenili gimnazijsko vzgojno-izobraževalno dejavnost. Pri tem se pretežno opirajo na stališča, ki jih je za javnost izrekla skupnost gimnazij — ta pa v vsem podpira pobudo Zavoda za šolstvo. Gimnazija je pri nas edina srednja šola, ki je v razvoju najmanj napredovala. Očitki za to gredo v precejšnji meri na račun celotne družbe: dovolila je, da so se umetno ustvarili predsodki, ki so občutno zavirali rast gimnazijskega vzgojno-izobraževalne dela. Dejstvo je, da na gimnaziji - katerokoli že pogledamo - delajo po istih učnih načrtih in predmetnikih kot pred osmimi leti. Zakaj? Trdijo, da se ni za to zanimal nihče od pristojnih, predvsem pa ni bilo zunanjih vplivov. Spremembe so potrebne takoj, če naj bi dosegli, da bo gimnazija res dobra in ustrezna pripravljalnica za nadaljevanje šolanja na višjih in visokih ustanovah. Svojo oceno, ki naj bi bila kažipot gimnaziji v razvoju, bi morali izreči tako strokovni organi kot šole*, na katerih maturanti nadaljujejo študije. Družba naj bi povedala, ali je pripravljena podpreti Katera generacija bo prva prestopila prag reformirane gimnazije? (Foto: I. Zoran) prizadevanja, da bi sc gimnazija znebila starih in preživelih delovnih in organizacijskih oblik. Zato je nujno, da o predlogu Zavoda za šolstvo presoja čim širši krog pristojnih in poklicanih, ker bo le tako možno gimnazijskemu razvoju začrtati dolgoročnejšo razvojno pot. V čem mora gimnazija napredovati, da bo njeno vsebinsko in organizacijsko delo ustreznejše in v skladu s sodobnimi izobraževalnimi tokovi ter časom? Sami gimnazijski učitelji so pred leti ugotovili: da so dijaki preobremenjeni, da so predmetniki razdrobljeni, učni načrt pa prenatrpan, da dijaki nimajo možnosti razvijati tistega, kar jih še posebej zanima, itd. Skratka: dijaki niso imeli možnosti, da bi že v gimnazijskih letih utrjevali znanje v snovi, ki jih je najbolj zanimala in kar $o želeli študirati na univerzi. Pri vsem tem je treba poudariti, da gimnazija edina med srednjimi šolami mladine ne vzgaja neposredno za poklic, ampak ji daje splošno in potrebno osnovo za nadaljnji študij. Zato bi morali v razpravi o predlogu Zavoda za šolstvo predvsem reči, kaj odpraviti in dopolniti oziroma kaj spremeniti in izboljšati, da bo to res taka pripravljalnica za višje in visoke Šole, kot si jo vsi zamišljajo. I. ZORAN J g ^ I | Jk gsi w% \ 1 j! I ^ P Hribovske otroke, ki obiskujejo osnovno šolo Otočec, je ob koncu leta razveselil dedek Mraz z novim šolskim avtobusom. S tem je 80 učencem skrajšana in olajšana pot v šolo. Na sliki: nasmejani mladi potniki. (Foto: S. Dokl) Rast šolskih glasil Skoraj na vseh osnovnih šolah na Dolenjskem izdajajo svoja šolska glasila GRM - Na novomeški osnovni šoli Grm bo v kratkem začel delati lutkarski krožek. Led so prebili prosvetni delavci, ki so ob novem letu pripravili prikupno lutkovno igrico, kije požela velik uspeh. NOVO MESTO — Vodstvo mladinskega kluba v Novem mestu se je znašlo v velikih težavah. Namesto, da bi dobili podporo pri razširjanju svojega programa, so pred dnevi v „Filtru 58“ doživeli ostro kritiko, ki jemlje mladim voljo (S. R.) OTOČEC - Učenci na osnovni šoli radi segajo po knjigah; največ berejo za obvezno čtivo. Tako je povedala knjižničarka tovarišica Jožca Bingo. (V. V.) NOVO MESTO - Odbor mladinskega kluba Novo mesto se zahvaljuje delovnemu kolektivu Novoteksa, Gorjancev iz Straže in Roga za materialno pomoč, ki so jo nudili mladim pri organizaciji silvestrovanja. (M. K.) ŠKOCJAN — Društvo prijateljev mladine v Škocjanu je delavno in ima svoj delovni program. Zlasti pogrešajo večjo povezavo z občinsko organizacijo društev prijateljev mladine. (K. V.) Menda bi že težko našli večjo osnovno šolo na Dolenjskem, ki še nima svojega šolskega glasila. V zadnjih letih so izredno zaživeli literarni krožki, ki tudi pripravljajo in izdajajo svoje časopise. V njih sodelujejo prosvetni delavci kot mentoiji, v glavnem pa so uredniški odbori sestavljeni iz učencev, ki imajo veselje do pisanja, Uirejanja in oblikovanja glasil. Razumljivo, da se pozna, kje imajo že večje izkušnje in kje manjše. Nekatera glasila izhajajo že šesto Seminarji za mladince Republiška konferenca ZMS bo 15. in 16. januarja organizirah v Ča-teških Toplicah dva seminarja, katerega se bodo udeležili predsedniki komisij za družbeno-ekonomske odnose in udeleženci mladinske ,Akcije 75“ ter mladi kmetovalci. Obisk Živka Pregla Minuli petek je mladinske aktive v novomeški občini obiskal predsednik republiške konference ZMS Živko Pregl. Najprej je obiskal tovarniški aktiv mladine v Novolesu in se zanimal za njegovo dejavnost. V Straži je nato obiskal še mladinski klub. V Novem mestu pa je imel razgovor z mladinskim odborom na ekonomski srednji šoli, na katerem so sodelovali tudi predsedniki drugih srednjih šol. Predsednika je najbolj zanimala dejavnost občinske konference ZMS oziroma sodelovanje te z mladinskimi aktivi na šolah in v delovnih organizacijah. mOUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTO PROSTA DELOVNA MESTA Zaradi povečanja proizvodnje avtomobilov in prikolic odpiramo nova delovna mesta in vabimo k sodelovanju: # več kvalificiranih delavcev — ključavničarjev, kleparjev, avtomehanikov, avtoličarjev, varilcev in mizarjev # več priučenih delavcev v kovinski in lesni stroki # več nekvalificiranih delavcev za delo v proizvodnji avtomobilov in proizvodnji prikolic Kandidati za zaposlitev naj pošljejo pismene ponudbe kadnovsko-socialni službi podjetja. Na progah, kjer ima podjetje organiziran avtobusni promet, je prevoz zagotovljen. leto. Taka so preživela tako imenovano otroško dobo in so res pestra in kakovostna. Veliko prednost imajo tudi na tistih šolah, kjer so dobri mladi ilustratorji. Zato so njihovi izdelki prccej boljši od drugih, kjer mladih risarjev ni. O pomenu šolskih glasil ni treba posebej govoriti. Mladi se navajajo na pisanje in si pri tem bistrijo kritičnost do vsega, kar se dogaja okrog njih. Oblikujejo si tudi čut za opazovanje, kar je za mlade ljudi še kako priporočljivo. Glasila imajo tudi veliko praktično vrednost. V njih so zabeleženi vsi važnejši dogodki na šolali, prispevki pa tudi odkrivajo nadarjenost posameznih učencev. Torej so glasila res nekakšne kronike dejavnosti na naših šolah, ki se je zlasti v zadnjih letih lepo razživela. Veliko zaslug za vse to gre prosvetnim delavcem, ki žrtvujejo veliko svojega prostega časa, da otroci poleg obveznega izobraževanja razvijajo tudi svoje druge sposobnosti. O. D. • •• ŠKOCJAN — Na osnovni šoli v Škocjanu že več let izdajajo šolsko glasilo „Škocjanske novice14. Letos bodo izdali samo eno številko, izšla bo ob koncu šolskega leta. (K. K.) NOVO MESTO - Jutri se bo novomeško občinsko mladinsko vodstvo sestalo z izvršnim odborom republiške Počitniške zveze. Razpravljali bodo o ustanovitvi mladinske turistične poslovalnice v Novem mestu (K. R.) VINICA - Vse kaže, da se mladinski klub na Vinici vedno bolj uveljavlja. Zadnje dni preteklega leta so mladinci pripravili silvestrovanje. Klub je bil poln; organizatorji so se potrudili in pripravili poleg glasbe še srečolov. Mladinci so bili s programom zelo zadovoljni. (V. R.) V AVTA VAS - Odbor šolskega športnega društva je pričel s pripravami občinskega in II. republiškega tekmovanja v orientacijskem pohodu na smučeh. (S. L.) Novo mesto : BETI (Metlika) 64:58 V prvi letošnji košarkarski tekmi na Dolenjskem so Novomeščani premagali Metliko 64:58 (28:27). Metličani, ki so se od lanske sezone močno okrepili z nekaterimi igralci iz Karlovca in imajo novega Uenerja, so se krepko upirali domačinom, ki za zdaj pridobivajo na treningih predvsem fizično vzdržljivost, z žogo pa delajo bolj malo. Ekipa Beti bo s tako postavo gotovo med najmočnejšimi v drugi slovenski ligi. Novo mesto: Šepetave 18, Spli-chal 20, Z. Kovačevič 8, S. Kovačevič 14, Šobar 2, Ivančič 2, Po-črvina, Piletič, Blažič, Papič. Beti - Metlika: T. Vergot 8, Je-zerinac 19, Milek, Prevalšek, Guštin, Z. Vergot 4, Arbutina 18, Ipavec, Gašperič, Medek 9. VELIK USPEH NOVOMEŠKIH ŠAHISTOV Tri zmage in dva remija Novomeški šahisti so, kljub temu da niso doživeli poraza, zasedli samo tretje mesto Končano je tekmovanje v prvi slovenski šahovski ligi - zahodna skupina. V zadnjem kolu je ekipa Novega mesta premagala Koper s 6:2. Posamezni rezultati: Penko -Milinkovič 1:0, Škerlj - Brečevič 0:1, V. Istenič - Šebalj remi, Milič - Urek 1:0, Sitar - Radonjič 1:0, Udir - Horvatič 1:0, Anica Istenič - Magda Kamenšek remi, Poredoš -Miklus 1:0. Zmagovalec tekmovanja je postala ekipa Domžal. Končni vrstni red pa je naslednji: 1. Domžale 28, 2. Zmaj - Ljubljana 27,5, 3. Novo mesto 24,5, 4. Lesce 17,5,5. Koper 13. 6. Borec - Kranj 10 točk. Novo mesto je v tem tekmovanju doseglo svoj najboljši uspeh, saj je poleg Domžalčanov edina nepremagana ekipa. Sicer se uspeh ne kaže v končni uvrstitvi (tudi lani so bili tretji), pač pa v rezultatih posameznih dvobojev. Lani so z ekipama Domžal in Zmaja iztržili komaj točko in pol, letos pa so jim odnesli kar 8 toč in pol. Nedvomno je največji uspeh zmaga nad Zmajem in remi z Domžalami. Če bi imeli nekoliko več sreče, bi lahko bili tekmeci celo za prvo mesto. Spodrsljaj so imeli v srečanju z Lescami, ki se je končalo Ob koncu naj še omenimo izide vseh dvobojev in rezultate novomeških šahistov. Domžale - Novo mesto 4:4, Novo mesto - Zmaj (Ljubljana) 4,5:3,5, Lesce - Novo mesto 4:4, Borec (Kranj) - Novo mesto 2:6, Novo mesto - Koper 6:2. Rezultati posameznikov: Penko 4 točke (iz petih partij); Škerlj 0,5 (3), Šporar 3 (4), V. Istenič 1,5 (5), Milič 4 (5), Sitar 3,5 (5), Udir 3 (3), A. Istenič 2,5 (5), Komelj 0,5 (3) in Poredoš 2 (2). J. I DIR Srečanje odbojkaric! Končno smo tudi v Novem mestu dočakali večjo in pomembnejšo športno prireditev; v nedeljo, 16. januarja, se bodo v novi telovadnici v Bršlinu srečale najboljše slovenske ženske republiške odbojkarske ekipe na I. zimskem turnirju. Turnir se bo začel ob 8.30; Vstop je možen samo v copatah. Favorit tekmovanja je ravenski Fužinar, kandidati za boljša mesta pa so ekipe Celja, Jesenic, Ljubljane in Novega mesta. Ekipa šahovskega društva Novo mesto, ki je zasedla odlično tretje mesto v republiški šahovski ligi - zahodni del. Od šahistov, ki so zastopali barve Novega mesta, manjka na sliki samo Tone Šporar. (Foto: S. Dokl) Olimpiada: Sapporo, Sapporo Jugoslovani bomo na Japonsko poslali maloštevilno smučarsko zastopstvo — Od naših tekmovalcev ne pričakujemo večjih uspehov Vse kaže, da je konec ugibanja o naši udeležbi na zimskih olimpijskih igrah, ki bodo februarja v japonskem mestu Sapporu. Pred dnevi je olimpijski komite dokončno sklenil, da bodo potovali v deželo vzhajajočega sonca hokejisti, ki so si na zadnjih olimpijskih igrah v Grenoblu priigrali prvo mesto v B skupini. Udeležba skakalcev in alpskih smučarjev je bila sporna vse do zadnjih tekmovanj v Kranjski gori oziroma na nemško-avstrijski novoletni skakalni turneji. Kazalo je slabo, vendar so sc zadnje dni naši fantje pokazali v najlepši luči in so si priborili potni list za Japonsko. Ce ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, bodo v društvu hokejistov potovali še alpski smučar Marko Kavčič, ki je zelo dobro tekmoval v Kranjski gori, in skakalca Danilo Pudgar ter Marjan Mesec, ki sta na zadnji tekmi skakalne turneje v Bischofshofnu zasedla 14. oziroma 17. mesto. Kako bo s tekači, pa je še vedno odprto vprašanje. Med kandidati bi bil prav lahko tudi nadarjeni Filip Kalan, ki se je že večkrat dobro odrezal v težkih mednarodnih preizkušnjah. 'Vemo, da naši olimpijci ne bodo segali po olimpijskem zlatu. Uvrstitev med prvih dvajset tekmujočih bi bil že velik uspeh. V glavnem gre za udeležbo, kajti za nas velja še vedno olimpijsko geslo: „Važno je sodelovati, ne pa zmagovati!44 Jugoslovani smo letos organizatorji večjih smučarskih prireditev, celo svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Planici, zato moramo poslati svoje zastopstvo na Japonsko. Vsak očitek, da gredo tja „turisti44, je neupravičen! SLAVKO DOKL KONEČNIK MED ZMAGOVALCI V okviru velikega smučarskega tekmovanja ,,Po stezah partizanske Jelovice44, kije bilo v soboto v Dražgošah, je bilo 8. republiško prvenstvo v biatlonu. Med več kot 50 smučarji iz vseh naših republik je nastopal tudi Kočevar Maks Konečnik. Najboljši dolenjski smučar - tekač je nastopil v izbrani reprezentanci Slovenije, ki je osvojila prvo mesto. Med posamezniki pa je bil Konečnik na 10. mestu. Priznanja za naše letalce Dušan Zupanc, Jože Uhan, Jože Golob in Dara Kristič so bili proglašeni za najboljše dolenjske letalce v letu 1971 Na skupščini Dolenjskega letalskega centra, ki je bila 8. januarja v Novem mestu, so tudi razglasili najboljše letalce na Dolenjskem v letu 1971. Za najboljšega letalskega modelarja je bil proglašen Dušan Zupanc, ki je dosegel prvo mesto v kategoriji Novomeška opekarna Zalog NOVO MESTO sprejme na delo VEČ NK DELAVCEV za nedoločen čas. Prijave sprejema uprava podjetja do 1. februarja 1972. gumenjakov na XI. zletu bratstva in enotnosti v Sisku ter prvo mesto v isti kategoriji na dolenjskem prvenstvu oziroma peto mesto na republiškem. Najboljši jadralec je Jože Uhan, ki se je postavil s sedmim mestom na državnem prvenstvu jadralnih letalcev m z uspešnim sodelovanjem na odprtem prvenstvu Poljske, kjer je bil najboljši Jugoslovan. Prišel je tudi v ožji izbor za državno reprezentanco, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu. Jože Golob je najboljši motorni pilot, saj je dosegel velike uspehe pri strokovnem izpopolnjevanju. Za najboljšega padalca je bila razglašena absolutna državna prvakinja v padalstvu Darinka Krstič. Bila je prva v ženski konkurenci, na neuradnem svetovnem prvenstvu v padalstvu pa je v ekipi dosegla tretje mesto. Vsi imenovani so prejeli lične plakete Letalske zveze Slovenije. A. ŠUŠTAR NOVO MESTO - Novomeški odbojkarji se v telovadnici nove Bršlin-ske šole pripravljajo na spomladanski del prvenstva v republiški ligi. Ker je večina odbojkarjev na študiju v Ljubljani, vadijo samo ob nedeljah. (K. R.) MOKRONOG - Na hitropoteznem šahovskem turnirju za december je sodelovalo 18 šahistov. Zmagal je Jože Hočevar, sledijo: Videčnik, Nada Peterle, Zupančič, Bulc itd. Hitropotezni šahovski prvak za leto 1971 je postal Jože Hočevar, sledijo pa naslednji šahisti: Nada Peterle, Videčnik, Darka Zajc, Borštnar, prof. Zutič, Rman, Šte-fanič, Lavrinšek, F. Bulc, Zupančič itd. Na dvanajstih turnirjih je skupno nastopilo 39 šahistov. (J. H.) POLZELA - V nedeljo je bilo na 50-metrski skakalnici v Andražu nad Polzelo veliko tekmovanje, na katerem je nastopil tudi starejši pionir Matjaž Mihev iz Sevnice. Mladi skakalec je s skokoma 34 in 35 metrov ter 139,6 točke, zasedel prvo mesto. Na treningu sta nastopila tudi Boštjančana Dušan Novšak in Anton Možic, saj doma nimata niti snega niti primernih naprav. V glavnem pa se mladi smučarji pripravljajo na Mirni. (A. Z.) KRMELJ - Ob udeležbi osmih igralcev je na dvokrožnem novoletnem šahovskem turnirju prepričljivo zmagal Šribar z 12,5 točke. Sledijo: Prosenik 10, Markovič 8,5, Zvar 7,5, Žitnik 6 itd. (B. D.) KOČEVJE - Učenci in učenke na poklicni šoli delavske univerze Jožeta Šeška so imeli ob koncu šolskega leta športni dan. Imeli so med-razredne tekme v raznih športnih panogah iz obveznega vadbenega programa. V tekmovanju košarkarjev je nastopilo osem ekip. Vrstni red je bil naslednji: 1. l.a, 2. 2. a, 3. 2. b. Rezultati srečanj: 1. a : 2. a 25:5, 2. a : l.a 6:32, 2. a : 2.b 26:6. Organizacija tekmovanja je bila dobra, vodila pa sta prof. Tone Adamič in Miha Majerle. (A. A.) NOVO MESTO - Med šolskimi zimskimi počitnicami bo v Ljubljani tečaj za mlade telovadce. Na njem bodo sodelovale tudi mlade telovadke iz Novega mesta. (S. K.) ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU -Gojenci Dijaškega doma Majde Šilc radi igrajo namizni tenis. Imeli so tudi že več dvobojev. Tako so pred kratkim porazili mlado ekipo Pionirja iz Novega mesta z 22:3. (M. H.) KOČEVJE - Osnovna šola je priredila obvezni smučarski pouk oziroma tečaj za učence višjih razredov. Prvi tečaj je opravilo 120 Še je čas! Dragi bralci, še je čas, da nam pošljete anketni listič, s katerim boste pomagali izbrati najboljše športnike na Dolenjskem. Anketne lističe bomo sprejemali 1 ft DBH NOVO MISTP NOVE OBRESTNE MERE • ZA DEVIZNE VLOGE IN DEVIZNE RAČUNE: navadne 7,5% (5,5% v devizah, 2% v dinarjih) vezane nad 13 mesecev 9% (7,5% v devizah, 1,5% v dinarjih) vezane nad 24 mesecev 10 % (7,5 % v devizah, 2,5% v dinarjih) • ZA DINARSKE VLOGE: navadne (a-vista) 7,5 % vezane nad 13 mesecev 9% vezane nad 24 mesecev 10% Svetujte svojcem, sorodnikom in znancem, ki bodo prišli iz tujine na novoletni obisk, naj vse denarne zadeve urede pri VAŠI BANKI DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI NOVO MESfO podružnici v KRŠKEM ali ekspoziturah v METLIKI, TREBNJEM in NOVEM MESTU. Delovna skupnost Osnovne šole Velika Dolina razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA za likovni pouk in zgodovino za določen čas (do .m VI 1972). Spoštuj očeta in mater! ... pa tudi posvetno oblast, bi lahko dodali šent-ruperškemu župniku, ki je dal obnoviti gospodarsko poslopje in v njem urediti shajališče za mladino - ne da bi zaprosil za dovoljenje. (Tja zdaj vabi mlade ljudi, naj prihajajo v parih). Postopek bo imel uradno pot in upamo, da ne bo očitka, češ da je pri nas cerkev preganjana. Da je treba pred gradnjo ali obnovo stavbe dobiti poprej gradbeno dovoljenje, to je pač znano slehernemu kmetiču. ŠE 4 MALE PLAKETE JLA Zaradi nepopolnega seznama, ki smo ga dobili 22. 12.1971 v Ljubljani, dopolnjujemo poročilce „Na Dolenjsko 7 plaket JLA", ki smo ga objavili 30. 12. 1971: male plakete JLA so dobili od poveljstva ljubljanske armade za lanski dan JLA tudi: Drago Gril, predsednik občinske orgaizacije ZRVS iz Kočevja ter Ivanka Moljk, Anton Troha in Fanika Toman iz Črnomlja, Vinice ter Dragatuša. Hkrati popravljamo tiskarsko napako iz istega poročila, tovariš Ivan Slapnik je upokojen polkovnik in ne podpolkovnik, kot je bilo v poročilu 30. 12. 1971 objavljeno. UREDNIŠTVO DL CIGANKI Z BAKROM Na dvorišču tovarne Iskra v Novem mestu so v ponedeljek popoldne zalotili dve Ciganki iz Žabjaka, ki sta pobirali bakrene odpadke. Razširjeno delovno območje z mu-haberskega smetišča! PAR VOLOV PROTI KOLESU V ponedeljek zjutraj je v Srebrničah Janez Gregorič z Vrha pri Ljubnem trčil v par volov, ki jih je po cesti iz Novega mesta gnal Franc Kobe iz Dol. Straže. Gregorič se je peljal na kolesu s pomožnim motorjem, peljal pa je tudi brata Franca. Ob trčenju z volom sta brata padla na tla. Franc pa seje pri padcu hudo poškodoval in so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. EKSPLOZIJA ZRAČNICE . V ponedeljek popoldne je na cesti med Šentjernejem in Grobljami Marjanu Petrinčiču razneslo zračnico na avtomobilu NM 74-34. Avto je zato zdrknil s ceste in se prevrnil na njivo. Petrinčiča so odpeljali v bolnišnico, na avtomobilu pa je za 8 tisočakov škode. OB 5 TISOČAKOV V gostilni Cetin v Krškem je 1. januarja natakarica Silva Pirnat zadovoljno preštela izkupiček. Ko pa se je vračala domov, jo je pred hotelom Sremič napadel neznanec in ji vzel okrog 5000 dinarjev. Roparja še niso izsledili; to. smo izvedeli v ponedeljek od krških miličnikov. GROŽNEJE VINJENEGA Miličniki iz Dolenjskih Toplic so morali 7. januarja zvečer pridržati do iztreznitve vinjenega Antona Gašperšiča, 42 let. iz Dolnje Straže, ker se je opil in razgrajal v stanovanju in okrog hiše. Podtaknil je ogenj v sobi, s sekiro pa preganjal sosede, ki so prišli gasit. Gašperšiča so prijavili tudi javnemu tožilcu. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Kovice. Kaj važni predlogi (Kaj važni predlogi) naše deželne filokserne komisije. Dne 17. decembra minolega leta sešla se je v Ljubljani pod predsedstvom deželnega predsednika visoko častitega gospoda barona Winklerja zopet enkrat deželna filokser-na komisija. Dva važna, da, za Dolenjsko vinogradništvo pač prevažna predloga letošnjega snidenja te deželne filokserne komisije sta pač sledeča: Prvi se glasi: na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu skliče se v pravem času prihodnjega leta 1892. posebni tečaj (kurs); drugi'predlog glasi se pa tako-le: Velc-slavni deželni odbor doseže naj v bodočem zasedanji visokega deželnega zbora to, da se nastavi deloma na deželne, deloma na državne stroške na Dolenjsko posebni komisar. (Ogrski) državni zbor bode še pred postavno določeno dobo razpuščen in to zaradi tega, ker so si stranke zelo v laseh. Vlada neče čakati, da bi si opozicija pridobila preveč tal v prihodnjem državnem zboru, za katere volitve uže opozicija na vse kriplje dela. (Bivši srbski kralj) Milan vstopil bode v perzijsko vojno. Sedaj ko je vse zapravil in zaigral, iti mora v službo. Mlademu Kraljestvu nakopal je obilo dolga, zakon prelomil, ker sije svojo ženo odgnal. Tega mogočneža doletuje kazen pač vže na tem svetu. (V pojasnilo) Več čast. gospodov naročnikov nas je vprašalo, ali imajo mar za vsako SpLIC/^ PISMA: št. 1: pismo našega predsednika Tita; 2: odgovor osrednjega odbora KP Češkoslovaške; 3: več strani dolg odgovor papeža Pavla VI; 4: pismo predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča; 5: podpis enega največjih slovenskih mož Franceta Bevka; 6: odgovoril je tudi popularni Lojze Slak. jKft ;:vl; W X X ’*•' š| ^ $ n .fina OsritorfM! rt li H11 l’l I S tx & d 8 <■'. $ S S fe: %& S x v:;.v M :A W %k S x x :* gv* «**•• ' :ix" :• •• Viniški klub OZN čaka pred zaključkom akcije samo še pismo kitajskega in ameriškega predsednika — Januarja pričakujejo oseben obisk vdove egiptovskega predsednika Naserja pošiljatev ,,Dol Novic4' doposlati nam po 3 kr.? Tem podajemo sledeče pojasnilo: Mi smo prosili čast. naročnike v zadnjem listu, naj nam poleg naročnine (1 ^ld.) še dodajo 3 kr. za pošiljatev naročnine. Ce nam pošljejo le 1 gld. imamo mi naročnine samo 97 kr., 3 kr: pa odpadejo za poštarino, nam odtnenjenega denarja. (Tukajšnje) „Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov44 obhaja petletnico svojega obstanka dne 6. t. m. ob pol osmi uri zvečer v lastnej hiši z mično veselico, ki ima na vspo-redu: Petje, deklamacije, govor, igro ,,Pravda" in tombolo z lepimi dobitki. (Stekline), sumljiv pes se je potepel dne 11. decembra pr. leta po nekaterih vaseh šmi-helske občine ter popadel na poti proti Dolenji Težki vodi tri osebe, med temi je jedni deklici obleko strgal, jednega moža pa do krvi vgriznil. Ruval se je z ondotnimi psi ter slednjič proti Dolžu odtekel, brez da bi ga do danes ujeli. (Pazite na bedake!) Grozen slučaj izvršil se je te dni na Bavarskem. Neka že dolgo na duhu bolna gospa tamošnjega gozdarja je svojo tri četrt letno dete v ponvi spekla, ter ga potem domačim opoludne za južino na mizo prinesla. (Iz DOLENJSKIH NOVIC) 1. januarja 1892 Na Vinici čakajo samo še odgovor dveh vodilnih Kitajcev; Ču en Laja in Mao Tse Tunga ter pismo ameriškega predsednika Nixona, potem bo zbrano celotno gradivo za izdajo izjemne knjige. V njej bodo objavljena pisma najuglednejših državnikov in kulturnih delavcev z vsega sveta, v katerih odgovarjajo viniškim šolarjem na dve vprašanji. Obe sta usmerjeni v iskanje poti za mirno urejanje sporov med državami in ohranitev miru na svetu. V letu dni so dobili za debelo mapo odgovorov, med katerimi so pisma naših domačih državnikov in kulturnikov ter znanih osebnosti, kot njihovih kolegov z vseh celin. Poleg predsednika Tita, ki se je akciji odzval med prvimi, smo med domačimi znanimi ljudmi zasledili imena Mitje Ribičiča, Staneta Kavčiča, Lojzeta Slaka, pokojnega pisatelja Franceta Bevka, najbolj znanega in priljubljenega telovadca Mira Cerarja itd. Med tujimi državniki so odgovorili: prejšnji sekretar generalne skupščine OZN U Tant, švedski premier Olav Palme, prof. Harry Johnson z univerze v Londonu, predsednik Norveška Per Borten. Imajo odgovor papeža Pavla VI., princa Norodoma Sihanuka iz Kambodže in še vrsto drugih. Decembra 1967 je viniški Klub OZN zaslovel z izdajo knjige „Poslušajte nas", v kateri so prav tako zbrana pisma, toda mladih ljudi iz vsega sveta. Njihove pretresljive izjave, proia in pesmi zoper vsakršna nasilja sp značilen izraz čustvovanja mladih.(Tokrat so v prizadevanja za mir viniški šolarji posegli globlje in više. Toliko pisem najbolj uglednih osebnosti našega plačeta, ki se izrekajo za mir in miroljubno sožitje med ljudmi, je prav gotovo redkost. Ne premore je zlepa katera šola ali klub, najmanj pa v naši državi. Ko dobijo Viničani še poslednje tri odgovore in končno založnika, bo knjiga tiskana. Vzbudila bo veliko zanimanja ne le pri nas, temveč nič manj v vzhodnem kot v zahodnem svetu. Viniški klub OZN je s svojo domi- selnostjo in prizadevnostjo Posi,a* eden najbolj znanih v Jugoslaviji- Jo je vzrok, da so Vinici v začetku letošnjega leta napovedali tudi oseben obisk vdove pokojnega egiptovskega predsednika Naserja, ki pride v Jugoslavijo kot gostja predsednika Tita. Viniški otroci bodo go. Naser kar najbolj prisrčno sprejeli. R. B. .. .Direktor Jutranjke Karel Vehovar je na referendumu želel videti zaupanje delavcev: posrečilo se mu je s 101,53 odstotka. V Dnevniku so zapisali: 97,05 „za", 2,95 „proti" in 1,53 neveljavnih! ... Prišli so mi povedat, da so v upravi Novolesa slavili milijonti gugalnik: delavci so slavili, ker so delali... ... V Novem mestu je Jože Knez dobil Kraigherjevo nagrado, v Sevnici pa je Jože Knez prosil za odstop s pod-županstva! ... Šef strežbe na novomeškem Bregu Brane Djukič je včasih določal vajenke za nošenje drv: zdaj, ko je oženjen, žena doma hitro določi. .. ... Med novomeškimi in trebanjskimi odbojkarji se nadaljujejo razprave o prestopu Babnika: končane bodo poleti, ko bosta oba kluba izpadla iz slo venske lige! . .. Sekretar ObZTK Robert Romih je strogo naročil vsem športnikom, da je v telovadnice prepovedano v čevljih. V nedeljo je sam prikorakal v čevljih: quod licet lovi, non licet bovi. .. .. . Nekdanji mladinski funkcionar Alfred Železnik je postal novinar Dolenjskega lista. Izvrstna priložnost, da se bo mnogim zameril - najprej se je v sevniški Jutranjki! V EC TISOČ LJUDI zanima jelkina usoda Jelka Lavrič po enem letu zdravljenja Prej kot v treh pičlih mesecih je več tisoč naročnikov, bralcev in prijateljev našega lista zbralo za Jelkino zdravljenje nekaj nad 75.000 dinarjev Več kot polovico denarja je pripravljenega za pomladanski drugi del zdravljenja v Zahodni Nemčiji (Nadaljevanje s 1. strani) ljudi iz vseh naših krajev in tujine podarilo za Jelkino zdravljenje nekaj nad 75.000 dinarjev, o čemer smo sproti vsak teden poročali v našem listu. Bralce Dolenjskega lista smo 29. julija lani tudi obvestili, da*se je Jelka vrnila s trimesečnega zdravljenja na zasebni kliniki za multiplo sklerozo v Schoenmuenzachu v nemškem Sch\varz\valdu, kamor jo je povabil lastnik klinike dr. Hans Selzer. Po vrnitvi v domovino je Jelka prestala še manjšo operacijo v novomeški bolnišnici, nato pa si je začela zdraviti zobovje. Malo pred novim letom smo obiskali bolnico na njenem domu v Žabji vasi. Zdaj, ko je že skoraj pol leta spet doma, pravi njena mama: „Noge so ji ožievele; ko jo preložimo v postelji, vidim, da se premikajo čisto drugače kot prej. Kaže, da so živci še občutljivi. Ko jo vzdignemo, rada sedi v postelji aii v obloženem naslonjaču. Hrbtenica je seveda še vedno trda, tudi krče še dobiva, kar pa ni čudno: za Jelko so težka leta trpljenja, hudi prehladi in večletno brezuspešno zdravljenje •• •“ n* Jelka rada skoraj vse je; iina ape-tit in urejeno prebavo, malo seje celo zredila. Zanima se za oprav e domačih, marsikaj vprašuje maflio, ki jo spodbuja, da razgibava r° e. Bolečin nima, hudo pa je, ker jc se vedno tako negibna. Dobiva injekcije B vitamina in včasih tudi druga zdravila. .. u. „Čudeža seveda ne Pr‘c?,Jy>v' mo,“ pravi njena mama, »»V u *1 preveč hudih let trpljenja in J*?' lezni. .Marsikaj pa pricaKuje Jelka z. domačimi vred od drugega dela zdravljenja, ki ga bo nastopna letos spomladi, spet na kliniki v a-hodni Nemčiji. Njena mama bi a- krat rada ostala pri dekletu, tako da bi v kraju, kjer je klinika, kaj delala in lahko Jelko stalno obiskovala. \ Veseli smo, ko lahko poročamo bralcem, naročnikom in vsem, ki so doslej prispevali svoj denar za Jelkino zdravljenje, da se je bolnici stanje precej popravilo. Njena mama trdi, da je precej boljša, to pa smo videli tudi sami. Dolžni pa smo še pojasnilo: Dosedanje Jelkino zdravljenje (za 84 dni) v Zah. Nemčiji stane 5.834,10 nemških mark. Na račun smo poslali kliniki 8.000 mark, tako da ima Jelka tam v dobrem še 2.166 mark. Na deviznem računu pri DBH v Novem mestu pa ima Jelkina mama 6.614 mark, 911 ZDA dolarjev, 90.000 lir in 5 kanadskih dolarjev. Razen tega je na Jelkini hranilni knjižici še 4.518,33 dinarjev (brez obresti za 1971). Oba prevoza bolnice in njenega spremstva je velikodušno opravil kolektiv IMV iz Novega mesta brezplačno. Tudi stroške našega spremljevalca je poravnala uprava našega lista. Upamo, da bo tudi za drugi del Jelkinega zdravljenja dovolj denarja. O Jelki Lavrič bomo spet pisali, čim bo kaj novega, tu pa naj ponovimo njeno toplo zahvalo vsem, ki so ji omogočili zdravljenje in z njim tudi že prvo izboljšanje. TONEGOŠNIK med nebotičniki KRPANOV KOTIČEK Očetov greh Srečal sem mladega fanta; menda je še šolar in kazalo je, da bi me rad nekaj vprašal. Nisem se zmenil zanj, pa je še bolj plesal okoli mene in mencoritil, kakor bi ne vedel, kaj bi in kako bi. Pomagam mu: „No, mali, kaj mi imaš povedati? “ Skoraj na jok mu je šlo, ko je izdavil: „Ate so se ga spet napili, pa ne morem iti domu.“ „Taka je ta reč,“ si pravim, ker se česa drugega bolj pametnega nisem takoj domislil, pa gledam dete, šest let staro, ki se je pridružilo nama. Opazil sem, da sta brata. Mlajši me je le debelo gledal in si z rokavom očedil zmrzel nos, saj robca menda še poznal ni. „Vaju oče tepe, ka-li? “ vprašam starejšega. - „O, pa še kako, kadar so pijani. Takrat smo vsi črni, mama in mi otroci. Drugod še živine tako ne pretepajo, kot nas tepejo ate.44 Te besede so me jako uža-lostile. Kaj ne bi? Če prav tenko preudarim, res ne morem tajiti, da je na kmetih skrb za otroke kaj velika. Kar poglejte, vsak rad pokaže repe v hlevu in se hvali, kako lepo živino ima, najlepšo daleč naokoli, a lastnih otrok mu ni mar. Za vsako delo jih porabi, naj bo grdo ali lepo, lahko ali težko in ob vsakem vremenu, pa četudi si otrok pri tem izpridi zdravje. Obrnem se k fantu pa pravim: „Veš kaj? Malo ti bom pomogel, da se bo kako drugače preuredilo. Ako ne bo šlo zlepa, bom pa zgrda dopovedal očetu, da se tako ne sme ravnati. Naj še on poskusi, kaj se pravi, biti tepen/4 „Martin, nikar!“ me prosi fant. „Ko boš odš l, bo še slabše. Obilo hudega sem že skusil. To ti lahko povedo ljudje v obližju, ako jih povprašaš. Dva tedna je že, odkar sem lahko doma celo noč mirno spal. Vendar to še ni vse. V šoli me učitelji kar naprej oštevajo in mi dajejo slabe ocene, ker nimam domačih nalog. Kje jih naj revež pišem, ko nimam mize ne miru. Ata so doma že vse razbili. Tudi učiti se ne morem. Za jesti komaj kje ujamem od matere ali dobrih sosedov. Vidiš, sedem let že sedim v šolskih klopeh, pa bom obesil učenost na kljuko in se poprijel kakega dela, akoravno nimam dovolj šol. Morebiti se bo kdaj kako drugače zasuknilo, bog ve.44 „A tako! Od tod je torej vsa ta nesreča! Ako ti je prav, bom šel jaz v šolo in učiteljem povedal, naj ocenjujejo tebe, in ne očeta. Krčmarjem pa, da so tudi oni krivi, ker očetu dajejo toliko pijače, čeravno v vseh krčmah črno na belem piše, da z njimi pijanim ljudem ne smejo postreči.*4 MARTIN KRPAN Kje ste, fotoamaterji? Ta teden nismo bili posebno veseli odziva na nas nagradni razpis „Foto tedna“. S prispevki sta se sicer oglasila dva sodelavca, vendar pri izbiri motivov nista bila preveč srečna. Še vedno pogrešamo pri-'spevke mladih iz šolskih fotokrožkov. Ni nam razumljivo, zakaj se ne oglašajo. Nekaj časa smo celo upali, da je led prebit, vendar kot kaže, smo bili v zmoti. Naj jih torej to povabilo spodbudi k sodelovanju in jim vlije več poguma! Čeprav smo prejeli štiri posnetke različnih motivov, se nismo mogli odločiti za fotografijo tedna. Pavkovičev „Semenj ničevosti" je sicer zanimiv, vendar premalo živ, da bi odgovarjal zahtevam dobre novinarske fotografije. Pezelj si je s posnetkom „Zadnjega plesa “ priboril objavo, vendar je tudi ta slika premalo prepričljiva. Takih plakatov videvamo po Novem mestu veliko, vendar dokler bodo viseli, še ne bo zamrla dejavnost mladinskega kluba. Posnetka „Kot nekoč“, kjer je zabeležil krmljenje konja pri gostilni na Bregu v Novem mestu in „Čakanje,“ kjer je v objektiv ujel šolske otroke, ki čakajo na avtobus na novomeškem postajališču, pa sta že obrabljena motiva. Če hočete, da bo -fotografija prišla v poštev za naslov „Fotografija tedna“, mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na format 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvadratnih centimetrov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko!). Pošiljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za prihodnji teden. S sliko pošljite tudi primeren (kratek) opis, obvezno pa podatke: kdaj je bila posneta, kje je bila posneta in kdo ah kaj je na sliki. Za vsako objavljeno sliko dobi avtor 50 din honorarja, za fotografije tedna pa so rezervirane nagrade od 100 do 200 dinarjev. Želimo vam mnogo sreče in ostro oko! Posnetek pošljite do 17. januarja 1972, zadnji rok je 12. ura. UREDNIŠTVO DOL.LISTA ISKRA tovarna usmerniških naprav Novo mesto razpisna komisija razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA TOVARNE Poleg splošnih pogojev veljajo Se naslednji: 1 visoka izobrazba tehnične, ekonomske, pravne ali komercialne smeri, pet let delovne prakse, od tega vsaj 'i leta na odgovornejših delovnih mestih v gospodarstvu: 2. /.nanje dveh svetovnih jezikov. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Družinsko stanovanje v letu 197:5. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v zapiti ovojnici na naslov. Iskra — tovarna usmerniških naprav. Novo*: mesto v ZP Iskra Kranj — razpisna komisija. Rok prijave do 24. januarja 1972. SE®, -iri Ob zadnjih poledicah je prišlo na asfaltiranem odseku ceste Sev-nica-lmpoljca do nesreče kar 4 tovornjakov: tovornjak Ljubljana transporta z 8 tonami svinca je zaneslo v Savo, drugega je priko-ličar zrinil pod hrib, četrti pa se je ustavil v jarku. Nesreča seje pripetila 30. decembra 1971 ob 4. uri zjutraj, cesto pa so posipali šele okrog 8. ure. (Foto: A. Železnik) 17. Predenje na polje j^.v:;>:.;.:al še plug, daju pod-orje, in kombajn, daju omia»«**a jo naša junaka popihala umih korakov. Zatekla sta se v motelček, da se očistita in odišavita. „Dovolj je bilo kmetijstva! sta dejala. „Kaj, ko bi se ozrla za h»pec še po industriji. . .“ sta pomislila. Naložila sta se t°rej na svoj vrli kabriolet in se spustila po beli cesti. Sonce ju je pobožalo po temenih — vse hudo je bilo v hipu pozabljeno! Zažvižgal je Paradižnik znano vižo, in še preden je končal, je na obzorju zraslo mesto in mogočen dimnik še mogočnejše tovarne pred mestom . . . Avtomobilska tovarna. Čast in ponos Amerike! Zaustavila sta naša izletnika svojega konjička pred tovarno in si ogledovala elegantno poslopje. Noter seveda nista mogla. Zato pa pokukajmo mi, dragi bralci, v notranjost. Ne bo nam žal. Zanimive stvari bomo odkrili. Dvorana, v kateri smo, se imenuje „ODDELEK ZA VESOLJSKA VOZILA! 4 Z A H V A I- A Ob smrti našega srčno dobrega moža. očeta. starega očeta m svaka FRANCA BENČINA logarja v pokoju iz Klinje vasi se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem m vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Posebno zahvalo izrekami) sindikalnim organizacijam podjetij in šoli /.a podarjene vence ter zdravstvenemu osebju za požrtvovalnost in skrb. Hvala duhovščini, godbi, pevcem in govorniku za poslovilne besede, vsem. ki so nam pismeno in ustno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in spremili našega dragega na njegovi zadnji poti. Hvala prav vsem. ki ste mu v življenju storili kaj dobrega. Klinja vas. Kočevje Ribnica. Sodražica. Loški potok. 29. decembra 1971. Žalujoči: žena Štefka, sinovi Ivan, France in Lojze z družinami, hčerki Mara in Štefka z družinama ter drugo sorodstvo y. A II v A L \ Ob nenadni in bridki izgubi naše dobre /ene. skrbne mame. stare mame. sestre m tete OLGE JANEŽIČ, roj. FLORJANČIČ s Puščave pri Mokronogu se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Predvsem se zahvaljujemo sosedom m sovaščanom za vso pomoč. Iskrena hvala dr. Jakliču ter osebju novomeške bolnišnice, ki ji je lajSalo zadnje dni življenja. Zahvala krajevnima organizacijama ZB in ZVVI Mokronog tei delovnim kolektivom tovarne zdravil »Krka^ l/ Novega mesta. Inkot Trebnje s podružnico v Mokronogu. Gozdnemu -obratu Mokronog, posebno pa kolektivu »Trimo«. Trebnje Zahvala vscin. ki so pokojnici darovali cvetje in vence, mo* krcnoškim pevcem za žalostinke ter gospodu župniku za cerkveni obred. Iskrena zahvala vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje, m vsem. ki so našo nepozabno pokojno Olgo v tako velikem številu pospremili do njenega preranega groba na mokroncško pokopališče. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Ludvik, sinovi Ludvik z družino. Alojz z ženo, Dušan, Ciril in Tonček, sestri Pepca in Frančiška ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama MARIJA FLORJANČIČ iz Karteljevega Zahvaljujemo se vaščanom, sosedom, vsem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovalcem vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo tekstilni tovarni NOVOTEKS iz Novega mesta, dr. Vodniku in dr. Zoriču ter gospodu župniku iz Mirne peči. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Anton, hčerke Ani, Marija z Nevenko, Jožefa z družino, sinova Jože in Lojze z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA ZUPANČIČA iz Meniške vasi 26 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje in vence, sočustvovali z nami in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala častiti duhovščini za opravljen obred in sosedom za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Ana, sinovi in hčerke z družinami, sinovi Stanc, Mirko in Marjan ter drugo sorodstvo POTA IN STII*/ Dežurni poročajo NOVO LETO BREZ MOPEDA -Peter Vesel iz Škrjanč je prijavil novomeškim miličnikom, da so mu v noči na prvi januar ukradli Tomosov colibri, vreden 1300 dinarjev. Vesel je moped pustil pred domačo hišo v Skrjančah. Tatu še niso odkrili. NAFTO KRADEJO - Četrtega januarja zjutraj so na Pionirjevem gradbišču na novomeških Mestnih njivah delavci ugotovili, da so neznanci iz buldožerja, ki je ostal na gradbišču med prazniki, iztočili okrog 120 litrov nafte. Za tatovi, ki so potrebovali toliko nafte, miličniki še poizvedujejo. ZARADI ŽVEČILNEGA GUMIJA? - Miran Frelih s Tanče gore je 4. januarja zvečer ustavil svoj avto pri Colaričevi gostilni na novomeški Loki. Medtem ko je bil v gostilni, je neznan vlomilec vdrl v avto, tako da je zvil trikotno okence. V avtomobilu ni imel lastnik ničesar vrednejšega, zato se je moral predrznež, ki ga še iščejo, zadovoljiti z vrečko bonbonov in žvečilnim gumijem. FICKO DOBIL NOGE - 5. januarja zvečer je presenečeno pogledal Anton Derganc iz Cešče vasi: ko je okrog 19. ure prišel po avto,'ki ga je pustil pred zobno ambulanto v Novem mestu, njegovega fička z registrsko številko NM 60-14 ni bilo nikjer. Miličniki iščejo avto in tatu. PAZITE NA TORBICE! - No-vomeščanki Karolini Tratar je neznan tat izmaknil torbico, medtem ko je bila v Pestnerjevem frizerskem salonu. Tratarjeva je imela v torbici 900 dinarjev in dokumente. Oškodovana je za 1.500 dinarjev. AVTOMOBILI NISO VARNI -V noči na 8. januarje neznanec vlomil v osebni avto Franja Šventa iz Novega mesta na parkirnem prostoru tekstilne tovarne Novoteks. Vlomilec je vdrl skozi trikotno okence: ker ni našel nič primernega, se je moral zadovoljiti le z okraskom zavarovalnice „Sava“. KLJUČ IN 30 DIN - Neznani vlomilec je 9. januarja zvečer vlomil v fiat 850 Janeza Muhviča, kije stal v ulici Mej vrti. Vlom r.a tradicionalen način - skozi trikotno okence - je neznancu prinesel malo koristnega: denarnico s 30 dinarji gotovine in ključ. VINJEN IZZIVALEC - Miličniki iz Dolenjskih Toplic so morali do iz-treznitve pridržati Jožeta Pršino 9. januarja zvečer. V gostilni Lovec je vinjen razgrajal in izzival goste. Pomenila se bosta tudi s sodnikom za prekrške. SPOSOJEN TOVORNJAK - V noči ad 3. na 4. januar so si neznani storilci „sposodili4* tovorni avto TAM 2000, last AMD Kočevje, ki je bil parkiran pred garažo AMD v Kočevju. Avto so nato našli v Ortneku pod cesto v snegu. Storilcem so na sledi. TRAGEDIJA V ŠENTRUPERTU: Požigalec si je sodil sam Okoliščine kažejo, da je Janez Kraševec, 32-letni delavec, zažgal domačo hišo in potem storil še samomor — Požar uničil domačijo Na pragu pogorele hiše je v zeleni steklenici ostalo tri četrt litra rdečega vina. V kuhinji, ožgani od ognja, nemo stoji kredenca. Na njej nekaj riža, sladkoija. V shrambi so še zeljnate glave. Nekaj cunj med pogorelimi deskami, v zimsko meglo nemo strme ožgani tramovi, pred hišo se sprehajajo kokoši, skoraj nov pralni stroj v hiši pa je požrl ogenj, daje ostalo le ohišje ... ročilo pravi, da okoliščine kažejo, da je Kraševec sam zažgal svoj dom. Naslednje popoldne so ga našli obešenega v zidanici na Homu pri Šentrupertu .. . „Tri milijone in pol (stare) je dal za hišo; kmalu bo tri leta, kar jo je kupil,44 pripoveduje sosed Franc Ogenj je požrl še marsikaj drugega: hišo, vredno nekaj desettisočakov, večino stvari v njej. Janez Kraševec, 32 let, delavec iz Šentruperta 82, je bil lastnik. Ogenj je ogrožal tudi sosednje zgradbe, a so jih obvarovali. Ko je zagorelo, ni bilo v hiši nikogar več. Uradno spo- Pogorišče Kraševčeve hiše v Šentrupertu 82. Za 60 tisoč dinaijev je škode. Bundcršck, ki se ie v prvi letošnji noči zbudil nekaj po peti zjutraj, ko je že pošteno gorelo. „Pravijo, tla je bil na Silvestrovo do enih v gostilni. Napadalen je bil, večkrat je grozil, da bo vse pobil in hišo zažgal, lino leto nisva govorila, od takrat, ko me je na mojem pragu brcnil in mi zlomil nogo. Trmast je bil kot koštrun, priden pa kot mravlja!“ Jože Rugelj, prav tako sosed, meni: „Cisto normalen ni mogel biti, da je kaj takega storil. Samo pozdravljala sva se, dosti nisva govorila. Slišal pa sem, da je večkrat grozil. ..“ Pokojnikova žena Fani pravi: „Kadar je pil, se je ujezil in je govoril, da bo zažgal. Na Silvestrovo dopoldne je vzel vžigalice, da bo zažgal. Potem je rekel, da bo to storil zvečer. Rekel mi je, naj se umaknem, da nas bo sicer zaklal. S sinom je odšel v zidanico po pijačo. Po kosilu sem na Silvestrovo še plačala vodarino, potem pa sem s sedemletno Janjo odšla k bratu v Lavrico. Ko sta s 5-letnim sinom prišla iz gore, ga je pustil v vasi. Pravijo, da je 1. zjutraj zažgal. Ko sva popoldne prišla z bratom domov, sem zagledala samo še pogorišče. . Zavarovano nismo imeli nič, ker sam ni hotel, meni pa ni pustil, da bi zavarovala. Že prej je večkrat pripovedoval, da se bo obesil, če bo zažgal hišo...“ Preiskovalci bodo vestno pregledali vse, da bi ugotovili, če je bil pokojnik res tudi požigalec svoje hiše. Družina je ostala brez očeta in brez strehe nad glavo. V vasi pa, ne da bi čakali na rezultat preiskave, pravijo: „Požigalec si je Sodil sam . . . „Brez vprašaja na koncu stavka, brez bolečine v srcu. Trdo je kmečko življenje. In še stavek iz uradnega sporočila: „Kraševec se je z ženo pogosto prepiral." Zaradi požara je škode najmanj za 60 tisočakov. Kako sc lahko izmeri tista druga škoda? J. SP1CHAL Delavci Postaje milice in Prometne postaje Novo mesto se zahvaljujemo podjetjem, ustanovam in občanom za številna voščila in darila ob novem letu. Hkrati želimo občanom srečno in veselo novo leto, vsem voznikom pa tudi varno vožnjo! Huligani nad javne telefone V Novem mestu so čedalje pogostejši napadi na javni telefonski govorilnici — Namesto denarja mečejo nekateri kar gumbe! Novo mesto ima dve javni telefonski govorilnici. Bolje bi bilo zapisati: jih je imelo. Kajti takrat, ko boste to brali, bo spet morda katera izmed njiju razbita in neuporabna. Nekaj dni pred novoletnimi prazniki so v Kandiji razbili številčnik na telefonskem aparatu; ker delov za take telefone primanjkuje, je vsako popravilo zamudno. Na Silvestrovo so odtrgali neznanci slušalko v govorilnici pred pošto in jo odnesli. Posledica: prvi dan po praznikih je bila SILAK Vlak je enakomerno sopihal skozi meglo in dim iz njegovega dimnika je v vrtincih zginjal v belino. V zadnjem vagonu je sedela vesela druščina. Marsikatero so razdrli in smeha je bilo na pretek. Pa se je nekdo spomnil, da bi bilo dobro komu kakšno zagosti. „Komu in kako? “ so spraševali nekateri. Oni je tuhtal, pogledoval po vagonu in spet tuhtal, naposled pa tlesknil s prsti. Pogled mu je obvisel na možaku, ki je očitno pijan dremal v kotu in glasno smrčal. „Preizkusimo našo moč!“ je dejal in vsi so ga začudeno pogledali. Vstal je, se pretegnil, stopil po vagonu, vendar tako, da je zadel in zbudil pijanca v kotu. Ta je začudeno pogledal okrog sebe in postal pozoren na družbo zraven sebe. „Stavim tovarišija, da nihče od vas ne more potegniti zasilne zavore!4' Vsi so glasno ugovarjali in pijanec v kotu se je posmehljivo namrdnil. „Ne verjamete? Ne veste, da imajo nekateri vagoni najnovejše naprave, a? Poglejte, pokažem vam in poskusim . .. In res je prijel za zasilno zavoro, potlej pa se delal, da vleče in vleče, pa nikamor ni šlo. Sopihal je in se trudil - in vsi so koj razumeli. Samo pijanec je bil sila začuden. Drug za drugim so stopali k zasilni zavori, vlekli, sopli in utrujeni odnehali Spet in spet... „Zdaj pa, fantje, za stavo. Juija tistemu, ki potegne ...“ In spet so se trudili in vlekli, pa nič. Pa je vstal oni iz kota, stopil bliže in važno rekel: „Kaj se pa trudite, reve? Lahko jaz potegnem? 44 Oni je pomežiknil ostalim in dejal: „Le dajte, a ne bo vam uspelo .. Stopil je zraven, pogledal zmagoslavno okrog sebe, globoko vdihnil - in potegnil. Zavore so zaškripale in zacvilile in vlak se je počasi ustavil. Kaj kmalu je planil v vagon sprevodnik in divje vprašal: „Kdo je potegnil za zavoro? 44 Vsi pogledi so viseli na pijancu, ki je še vedno stal pod zavoro in držal za ročaj. Pijanec pa, ponosen in zmagoslaven, je svečano dejal: „Jaz - in to z levico!44 JAKA PRAVIČNIK kačasta vrsta na pošti, ker ljudje niso mogli telefonirati. To je stvar pošte in miličnikov, poreče kdo. Pa ni tako: nakup govo-rilnicc ni poceni, saj stane z govorilno napravo več kot 10 tisoč dinarjev. Pogovor velja 20 par - torej ni v zabavo pošte, ampak v korist občanov. Pa še to: novomeško PTT podjetje je nameravalo letos postaviti še 6 javnih telefonskih govorilnic v občinskih središčih na Dolenjskem. Zadnji huliganski izpadi neznancev, ki jun gredo telefonske govorilnice na živce, pa so povzročili, da so na pošti začeli razmišljati, ali ni taka investicija stran vržen denar. Res je, da lahko iz javne govorilnice vsak za 20 par telefonira ob vsaki uri dneva iji noči, ne le takrat, ko je odprta pošta. Toda že vzdrževanje govorilnice je drago, ker so potrebna pogosta popravila. Občani mečejo v aparat stare in neuporabne kovance in celo gumbe. Ob zadnjih napadih na javne telefone pa se je vzdrževanje še krepko podražilo. VAB/ cvetlicami ****** GROSUPLJE inTREBNJE vam nudita: — rezano cvetje in lončnice - cvetlična semena in gomolje - vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego cvetja — razni pripadajoči pribor Sprejemamo naročila za izdelavo vencev in šopkov. Za obide, naročila in nakup se priporočamo! MED PARAGRAFI »Na deset tisoče primerov« Načelnik novomeške UJV Lojze Turk: »Lanski največji podvig je odkritje tolpe petih!« Osnovna delovna področja organov za notranje zadeve so: kriminaliteta, javni red in mir ter varnost v prometu. O dolžnostih delavcev sodi načelnik novomeške uprave javne varnosti l.ojze lurk: „Na področju kriminalitete odkrivamo kazniva dejanja, zbiramo dokazno gradivo, prijemamo storilce ter delujemo tudi preventivno. Ščitimo državljane in njihovo imetje ter lastnino družbenih organizacij. Kadar mislimo na javni red in mir, takrat skrbimo, da preprečujemo različne izpade na javnih krajih, pretepe, nedostojno vedenje, vse, kar škoduje človekovemu dostojanstvu in morali, ter razne druge prestopke, ki so naperjeni proti ljudem in delovnim organizacijam. Vsa kazniva dejanja prijavljamo javnemu tožilcu, ki ukrepa v svojih pristojnostih tako, da storilce obtoži in jih preda sodiščem. Prekrške s področja javnega reda in miru prijavljamo sodniku za prekrške, ki oo postopku izreče kazni. V prometu skrbimo za čim večjo varnost, ugotavljamo kršilce predpisov, usmerjamo promet v težjih položajih in v križiščih. Storilce prekrškov predlagamo sodnikom za prekrške. Vedno posredujemo tudi. kadar so prometne nesreče: krivce pred- lagamo javnemu tožilcu ali pa sodniku za prekrške.4' - Delate za štiri dolenjske občine, na avtomobilski cesti pa ste tudi na območju brežiške in krške občine. Koliko primerov rešujete? ’ „V poprečju se vsako leto ubadamo s 1200 do 1400 kaznivimi dejanji v kriminaliteti; toliko je približno tudi kršitev javnega reda in miru, v varnosti prometa pa se številke dvignejo na tisoče. Ce upoštevamo še mandatno kaznovanje, potem lahko govorim o deset tisočih primerov .. .“ - Ste lani uspešno razvozlali vse skrivnosti s stranskih poti življenja? pMtrdfi „Vsa težja kazniva dejanja so uspešno odkrita, če seveda izvzamem nekatera dejanja iz zadnjih tednov leta, ki jih še raziskujemo.44 - In največji uspeh? „Mislim, da je največji odkritje motorizirane vlomilske tolpe petih, ki jih je vodil Anzulovič. Uspešno smo sodelovali tudi pri odkrivanju druge vlomilske tolpe, ki je v jeseni „operirala44 tudi na Dolenjskem in so jo potem odkrili v Zagrebu.44 J.S. ZABODEN Z NOŽEM Rudarja Pavla Kozoleta, 21 let, iz Reštanja so za novoletne praznike v splošnem pretepu v gostilni na Malem Kamnu nevarno zabodli z nožem. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, a ni v smrtni nevarnosti. Povzročitelja pretepa sta bila delavec Alojz Resnik, 33 let, iz Lokev pri Brestanici, in rudar Jože Zakšek, 35 let, s Senovega. V ponedeljek so na postaji milice v Krškem povedali, da je preiskava v teku. LAKNICE: V VRTNO OGRAJO - Mirko Karakaš iz Hrasto vice pri Mokronogu je 6. januarja peljal proti Laknicam. V nepreglednem ovin-,ku je avto zaneslo s ceste, da je podrl vrtno ograjo. Na avtomobilu je za 4000 dinarjev škode. ŽUŽEMBERK: POZDRAV FICKOV - 9. januarja sta v nepreglednem ovinku v Žužemberku trčila Novomeščan Stanislav Jakelj in Ljubljančan Franc Mohorčič. Škode je za 2500 dinarjev. DOBJE: VLAK PODRL DELAVCA - 6. januarja ob 7.02 je v levem nepreglednem ovinku v Dobju na progi med postajama Loka in Breg brzovlak, ki je pripeljal iz Zidanega mosta, podrl progovnega delavca Franca Klenovška iz Podgorice. Klenovšek je šel po levem tiru proti Loki. Ko ga je vlak zadel, je Klenovška vrglo na desno stran v podporni zid in ograjo. Strojevodja Stane Bizjak iz Ljubljane je nesrečo opazil, ustavil vlak in odpeljal ponesrečenca na postajo Breg, od koder so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. METLIKA: POŽAR IN TRČENJE - Janez Šebernik iz Notranjih goric pri Ljubljani je 7. januarja popoldne vozil Mercatorjev poltovomi avto proti Ljubljani. Med vožnjo je opazil, da zadnji del tovornjaka gori: zapeljal je na rob ceste in s sopotnikom Antonom Šepicem začel gasiti ogenj. Mimo se je pripeljal s kombijem Milan Štubljar iz Cerovca, zaposlen v sem iški Iskri, ki je v kombiju vozil 6 gasilnih aparatov za Iskro. S skupnimi močmi so ogenj kmalu pogasili. Tovor - odeje in rjuhe - je zgorel, prav tako je zgorela cerada. Škode ja za 10 tisočakov. Kako je začelo goreti, še niso ugotovili. Med gašenjem je s konjsko vprego pripeljal mimo tudi Jože Cimermančič iz Vinje vasi. Medtem ko je pomagal gasiti, se je v zadnji del voza zaletel osebni avto, ki ga je vozil Drago Lampe iz Regerče vasi. Nova škoda je veljala 2000 dinarjev. NOVO MESTO: NA PREHODU ZA PEŠCE - Novomeščan Marjan Palčar je 4. januarja na prehodu za pešce na Cesti komandanta Staneta podrl 13-letncga Alojza Potočarja, ki je pri prehodu Na vratih stal na robu pločnika. Palčar je peljal kombi z IMV prikolico. Deček, ki je prav tedaj hotel prečkati cesto, je bil tako poškodovan, da je ostal v novomeški bolnišnici na zdravljenju, gmotne škode pa je za 200 dinarjev. POGANCE: KDO JE V SVETLEM MCKU? - Novomeščana Martina Kastelca, ki je s svojim fičkom 7. januarja peljal v Pogance, je med srečanjem oplazil fičko svetle barve. Neznani voznik je po nesreči hitro obrnil in odpeljal. Na Kastelčevem avtu je za 200 dinarjev škode. KRŠKO: ZANESLO GA JE - 2. januarja popoldne je na Cesti krških žrtev Beograjčana Branislava Geriča, ki je peljal proti Drnovem, v dvojnem ovinku zaneslo v avto, ki ga je vozil Edvard Krieger iz Krškega. Sopotnico Jožico Krieger so 7. lažjimi poškodbami odpeljali v brežiško bolnišnico, na avtomobilih pa je za 5 tisočakov škode. OTOČEC: (>ŽABA“ODKURILA - Beograjčan Tihomir Ivoković ie 5. januarja popoldne s svojim fičkom peljal proti Otočcu. Pri Otočcu ga je začela prehitevati „žaba44, naproti pa je pripeljal drug avto. Beograjčan se je umaknil na skrajni rob ceste, zapeljal na bankino in trčil v smernik, „žaba44 pa jo je odkurila naprej. Škode ie za 700 dinarjev. RIMS: POŠKODOVANI ZDOMCI - 2. januarja je avtobus, ki ga je peljal Ferdinand Maček proti Raki, trčil z osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Ivan Kerin iz Selc, začasno na delu v Nemčiji. Na ozki cesti tretjega reda v Rimšu je avtobus že stal na desnem robu ceste, ko je osebni avto trčil vanj. Poškodovani so bili sopotniki v osebnem avtomobilu: Martin Kerin, Alojz Kerin in Marica Judež. Škode je za 10.000 dinarjev. Čatež: zavore niso prijele - 3. januarja sta trčila ob 22.45 na cesti Ljubljana-Zagreb na mostu čez Krko Miloš Cvetkovič iz Zagreba in Marjan Vinter iz Dobrove. Vinterju niso delale zavore in je pri zaviranju trčil v Cvetkovičev avto. Škode je za 2000 dinarjev. NOVO MESTO: DEČEK CEZ CESTO - Novomeščan Milan Cirer je 5. januarja s fičkom na Cesti komandanta Staneta pri delikatesi Mestnega prehrambenega podjetja zbil na tla 6-letnega Vojka Antončiča, ki je nenadoma stekel čez cesto. Dečku ni bilo nič, na avtu je za 300 din škode. NOVO MESTO: POŠKODBE NA PREHODU - 4. januarja zjutraj je po Paitizanski cesti pripeljal Primož Legan z Dvora. Ko je zavijal proti Glavnemu trgu, je na prehodu za pešce zadel Avgusta Blatnika iz Vol-čičeve ulice, ki se je pri trčenju laže poškodoval. TRŽIŠČE: V IZLOŽBO - 1. januarja je Ladimir Gregorčič iz Šentruperta iz Malkovca pripeljal v Tržišče, kjer ga je na zasneženi cesti zaneslo v ovinku na desno. Zadel je v železno ograjo in v izložbeno okno trgovine KK Zasavje. Škode je za 4000 dinarjev. DEDNJA VAS: TRČENJE V OVINKU - Jože Ogorevc je peljal avto 1. januarja iz Pišec proti Globokemu. V Dednji vasi mu je v desnem ovinku pripeljal naproti Stanko Grmovšek iz Globokega. Grmovška je pri zaviranju zaneslo malo v levo, tako da sta avtomobila trčila. Na vozilih je za 6000 dinarjev škode. ŠTEFAN: KOMBI IN FIČKO -6. januarja sta na cesti drugega reda pri Štefanu trčila Ferdo Beci iz Novega incsta s kombijem in Janez Rožnik iz Velike Loke s fičkom. Škode je za 4000 dinarjev. MAČKOVEC: TOVORNJAKA STA SE OPLAZILA - Ivan Starki iz Globokega je 7. januarja zjutraj vozil tovornjak celjske registracije proti Ljubljani. Pri Mačkovcu je začel prehitevati tovornjak s prikolico. Naproti je tedaj pripeljal drug tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Nikola Basara iz Indjije. Ko sta se tovornjaka oplazila, sta naredila za 1000 dinarjev škode. GETRTK0V INTERVJU Kje se ustavi? Kdor novomeškim inšpektorjem očita nebudnost ali nedoslednost, dregne v sršenje gnezdo. Takoj mu pomole pod nos sveženj z imeni tistih, ki so jih zasačili na krivih poteh, češ: „Tole si oglejte, preden boste karkoli govorili o nas!“ Za nameček pa pogledajo več let star primer: nekoč po novem letu jim je sodnik za prekrške vrnil šop s predlogi za kaznovanje, ki so zastareli. Za podkrepitev trditve, da in-špektoiji no prejemajo osebnega dohodka za lenobo, nekaj številk iz dela tržne inšpekcije. Podatki so za sedem let. V tem času so javnemu tožilcu poslali 168 ovadb za gospodarske prekrške in 733 predlogov sodnikom za prekrške zaradi prekršenih določil vrste občinskih odlokov. Lani so napisali 14 ovadb in 137 predlogov za postopek pri sodniku za prekrške v Novem mestu. Gospodarski prestopki so se nakopičili največ zaradi tega, ker so inšpektoiji zasačili v prodaji slabo ali pokvarjeno blago, ki pa zaradi tega ni bilo nič cenejše. Prekrškov so odkrili največ pri zasebnikih, obrtnikih. Najbolj so pritisnili tiste, ki so občinski službi za cene zamolčali podražitve. Pri tem jim je bil v oporo republiški odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen v obratili in gostinskih storitvah. Obrtniki in gostilničarji bi morali v skladu z odredbami tega odloka pošiljati cenike na občino. Mnogi so se na to požvižgali in delali, kot se jim je zdelo. Večina se ni zganila niti potem, ko jih je na dolžnost opozoril novomeški pododbor ® republiške gospodarske zbornice. Inšpektorji niso dolgo čakali in spisek nepokornežev je spet romal k sodniku za prekrške. Torej ni vse odvisno od inšpektorjev o usodi njihovih „papirjev" odločajo drugi: tožilstva, sodišča, najčešće sodniki za prekrške. Kje se ustavi? Inšpektorji trdijo: „Mi svoje naredimo, naj kar storijo še drugi!'1 ^_______________________LZORAN, ZAMENJAVA NA ROTOVŽU Franc Cvelbar, pravni svetovalec občinske skupščine, bo od novega leta dalje „uradoval" na novomeškem Rotovžu kot sodnik za prekrške. Občinska skupščina ga je izvolila za osem let. Diplomirani pravnik Cvelbar bo zamenjal dosedanjo sodnico za prekrške Marijo Kastelic, ki odhaja na drugo delovno mesto. Koga bo skupščina dobila namesto Cvelbarja, še ni znano. da je sprejemljiv, ker za sedaj še ni znano, kakšni bodo dejanski izdatki enotnega zdravstvenega zavarovanja. Zato so priporočili ponovno razpravo o prispevni stopnji po prvem četrtletju, ko bodo že na voljo stvarni podatki o dotoku denarja in o izdatkih. Ce bo potrebno, bo lahko nato prispevna stopnja zmanjšana, preveč vplačani denar pa bo nato vrnjen gospodarstvu tako, kot je bilo to že lani. M. J. NOVO MESTO: ZA L. GOLOBA Na skupni seji izvršnega odbora občin&e konference SZDL in volilne komisije 7. januarja v Novem mestu so evidentirali Ludvika Goloba, sekretarja medobčinskega komiteja ZKS za Dolenjsko, za možnega kandidata za člana predsedstva SRS. Na tej seji so bili še za to, da bi slovenski izvršni svet tudi v prihodnjem mendatnem obdobju vodil Stane Kavčič, sedanji predsednik. Odborniki občinske skupščine so se na zadnji lanski seji, kije bila 29. deccmbra, precej časa mudili ob drugi točki dnevnega reda, kije bila posvečena zdravstvenemu zavarovanju. Ko so dajali soglasje k združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, o čemer so zavarovanci že odločili pred nedavnim na referendumu, so s ponosom ugotovili, da dajejo takšno soglasje kot prva skupščina v Jugoslaviji. Gradnja priključka v Kronovem je za zdaj še v megli, kaže pa, da bo razvoj tega zdraviliško-turi-stičnega kraja pospešil ureditev bližnjice za tiste, ki bodo hoteli z avtomobilske ceste na kopanje v Šmaiješke Toplice. (Foto: I. Zoran) Čimveč sodobnih šol s ---------------------------—----4 Boris Gabrič: »Socialna različnost obstaja tudi med £ šolarji, vzroki zanjo so izven sole, proti njej pa se 4 zavestno borimo!« £ Prejšnji četrtek je Milan Mušet iz IM V zaželel, naj sekretar občinskega komiteja ZK in ravnatelj osnovne šole Bršlin, Boris Gabrič, odgovori, s kakšnimi oblikami socialnega razlikovanja se srečujejo med učenci in s kakšnimi vzgojnimi metodami se borijo proti njim prosvetni delavci. Boris Gabrič je odgovoril: - Socialna različnost obstaja tudi pri otrocih in šolarji jo občutijo. Tega sodobnega pojava pa ni kriva šola, pač pa zunanji vzroki Najmočnejši vzrok so različne socialne plasti, ki so se izoblikovale v družbi, in različne krajevne razmere. Iz takšnih zunanjih pogojev prihajajo v šolo otroci, ki so približno enako nadarjeni, okolje pa je naredilo svoje. Vpliv krajevnih razmer, iz katerih prihaja učenec, se najbolj kaže v učnem uspehu: 8-letno šolanje uspešno dokonča v Ljubljani, ki jo lahko štejemo za razvito sredino, 80 odst. učencev, v nerazviti črnomaljski občini 46 odst., v novomeški pa 50 odst. Od krajevnih razmer je odvisno tudi predšolsko in izvenšolsko varstvo, ki je zelo pomembno za učni uspeh. Prav kmečki otroci, ki so takšnega varstva najbolj potrebni, pa so pri nas zanj v celoti prikrajšani - V kakšnih oblikah se srečujete s socialno različnostjo? - Pri šolarjih so to razlike v obleki in v opremi za šolo (osebni učni pripomočki „made“ in A us tria, Italia .,. .), vendar moram takoj pribiti, da imajo mnogi učenci iz socialno šibkih družin zelo dobro osebno opremo, ker so starši pri tem zelo prizadevni Srečujemo se tudi z malomeščanskim hvalisanjem šolarjev iz boljše stoječih družin: „Mi pa gradimo vikend! Mi imamo velik avto! Mi gremo v Avstrijo! Mi gremo v nedeljo z avtom na morje!“ itd. - Kako ravnate v takšnih primerih? - Pedagog ne sme delati razlik, zato zavrača hvalisanje z vzgojnim vplivom. Pozdravili smo pobudo konference za družbeno aktivnost žensk, naj bi imeli otroci v šoli enako vrhnjo obleko. Proti zunanjim oblikam socialnega razlikovanja se borimo z enotno malico v šoli, ki je brezplačna za socialno prizadete, z diferenciranim plačevanjem podaljšanega bivanja učencev, z brezplačnimi učnimi knjigami in z dodatnim poukom, ki so ga deležni vsi potrebni učenci Prosvetni delavci se v šoli zavzemajo proti socialnim razlikam z uveljavljanjem učnega programa, ki je enak za vse, in z uveljavljanjem enotnih smotrov in načel, ki so v šoli obvezna za vse. Še več bomo lahko dosegli z resničnim brezplačnim šolanjem, ko bodo učenci dobili v šoli vse, kar potrebujejo, in bodo zunanje oblike socialne različnosti lahko pustili pred šolskimi vrati In še najpomembnejše, kar moramo storiti: zgraditi dovolj funkcionalnih šol, takšnih, kot jih že imamo na Grmu, v Bršlinu, v Mimi peči, Šmar-jeti in Škocjanu, ki ustvarjajo pogoje za sodoben pouk, celodnevno bivanje otrok v šoli in za vse oblike izvenrazredne dejavnosti. Moje vprašanje: Zvone Perc naj pove, kakšna je bila lanska bera za krajevne skupnosti in kakšni so njihovi letošnji načrti M. JAKOPEC OBČINA SOGLAŠA S POBUDO »KRKE« Združitev turizma je rešitev za Dolenjsko V slogi je moč, v moči pa pomen — Ta del Slovenije potem gotovo ne bo več na repu Suhokrajinski drobiž OBČANI SUHE KRAJINE so pričakali novo leto v veseli družbi in v dobrem razpoloženju. V vseh krajih so bili za Silvestrov večer gostinski lokali nabito polni; v Žužemberku pa so pripravili še silvestrovanje v Ribiškem domu in v Mladinskem klubu doma Ljudske tehnike. LETOŠNJA NOVOLETNA OBDARITEV socialno ogroženih občanov na območju žužemberške krajevne skupnosti je bila bogatejša kot prejšnja leta. Denar za obdaritev so zbrali iz prispevkov krajevne skupnosti, občinskega odbora RK, osnovnih organizacij RK in od nekaterih delovnih organizacij. Zbrana sredstva so dodelili odborom osnovnih- organizacij RK, katerih predstavniki so obiskali socialno ogrožene občane po vaseh in jim izročili novoletna darila v denarju in blagu. OBČANI Z VINKOVEGA VRHA NAD DVOROM so bili za novo leto skoraj popolnoma brez vode. T retji dan po novem letu pa so bili prijetno presenečeni, ko so jim dvorski gasilci ob pomoči gasilcev iz Šmihela pri Žužemberku napolnili vodnjake, da bodo sedaj skoraj do spomladi brez skrbi uporabljali vodo. Gasilci so potegnili vodo preko dveh brizgaln kar z Dvora, čeprav je velika razdalja in dokaj strm vzpon. v žužemberški krajevni SKUPNOSTI cenijo, daje bilo v preteklem letu iz zbranih sredstev krajevne skupnosti in ob udeležbi občanov ter drugih vloženo za komunalni razvoj in razreševanje drugih problemov kar prek 2 milijona dinarjev. V tem letu se je izoblikovala močna povezava z občani in okrepila samouprava. M. S. Novomeška občinska skupščina podpira zamisel tovarne zdravil „Krka", da bi združili zdraviliški in rekreacijski turizem v dolini Krke in 0 ga vodili z enega mesta: iz direkcije za gostinstvo, zdraviliški in rekreacijski turižem - samostojne organizacijske enote, ki bi bila pri „Krki“. Občinska skupščina je prav tako pripravljena sodelovati pri urejanju zadev splošnega pomena, saj je PRIZNANJE OF OB 60-LETN1CI Mariji Zupanc iz Novega mesta, ki je 8. januarja praznovala 60 let, so dan poprej na občinski konferenci Socialistične zveze slovesno izročili priznanje Osvobodilne fronte. Zupančeva je bila komunistka že pred vojno, med NOV je bila aktivistka OF, po vojni pa vseskozi marljiva delavka v družbeno-političnih organizacijah. _______' /NA ZADNJI SEJI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK so med drugijn odobrili prispevek za novoletno jelko šolam svojega območja in otroškemu vrtcu v skupnem znesku 3.500 din. Denar so nakazali na žiro račun žužemberške osemletke. ,,Krka“ samo v tem primeru pripravljena svoj načrt tudi uresničiti. Tako je potrebno dobiti denar za regulacijo Sušice, urbanistično urediti Dolenjske Toplice, zagotoviti dovolj pitne vode v tem kraju, izboljšati cesto od Novega mesta prek Vavte vasi, urbanistično urediti Šmarješke Toplice, in priključek na avtomobilsko cesto v Kronovem. Pisali smo že. da bi se k „Krki“ pripojili: Dolenjske in Šmarješke Toplice iz novomeške in grad Mokrice iz brežiške občine. Direkcija pa bi bila za naslednje poslovne enote: zdravilišči v Dolenjskih *n Šmarjeških Toplicah, grad Mokrice, Stari grad in za druge turistične ter gostinske enote podjetja. 14. decembra so odborniki novomeške občinske skupščine slišali, da ie glede pripojitve Dolenjskih in Šmarjeških Toplic že vse urejeno, da pa še niso končani dogovori z Mokricami. Poudarili smo, da jc moči to združevanje primerjati z igro, v kateri veljajo enaka pravila za vse igralce in kjer ne more biti za enega popuščanje, za drugega pa zaostrovanje. Vključitev je kajpak prostovoljna, in kdor hoče sodelovati, ima na stežaj odprta vrata. Odborniki so se strinjali tudi s tem, da bo združena organizacija laže najela posojila še zlasti, če bo zanje jamčila celotna „Krka“. Gradnja gami hotela na Otočcu trenutno miruje, turizem pa ne: restavracija z značilnimi gobami je dobro obiskana, zlasti ob sobotah in nedeljah. (Foto: Ivan Zoran) ZA ENOTNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OBČANOV Vnovič v pretres aprila Prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje je višja kot lani, ker še ni izkušenj, skupščina pa bo o njej ponovno razpravljala aprila, ko bodo že na voljo prvi pokazovalci Nadaljevanje razprave, oziroma odločanja o obveznostih skupščine do zdravstvenega zavarovanja, odslej enotnega za vse občane, jc potekalo v delovnem vzdušju. Odborniki so najprej prevzeli prvo Obveznost skupščine, ki je v tem, da bo skupščina plačala letos skupnosti zdravstvenega zavarovanja za 30 odst. povečan znesek, ki ga je prispevala tudi lani za zdravstveno varstvo socialno ogroženih kmetov. Nato so odborniki razpravljali še o novi obveznosti skupščine do enotnega zdravstvenega zavarovanja občanov: skupščina bo s svoje strani omogočila takšno zdravstveno zavarovanje tako, da bo letos plačala novo obveznost, 693.484 din, kot svoj prispevek k izenačenemu zdravstvenemu zavarovanju delavcev in kmetov. Končno so odborniki razpravljali še o predlogu temeljnih izhodišč za določitev stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje v letu 1972. Po priporočilu republiške skupščine naj bi letošnja stopnja ne bila večja od lanske. Na območju ♦novomeške skupnosti zdravstvenega zavarovanja je letos predvidena stopnja prispevka v višini 9,05 odst., v njej pa je že zajeto za 0.60 odst. povečani prispevek, sprejet na referendumu, in 0,10-odst. prispevek za gradnjo kliničnega centra v Ljubljani. Takšen prispevek je večji kot lanski, vendar so odborniki menili, NEUSPEŠNA PISARIJA,: Praznih rok Odprto pismo V. Seni-čarja ni omehčalo novomeških odbornikov Vladislav Seničar, nekdanji odbornik občinske skupščine v Novem mestu, najišče materialno zadoščenje zaradi odvzete opravilne sposobnosti na sodišču in ne pri odbornikih. Tak je sklep novomeške občinske skupščirie, ki je na decembrski seji tudi zavrnila Seničarjev zahtevek za odškodnino 200.000 din, češ, „skupščina ni delovna organizacija, pri kateri bi lahko njen bivši odbornik uveljavljal denarno odškodnino". Seničar je svoj zahtevek skupščini predložil skupaj ž odprtim pismom, s katerim je naslovil na odbornike tudi takele besede: „Morani vas spomniti, da ste postopek (o mirovanju njegovih odborniških pravic) odobrili s svojim sklepom, sprejetim na seji 20. decembra 1968 . ..“ Odborniki so v zvezi z zahtevo Vladislava Seničarja sprejeli stališče sveta za splošne in notranje zadeve. V teh je poleg tega, naj Vladislav Seničar ureja vprašanja materialne in nematerialne odškodnine po redni zakonski poti, kaf jc zapisano tudi v stališčih senata častnega razsodišča in komiteja občinske konference ZKS, poudaijeno, da občinska skupščina 20. decembra 1968 ni sklepala o pravicah, ki jih ima Seničar kot človek in občan, ampak samo o mirovanju pravic, ki jih je imel kot odbornik. Hkrati po mnenju skupščine postopek sodišča za odvzem svoje-pravnosti Vladislavu Seničarju ni bil liiter, kot so predlagali na seji pred tremi leti. DOKONČNO RAVNATELJ Rudi Piletič, profesor, je dokončno postal ravnatelj novomeške gimnazije. Vršilec dolžnosti ravnatelja je bil od začetka septembra, ko se je od ravnateljskega mesta poslovil prof. Veljko Troha in odšel za vodjo novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS Zamenjava je bila tudi v času, ko je novomeška gimnazija - kot ena najstarejših v\ Sloveniji - proslavila 225-letnieo ustanovitve. - Ena .gospa je rekla, da tako zakajenega in slabo zračenega lokala, kot je kavarna Metropol, še ni videla. V soboto popoldne je bila zmenjena z dtugo gospo, a se zaradi gostih oblakov dima nista našli. PRITOŽBA Podredsednik hišnega sveta št. 25 v bloku Nad mlini se je Dominvestu pritožil zoper nered, ki ga imajo stanovalci - najbolj v kleteh, kjer nametane kupe kartonov namaka kurilno olje, ki odteka iz soda. Dominvest je poslal v hišo človeka, kije zahteval, da stanovalci sami nemudoma naredijo red. KOLIKO ORGANIZACIJ? -Organizacija rezervnih oficiijev in podoficirjev na desnem bregu je največja v občini, zato so predlagali, naj bi iz nje naredili vsaj dve. Odbor desnega brega pa meni. da bi bilo bolje organizacijo obdržati tako, kot je in delati po pododborih. Sklep o prihodnji organiziranosti rezervnih vojaških starešin na desnem bregu Krke bo eden najvažnejših na bližnji konferenci te krajevne organizacije. SOLO PEVCI: SAMI - Amalija Simčič, ki je na glasbeni šoli Marjana Kozine poučevala solo petje, je odšla v pokoj. Človeka, ki bi jo nadomestil, še nimajo, zato bodo solo pevci nekaj časa brez pouka. Oddelek za solo petje je vsa leta štel po I 1 učencev, s tem številom pa je bil eden naj večjih v republiki. TRŽNICA - Živilski trg nadaljuje tradicijo: tudi v ponedeljek je bil tako založen, cene pa so ostale enake kot lani. Jajca so bila po 1 din, orehi 5 din merica, jabolka - 2 din kg. kisla repa - 3 din kg, krompir - 1,2 din, redkvica 1 din glava, ajdov in cvetlični med - 15 din kg. Na prodaj so bili tudi čaji (lipov - 2 din merica, kamilice - 1,5 din merica) in začimbe (majaron - 1,5 din ščepec). V ponedeljek je tržnica prvič letos zadišala tudi po kolinah: kmetice so za kilo krvavic zahtevale 10 din. ROJSTVA - V zadnjih dneh starega in v prvem tednu novega leta je dobilo Novo Mesto tri novorojenčke. Rodile so: Jožica Turk iz Ko-štialove 32 - Mateja, Mihaela Turk iz Ulice v brezov log - Mirana ter Ana Mušič s Ceste herojev 3 Boštjana POGREBI V zadnjih štirinajstih dneh sp umrli: Terezija Dular 82, iz Regerče vasi, Helena Švener, 80, iz Cešče vasi, Ivan Rak, 85, upokojeni krojač iz Trdinove ulice. Franc Sekula, 64, iz Regerče vasi, Marija Petrič, 82, iz Trdinove ulice. Moč je gluha Brez telefona in siren Osemnajstkrat je gorelo v minulem letu. Sedemnajstkrat je šlo gasilcem gladko, osemnajstič se je zataknilo. Bilo je 30. decembra, ko so plameni zajeli Gattovo hišo. komaj 300 metrov od gasilskega doma v Brežicah. Če nič drugega, polna avto-cisterna vode bi zagotovo ukrotila ogenj. Saj jo imajo, boste rekli. Seveda, toda kaj pomaga, če je stara in je svoje že odslužila. Za hitre posege, žal, ni več uporabna. Za novo avtocisterno bi potrebovali 240 tisočakov. Mesto jo nujno potrebuje zase, za območje avtomobilske ceste in za hribovite vasi, kjer sploh nimajo vode. Razen Brežic kliče po taki cisterni še pet gasilskih centrov. Centri so sorazmerno dobro opremljeni. Imajo osem orodnih avtomobilov in če so pravočasno obveščeni, lahko pridejo gasit kamorkoli v občini. Vse to pa nič ne pomaga, če gasilcev o požaru ne morejo obvestiti. Ponoči jih sploh ni mogoče priklicati, saj imata stalno telefonsko zvezo le društvi Brežice-mesto in Bre-žice-okolica. Potemtakem bi lahko gorelo le tedaj, kadar delajo pošte! Tudi alarmnih naprav nimajo povsod. Sicer pa so sirene še premalo, saj preko njih ni mogoče sporočiti, kje gori. Noč pa ima svojo moč in ogenj tudi. Ob vsem tem so izkušnje najboljša šola, najboljša spodbuda za obračun s površnostjo. J.TEPPI-Y Ni mu bilo treba dosti prigovarjati. Kar Ivan Cerjak misli, to pove brez ovinkov: „Še bo preteklo dosti vode,“ je začel, „preden bomo imeli urejeno kmetijstvo. Postopoma pa si le utiramo pot do tega in prepričan sem, da pomeni predlog zakona o združevanju kmetov korak naprej. Kmetje potrebujemo specializirano organizacijo, kot je republiška zadružna zveza, da se bo podrobneje ukvarjala z našimi problemi, s katerimi so se do sedaj ukvarjali prav vsi, od CK ZKS do sindikatov. In če ob tej priložnosti spregovorim še o pokojninskem zavarovanju, menim, da zakon res ne bo idealen in da je to od njega preveč pričakovati. Ne le posamezna gospodarstva, TA MESEC BODO predstavniki občinske skupščine in pokrajinskega biroja Region podpisali pogodbo za izdelavo zazidalnega načrta v območju vasi Trnje in Zakot. Pričakovati je, da bo načrt napravljen še v prvi polovici leta, torej bodo interesenti lahko začeli graditi stanovanjske hiše še letos. v osnovni Soli bratov RIBARJEV zbirajo prijave za smučarski tečaj med polletnimi počitnicami. V primeru, da do takrat ne bo zapadlo nič snega, bodo voziliotro-ke z avtobusom v Pečice ali na Stoj-drago, kamor se že zdaj hodijo smučat ob sobotah in nedeljah. Vodstvo snučarskega kluba namerava s pomočjo delovnih organizacij kupiti za te namene še eno prenosno vlečnico. BREŽIŠKO OBČINO bodo v medobčinski organizaciji izgnancev iz druge svetovne vojne zastopala Miha Haler starejši in Artič in profesor Ivan Preskar iz Brežic. V to organizacijo $o vključili še občine Krško, Sevnica, Laško, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. tudi občine bodo precej obremenjene. Prepričan sem, da ga bo treba nekajkrat popravljati, kar je še vedno bolje, kot biti brez njega. Cas je, da tudi v celjski regiji zahtevamo razpravo o izenačenju zdravstvenih pravic delavcev in kmetov. Sosedje na Dolenjskem so nam dali spodbuden zgled solidarnosti. Rad bi povedal besedo, dve o borcih kmetih. Prepričan sem, daje narobe, če bo imel pravico do varstvenega dodatka samo tisti kmet, ki dosega do 800 dinarjev katastrskega dohodka. Toliko daje že majhna njivica. Zakaj bi bili drugi prikrajšani, mi ni jasno. Ko smo šli v boj, smo bili vsi enaki, torej nam gredo enake pravice tudi danes.“ Zapisala: JOŽICA TEPPEY V CATESK1H TOPLICAH bodo v tem mesecu štirje dvodnevni seminarji. V treh skupinah se bodo 15. in 16. januarja, 22. in 23. januarja ter 28. in 29. t. m. sestali člani republiške konference Zveze mladine Slovenije. Napovedan je tudi seminar,' ki ga bo od 20. do 22. januarja priredil Center za izobraževanje delavcev skupaj z Zavodom za produktivnost dela iz Zagreba Na ta način bodo januar ki je za turizem najslabši mesec, izkoristili proste zmogljivosti v zdravilišču. V SOBOTO. 8. JANUARJA- smo v trgovini z zelenjavo v Brežicah zabeležili tele cene za kilo sadja oziroma zelenjave: cvetača 7 din. čebula 3, česen 8, fižol od 4,5 do 8.5, krompir 0,80 do 1, korenje 3 do 5, motovilec 15, ohrovt 5, rdeča pesa 3, peteršilj 9, por 5, paradižnik 5 do 8, Kisla repa 4,5, endivija 6, špinača 15, kislo zelie 4,5, suhe slive 9 do 11, grozdje 8, hruške 5,2, jabolka 3 do 5, pomaranče 6, mandarine 8, limone 6, banane 7,4, jajca-pa 1 dinar kos. SAMO DO GLOBOKEGA? Dokler je sodila cesta Brežice-Pišece v delovno področje novomeškega Cestnega podjetja, je bila nadvse slabo vzdrževana, zdaj pa, ko jo je prevzela občina, ni dosti bolje. Tako je jamasta, da bodo avtobusi podjetja SAP vozili samo še do Globokega, če je ne bodo nemudoma spravili v red. ZLOBNI JEZIKI TRDIJO, da bodo morah brežiški gasilci poslej tudi za vaje uporabljati nove cevi. Le tako se ne bo moglo več primeriti, da bi za gašenje pravega požara uporabili cevi, ki so že zdavnaj preperele in ki na vseh koncih puščajo. IZPRED GRADU POKRADLI SMREČICE Za prejšnje novo leto smo pisali, da so neznanci v mokriškem parku posekali dragocene vrste komaj zasajenih smrek, in se tolažili. da so škodo napravili tujci. Letos smo tak vandalizem doživeli pred nosom, sredi mesta pred brežiškim gradom. Nekaj drevesc so posekali za božič, kar jih je ostalo, pa za novo leto. Človek se vpraša, ali ljudem domače mesto res nič ne pomeni, da tako brezvestno uničujejo s trudom zasajeno okrasno drevje, grmičevje in poleti tudi cvetje. KMALU MLADINSKA GODBA? Nad brežiško pihalno godbo so dokončno napravili križ. Upanje daje ustanovitev mladinskega orkestra, če bo glasbeni šoli uspelo dobiti dovolj godbenikov iz vrst osnovnošolskih učencev. Inštrumenti so na voljo, učitelj prav tako, meščani pa so zainteresirani, da bi sčasoma le dobili solidno godbo. NOVO V BREŽICAH ZAHVALA Družbeno-političnim organizacijam, delovnim organizacijam in njihovim samoupravnim organom ter vsem posameznikom se prav toplo zahvaljujemo za ves trud, ki so ga vložili za okrasitev našega mesta ob novem letu. KRAJEVNA SKUPNOST KRŠKO Olga Zorič s hčerko Aleksandro. Ločitev od otroka je vedno znova enako težka. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE Gradbena sezona se nadaljuje Vreme, ki pravzaprav ni v skladu z letnim časom, ki se je koledarsko pričelo že pred tremi tedni, omogoča tudi v krški občini nadaljevanje gradbene sezone. Na Senovem še vedno grade proizvodno dvorano, kjer bodo nekdanji rudarji izdelovali gradbene žerjave. Kopersko podjetje lstra-bcnz hiti graditi bencinsko črpalko ob avtomobilski cesti Ljubija na-Zagreb, pri odcepu na Drnovem; enak objekt so pričeli graditi tudi v Krškem, na levem savskem bregu. Pri servisnih delavnicah Slovenije avta v Krškem dokončujejo gradnjo upravnih prostorov, prav tako pa gre h koncu gradnja mrliške vežice pri mestnem pokopališču. Izredno ugodno vreme pomaga tudi tistim občanom, ki si grade stanovanjske hiše. Ogorčenje Tovarna papirja v Krškem porabi na leto 250 tisoč Ion velenjskega lignita. Od lani se je podražil za 50 odstotkov. Celuloza bo morala zanj odšteti dodatna 2,5 milijona dinarjev Papirni-čarji so nad tako podražitvijo ogorčeni; prepričani so, da ni bila upravičena. Vsi rudniki niso zastareli, zakaj torej stlačiti v eno vrečo in podražiti ves premog? Odjemalci premoga bi se dosti manj razburjali, če bi rudniki reševali težave nekaterih z rizičnimi skladi. j.t. USPEŠNO LETO ZA SOP KRŠKO Specializirano podjetje za izdelovanje industrijske opreme SOP Krško je v minulem letu dobro gospodarilo in doseglo zelo lepo poprečje osebnih dohodkov, ki znaša 2100 dinarjev. Ustvarilo je nekaj manj kot 200.000 din celotnega dohodka. K uspehom je pripomogla specializacija. Podjetje šteje 123 delavcev in izdeluje čistilne naprave ter opremo za industrijske lakirnice. V Ljubljani ima svoj industrijski biro, v katerem dela od leta 1967 18 inženirjev in tehnikov. DNEVNA KARTA ZA POSTRVI Odslej bodo ribiči, člani družine Krško-Brestanica, lahko lovili postrvi v potoku Dovščici za dnevno karto. Veljala bo 10 din za ulov dveh rib. V potoku Brestanici in v Blanščici bodo lahko ujeli po Šest rib z dnevno karto po 5 din. Članom drugih družin bodo izdajali dnevne karte za športni lov v ribniku po 10 din, nečlanom pa po 20 din. F. BUČINEL V TOREK POPOLDNE SE JE V KRŠKEM prvič sestal novo izvoljeni komite občinske konference ZK. Razpravljal je o akcijskem programu organov konference in programih osnovnih organizacij ter izvolili člane ';omisije za splošni ljudski odbor in kadrovske komisije. Seji komiteja so prisostvovali tudi sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov. NA SMUČIŠČIH ZA KOSTANJEV l$KO osnovno šolo so že postavili prenosno smučarsko vlečnico, edino v krški občini. Ljubitelji „bele opojnosti" čakajo sedaj samo še sneg . .. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Joško Radej je minuli četrtek izročil na domu na Trški gori Jožetu Puntarju medaljo zaslug za narod. Z njo je tovariša Puntarja odlikoval predsednik republike za uspešno dolgoletno pevovodsko delo. PREDVČERAJŠNJIM SE JE PRVIČ V 1972. letu sestal upravni odbor plavalnega kluba Celulozar in pregledal delo v minuli sezoni. Ta najštevilnejši športni kolektiv v krški občini je že sprejel delovni načrt za sezono, ki se bo pričela 26. marca, z nastopom najmlajših plavalcev na re- publiškem zimskem pionirskem prvenstvu . . . V KRŠKEM SE PRIPRAVLJAJO NA sprejem „Karavane bratstva in prijateljstva 72“, ki bo julija obiskala tudi krško občino. Pri občinski konferenci so že ustanovili komisijo za sprejem: prvič se je sestala v torek. NOVOLETNA OKRASITEV. KI SO JO TUDI TOKRAT PODJETJA, ustanove, posamezniki in krajevna skupnost res vzorno pripravili, je že med prazniki ponekod „potemnela." Neznani posamezniki so se namreč objestno izživljali s pobijanjem raznobarvnih lučk na novoletnih smrečicah, pa tudi drugje. Upamo, da vsi tisti, ki so odeli Krško v praznični blišč, zaradi tega odnosa do njihovega dela ob koncu 1972. leta ne bodo vrgli puške v koruzo. V NOVI SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI na desnem savskem bregu so gospodinje z veseljem pozdravile še eno novost. V njej je namreč pričel delati mesar, ki ima na razpolago res bogato in raznovrstno zalogo mesa in mesnih izdelkov. Zdrava konkurenca bo morda vplivala, da bodo tudi v drugih mesnicah prodajali kvalitetnejše „blago". Sava je vedno revnejša — Industrija z odškodnino ne krije škode V M AČKOVCI H SO UREDILI BOGATA LOVIŠČA Četrti ribnik za srebrni jubilej Po vrnitvi v domovino želijo mnogi zdomci odpreti samostojno obrt, zato so se na srečanju pred novim letom zanimali, kakšni so pogoji in katerih strok v občini manjka. Na sliki: zaposleni v tujini pozorno sledijo odgovorom na zastavljena vprašanja v prosvetnem domu v Brežicah. Foto: J. Teppey PO VRNITVI OSAMOSVOJITEV Sprejmemo jih 90, nič več Povpraševanje je po natakarjih in kuharjih Marsikdo od tistih 1.100, kolikor jih je iz brežiške občine na delu v Nemčiji in drugih deželah, se želi po vrnitvi osamosvojiti. Od tod tolikšno povpraševanje, katerih obrti primanjkuje in kakšne so možnosti za začetek na svoje. „O tem, kaj bo kdo delal, naj razmisli vsak sam!“ se je glasil odgovor na srečanju zdomcev v prosvetnem domu ob izteku leta. Kandidati za obrt niso bili najbolj zadovoljni, pričakovali so usmeritev in napotke. Veliko vprašanj in kritičnih pripomb je tudi tokrat letelo na carinsko službo, žal pa njenega zastopnika ni bilo v Brežice. Drugi so težko pojasnjevali, kajti organizator se je zanašal na pojasnila iz prve roke. Za zaposlovanje se zdomci niso posebej zanimali. Sicer pa je izbira glede na število zunaj zaposlenih dokaj skromna. Prostih je le 90 mest, od tega največ v gostinstvu, za natakarje in kuharje. V drugih strokah Ivan Cerjak so dobrodošli kvalificirani delavci ČIMFREJ ZAKON, ČETUDI POMANJKLJIV! Kmet kmeta najbolje razume Kako vidi pot iz zagate republiški poslanec raznih strok, medtem ko za nekvalificirane v domači občini ni kruha. Dokler bodo imeli delo na tujem, zlasti mlajši ne bodo silili domov. Tam jih ne vprašajo za papirje, četudi niso dokončali osnovne šole. Pomembno je, da so pridni in da znajo prijeti za delo. Še celo poklica se lahko priučijo brez zapletljajev. Doma pa se fant tako težko pririne v uk, če ne dokonča šole in četudi mu spodleti samo v angleščini. J.T. 500 TELET V KOOPERACIJI Oddelek za kooperacijo pri Agrarii v Brežicah se bo letos usmeril na vzrejo telet, govedi in na odkup mleka. Do konca leta nameravajo v okviru pogodbenega sodelovanja vzrediti 500 telet do teže 210 kg, 50 goved, mleka' pa bodo v tem obdobju prodali kmetje 2,200.000 litrov. Kdo na Senovem ne pozna tovariša Horjaka, upokojenega uslužbenca rudnika rjavega premoga. Že vrsto let porabi veliko svojega prostega časa za delo v društvih. Večkrat se oglasim pri njem, saj vedno poteši mojo poklicno radovednost s kopico senovskih novic. Ko sem bfl zadnjikrat pri njem, je pogovor nanesel na delo ribiške družine Brestanica-Krško, katere tajnik je. Povedal mi je, da beleži družina 25-letnico obstoja: Pihali smo 1946. leto. ko so pri nas ustanavljali ribiške zadruge. Ena izmed njih je združevala tudi posavske ribiče med Brežicami in Sevnico. Naslednica te „zadruge" je naša „družina", ki šteje trenutno okrog 140 članov. Srebrni jubilej bomo počastili z izdajo ribiškega almanaha, s prikazom društvene zgodovine. Gradivo zbiramo. Veliko ga bo. ' Tovariš Horjak mi je z zadovoljstvom pokazal dva'lično urejena albuma, v katerih so s fotografsko kamero ujeti nekateri najpomembnejši dogodki iz društvenega življenja; to so slike z občnih zborov. ribiških tekmovanj, z razvitja družinskega prapora, prostovoljnih delovnih akcij ipd. Največji delovni uspeh ribiške družine Brestanica-Krško so seveda ribniki v Mačkovcih pri Brestanici. Že 1950 so s prostovoljnim delom članov zajezili potok Lokavšček in nastalo je dvoje ribnikov s površino okrog 2700 kv. metrov. Vanju so vložili zarod krapov in linjev, tako da sta ribnika zaslovela kot dobro lovišče. Z nakupom čolnov in ureditvijo okolice ter večjega bifeja pa je krška občina dobila tudi prijeten rekreacijski objekt. 1970 so zgradili še tretji ribnik, letos pa so sklenili urediti četrtega. V zadnjih dveh bodo gojili ribji zarod za obnovo lastnih voda, pa tudi za prodajo . .. - Ribiči ugotavljamo, da postajajo savska lovišča vedno revnejša. Onesnaženje rečne vode povzroča, da primanjkuje predvsem večjih rib. Zasavski rudniki, rudnik Senovo, brestaniška elektrarna in krška Celu- Žena Olga je dve leti zaman čakala na službo. Maturirala je na brežiški gimnaziji in nič seji ni odprlo. Šla je za možem in se tudi ona zaposlila. Mož, kovinostrugar po poklicu, je dobil delo pri firmi Ferguson v Muenchnu, ona pa je šla gospodinjit k neki družini za 800 mark na mesec. Mož jih zasluži z nadurami 1400 do 1500. Za stanovanje (sobo, kuhinjo, kopalnico) s centralnim ogrevanjem odštejeta po 200 mark mesečno, precej pa ju veljajo tudi potovanja domov. V Podbočje prihajata enkrat na mesec zaradi otroka. Triinpol-letno hčerko Aleksandro imata pri mami, da pa ne bi preveč pogrešala loza plačujejo sicer odškodnino, vendar z njo ne moremo v celoti nadomestiti škode, ki jo povzroča onesnaženje vode. Že letos bomo v ta lovišča vlagali krape in linje, ki smo jih vzredili v Brestanici, pa tudi some, ki jih bomo nakupili v Srbiji. Marljivi ribiči stopajo v šestindvajseto leto delovanja s pomembnimi načrti, ki jih bodo, kot so jih vedno doslej, prav gotovo izpeljali do konca. Ž. ŠEBEK staršev, se tako pogosto vračata. Zaradi nje je domotožje še toliko večje. • Vseeno bosta še vztrajala na tujem dve, tri leta. Na srečo se v Muenchnu dobro počutita in delodajalci jima ne dajo čutiti, da sta tujca. Vse prihranke vlagata v hišo. Spravila sta jo pod streho in še bo treba denarja do vselitve. Nadejata se, da bo končana, preden bo hčerka šla v šolo, kajti tedaj se bosta vrnila za stalno. „Za sproti bo potem zadostovala ena plača, saj smo skromni," je dejala žena. „Hiša pa je kakor sod brez dna, zato sva bila prisiljena poiskati delo tam, kjer lahko nekaj prihraniva." J.T. Domotožje nepremagljivo! Še dve ali tri leta, da bo hiša vseljiva Marca bo tri leta, kar je Tone Zorič zapustil delo v Kovinarski in šel za kruhom v tujino. Ne bi se bil odločil, ko bi imel kaj upanja na posojilo, da bi lahko začel graditi hišo. BREŽIŠKE VESTI KRŠKI TEDNIK NAJTESNEJŠE SEVNIŠKO „GRLO“: nad sto vlakov brzi vsak dan tod mimo, železniške zapornice pa so spuščene, kot so sešteli, 15 do 20 minut na uro. Ob gradnji novega mostu čez Savo bo treba rešiti ta prometni vozel. (Foto: Legan) S SEUE1 OBČINSKE KONFERENCE! Delati kot »SZDL danes« SZDL Sevnica: predsednik Jelko Štojs, podpredsednik Jože Jeke, sekretar Slavko Štrukelj — Konferenca podprla samoprispevek za šolstvo Delo občinske organizacije Socialistične zveze prilagoditi vsebinskim izhodiščem dokumenta „SZDL danes" ter izvoliti novo vodstvo, to je bil namen zasedanja občinske konference SZDL Sevnica, ki se je 28. decembra prvič zbrala v novem sestavu. V uvodni besedi je dosedanji predsednik konference SZDL Jelko Stojs- (ki je bil kasneje vnovič izvoljen), izčrpno govoril o nalogah organizacije. Poudarjal je zlasti aktivnost in samostojnost krajevnih organizacij, ki morajo bolj kot doslej postati pobudnice in nosilke različnih družbenih akcij. Poročilo o izvajanju volilnega programa je v imenu občinske skupščine prebral njen tajnik Ignac Vintar. Več bomo pisali o tem v posebnem sestavku. Na konferenci so namreč ugotavljali, da je bil sicer dosežen lep napredek, da pa se volilni program uresničuje vseeno pre- Eočasi in da zaostajajo predvsem ne-atera kmečka območja. Kljub pomislekom'članov konference z območja Krmelja je konferenca v nadaljevanju razprave pod- GRAJA NA RAČUN GG Gozdno gospodarstvo še vedno ne plačuje redno lesa, niti ne plačuje obresti za dolžni denar. To je na konferenci Socialistične zveze v Sevnici povedal Jože Lazar iz Murnic. O tem je spregovoril tudi Jože Bavec, ravnatelj šentjanške osnovne šole, ki je menil, da občina nima pravice na račun neplačanih davčnih obveznosti zaseči kmetov dohodek iz gozda. Na konferenci so sklenili, naj sekcija za kmetijstvo in gozdarstvo skliče posvetovanje s predstavniki gozdnega gospodarstva, občinske skupščine in SZDL, na katerem naj bi ta problem spravili s sveta. prla zamisel o zbiranju samoprispevka za šolstvo, ki naj bi ga zbirali potem, ko bo prenehalo plačevanje za zdravstveni dom v Sevnici - ob koncu letošnjega leta. Na konferenci so izvolili za pred-.sednika Jelka Štojsa, za podpredsednika Jožeta Jekeja, za sekretarja pa Slavka Štruklja. Izbrali so tudi nov izvršni odbor in nadzorni odbor. Novo z Bučke STREŽBA NA VRTU - Svoj čas smo objavili, da je lanskega oktobra zasebni Žičkar iz Sevnice odprl v gasilskem domu na Bučki gostišče, ki je lično opremljeno, pa tudi s postrežbo so ljudje zadovoljni. Najemnik namerava do naslednje sezone urediti še strežbo na vrtu, kar bo za kraj turistična pridobitev. Če bo zadovoljiva družbena pomoč, upajo tamkajšnji prebivalci, da se bo razvil tudi kmečki turizem. KORISTNI IZLETI - Zaradi dobre udeležbe in splošnega zadovoljstva ob obisku v partizanski bolnišnici Frama, Postojnski jami, Cerknem in Škofji Loki, ki ga je priredila krajevna organizacija ZZB NOV, nameravajo s tem nadaljevati. Kam se bodo odločili, se bodo dogovorili na letnem občnem zboru, ki bo predvidoma ob koncu februarja ali v začetku marca. K. Z. DOPOLNILO Jože Knez, podpredsednik občinske skupščine Sevnica, je poslal komisiji za volitve in imenovanja vlogo, v kateri pravi, da želi iz zdravstvenih razlogov odstopiti. Funkcijo je na željo skupščine opravljal kot upokojenec. S tem dopolnjujemo skopo vest, objavljeno v zadnji lanski številki lista. SEVNIŠKI PABERKI PRIZNANJE JOŽETU TERAŽU - Na nedavnem srečanju aktivistov Ljudske tehnike v Ljubljani so podelili tudi zvezna priznanja Borisa Kidriča za posebne zasluge pri širjenju tehnične kulture. Iz Sevnice je dobil bronasto priznanje predsednik občinskega odbora LT Jože Teraž. SLABO ZA PREDPUSTNI CAS - Mislili bi, da se bo novim parom v predpustnem času kaj bolj mudilo, pa ni tako. Minuli teden je rekel odločilni „da“ pred sevniškim matičarjem en sam par , Božidar Pavlič iz Lončarjevega dola in Nevenka Pene iz Žigarskega vrha. PLAČALI PRVI, NA VRSTI PA ... Na seji hišnega sveta stanovanjskega bloka v naselju heroja Maroka 9 v Sevnici so v petek hudo negodovali zaradi tega, ker je nanje ob nedavnem urejanju okolice blokov Komunalno stanovanjsko podjetje kar „pozabilo". Jezijo se toliko bolj, ker je bil za ta blok komunalni prispevek plačan že pred štirimi leti, takrat, ko nekaj blokov, ki imajo danes asfaltirane dovoze in celo pločnike, ki sta na starost enako zapuščena: razmajani leseni most in žaga. Koje bila slednja ČRPALIŠČE KOT LEKARNA -Za nemoteno delovanje boštanjske- VOfDOiVOOI Suša je bič Brezovo: suhi vodnjaki priganjajo Z enako ihto, kot je v Voran-čevem „Vodnjaku" hribovski kmet kopal, da bi prišel do podtalnice, vira življenja za domačijo, se zdaj trudijo v sevniški občini cele casi, da bi si napeljale tekočo pitno vodo. Nobena noče zaostajati. Anton Kolman, trgovski pomočnik, zaposlen pri Merkxu v Sevnici, je v četrtek prinesel na občino podpise 12 mož z Brezovega, iz slabo uro hoda od Sevnice oddaljene . vasi, ter dejal: „Odločili smo se, tudi mi bomo začeli. Predsednika občinske skupščine sem prišel prosit, naj bo pokrovitelj." Zaenkrat ni še ničesar drugega kot dobra volja. Ta pa ni tako malo vredna! Načrta in natančne meritve še ni. Po oceni bo treba napeljati kakih 700 metrov glavnega voda od izvira pod gozdom, ki da dovolj vode za vso vas. Po približnem računu bi morala vsaka hiša prispevati 1.500 dinarjev, verjetno pa bo treba še nekaj več. „Vodnjaki v vasi so suhi. Vedno se tako dogaja, kadar dalj časa ni padavin. Zadnji dve leti nam vode pravzaprav stalno primanjkuje, voda iz bližnjega izvira pa gre v nič,“ nadaljuje Anton in se pri tem zaveda, da je prav zaradi tega izbral pravi trenutek, ko ljudi ne bo težko navdušiti za skupno stvar. 12 podpisov iz 12 domačij, ki bi iz izvira lahko dobivale tekočo vodo, to dokazuje. M. L. OSEMENJEVANJE »Če ne, odstopim!« Odbornik: za Poklek neustrezen odgovor ga vodovoda vzorno skrbi kovač Anton Veteršek. Direktor Komunal-no-stanovanjskega podjetja inž. Kolar je ob neki priložnosti dejal, da vlada v črpališču takšen red kot v lekarni. KOMU JE NA POTI LASTNINA GASILCEV? - V nedeljo je tajništvo sevniškega gasilskega društva še enkrat razpravljalo o vlomih, ki se v gasilskem domu kar vrstijo. Menili so celo, da se je najbrž nekdo iz objestnosti spravil nad društvo. Kot poročamo posebej, so potrdili odločitev, da v domu ne bodo več dovolili mladinskih družabnih prireditev. GNILA MOST IN ŽAGA - Ob Mirni v Dolnjem Boštanju ždita dva veterana, ki sta na starost enako zapuščena: razmajeni leseni most in žaga. Ko je bila slednja še pri moči, ni bilo težko dobiti kak tram ah desko, da so vsaj za silo zakrpah most, zdaj pa je polovica vozišča zaprta že skoraj eno leto. Za žago bi bilo dovolj zanimanja, saj kmetje vozjjo hlodovino celo v žago Kopitarne, ker vsi ne morejo čakati, da bi prišli na vrsto v Boštanju. Težave pa verjetno niso samo zaradi izrabljene vodne turbine, marveč je vzrok tudi v ljudeh, saj pravijo, da gre žaganje precej hitreje, če se lesu priloži tudi pletenka. „Če to ne bo narejeno, če za Poklek in še nekatere zaselke nad Blanco ne bo umetnega osemenjevanja krav, kar sicer predvideva občinski odlok, sem pripravljen odstopiti," je na zadnji skupščinski seji v Sevnici zagrozil odbornik Martinkovič. To je dejal, ko so odborniki po večkratnem posredovanju dobili uradni odgovor, ki pravi, da „obstoječo progo osemenjevanja podaljšati samo na Poklek je tehnično neizvedljivo, predvideva pa se, da bo v prihodnje tekla osemenjevalna proga z Blance na Poklek in naprej prek Podvrha v Sevnico, in sicer samo do zimskih dni." Predstavnik veterinarske postaje Boris Stariha je skupščino seznanil, v kakšnih težavnih razmerah deluje osemenjevalna služba in da bo tako in tako treba podražiti njene storitve, dodal pa je, da brez dodatnih dohodkov dejavnosti ni mogoče širiti, pa četudi je tako zapisano v občinskem odloku. Da bi temeljiteje preučili vzroke za zagato, kije nastala z vztrajanjem .»ene in druge strani, je občinska skupščina sklenila, naj svet za kmetijstvo in gozdarstvo ugotovi, kako je z izvajanjem občinskega odloka in koliko denarne pomoči potrebuje veterinarska postaja, da bi ustregla želji vaščanov Pokleka, ki bo šla seveda - iz občinske blagajne. M. L. KRMELJ: BREZ MONTERJA Odkar se je tragično ponesrečil krmeljski elektromonter, je velik del sevniške občine, ki obsega območje Krmelja, Šentjanža in Tržišča, brez te službe. Če sc zgodi, da je iz kakršnegakoli vzroka prekinjen električni' tok, je treba dolgo čakati, preden je okvara popravljena. To posebno ni vseeno za obrat „Metalne" ali „Lisce", kjer lahko izpad električnega toka povzroči veliko . škodo. Ljudje zahtevajo od Elektro Krško, naj poskrbi, da bo območje dobilo drugega elektromonteija. POJASNILO TISTIM, KI NE DOBIJO DOVOLJENJ Zakaj brezuspešno podajanje kljuk? H graditeljevim težavam pripomore pomanjkanje zazidalnih načrtov, po svoje pa z nesolidnim odnosom tudi novomeško podjetje »Dominvest« Ne kriva ne dolžna mora občinska uprava v Trebnjem prestrezati očitke na račun prepočasnega urbanističnega načrtovanja. Ljudi pač ne zanimajo vzroki, vedo le, da je treba večkrat dolgo čakati na dovoljenja in rešitve — kljub temu da je občina zadnjih 8 Jet plačala za izdelavo različnih načrtov in urbanističnih rešitev že 750.000 N-din. Življenje je pokazalo, da je bilo vsega tega še premalo in da bi bilo letos treba narediti vsaj še 12 urbanističnih in komunalnih načrtov (stali bi približno 430.000 din), da bi se ognili vsaj največjim težavam. Gre za vrsto zelo nujnih del, kot so napeljava kanalizacije v Mokronogu in na Mirni, gradnja čistilnih naprav v Trebnjem in na Mirni ter podobno. , Pomanjkanje denarja za urbanistične in komunalne načrte pa ni edini vzrok. Ob avtomobilski cesti, v tako imenovanem rezervatu, je že tri leta prepovedana vsaka gradnja. Cestni sklad ne dovoli graditi, oziroma ne bi plačal odškodnine, če bi bilo treba kasneje zaradi gradnje ceste stavbo podreti. Naredil je eno samo izjemo, ko ie dovolil dozidavo šole v Velikem Gabru. Povrhu vsega TONE ŽLAJPAH Množica Mokronožanov in ljudi iz drugih krajev je minuli teden pospremila na zadnji poti Toneta Žlajpaha, gostilničarja iz Mokronoga. Rodil se je pred 59 leti v Mokronogu. Komaj 13 let star je izgubil očeta, tako da se je moral po kon- čani osnovni šoli kmalu sam spoprijeti z življenjem. Izučil se je mesarske obrti, s pomočjo matere je vodil mesarijo, gostilno in kmetijo. Žlajpahova hiša je postala že takoj v začetku okupacije zatočišče svobodomiselnih mladih domoljubov. Julija 1941 je bila tam ustanovljena mokronoška skojevska skupina. Tonetov brat Franc je bil med prvimi šestimi talci, ki so jih Italijani aprila 1942 ustrelili pri Radohovi vasi v opomin vsem, ki so se začeli pripravljati na osvobodilni boj. Pokojni Tone si je s svojim značajem pridobil veliko znancev in prijateljev, ki so ga iskreno spoštovali. LICITACIJA Dvanajsta ura V Trebnjem zadnji čas možnost za gradnjo je še tako, da trenutno ni nikakršnega upanja, da bodo načrti za novo avtomobilsko cesto kaj kmalu narejeni, zato bo občinska uprava še nadalje prisiljena zavračati prošnje za zidavo ali obnovo poslopij v celi vrsti naselij, ki so ob cesti. Razvoj je otežen tudi zaradi pomanjkanja načrtov. Če ni zazidalnega načrta, si mora vsak graditelj sam poiskati zahtevana dovoljenja in soglasja, kar mu graditev hudo zagreni, saj je treba neštetokrat potrkati na mnoga vrata in prav milo prositi za hitre rešitve. Pa tudi to še ni vse. Če so načrti že naročeni, niso pravočasno, v do-govoijenem roku, tudi pripravljeni. Za to „poskrbi" novomeško podjetje DOMINVEST, ki je s sklepom občinske skupščine pooblaščeno, da opravlja urbanistične storitve v trebanjski občini. Kar zadeva roke in dogovore je slabše od svojega predhodnika - Projektivnega ateljeja iz Ljubljane. Primerov zavlačevanja je več. Po dogovoru in pogodbi bi morali biti glavni načrti za nekatere komunalne objekte v Trebnjem narejeni v lanskem juliju, toda še zdaj niso. Idejni zazidalni načrt, ki ga bi moralo podjetje narediti spomladi, je bil narejen šele proti zimi, čeprav v Trebnjem ni na voljo tako rekoč nobene zazidalne parcele več. Nič drugega ni preostalo svetu za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve, kot da ponud« DOM- 1MENOVAN POŽARNOVARNOSTNI INŠPEKTOR Ker se s požarnovarnostno preventivo v trebanjski občini doslej ni nihče poklicno ukvarjal, kar seveda ni ostalo brez posledic, je občinska skupščina Trebnje na zadnji seji imenovala za inšpektorja za požarno varnost Iva Rančigaja, ki se je kot edini kandidat javil na razpisano delovno mesto. Je izredni študent na višji tehnični varnostni šoli v Ljubljani. INVESTU samo dve možnosti: da pristane na zahteve trebanjske občine, ki je naročnik del, ali pa da se odpove načrtovanju urbanističnih del v občini. M. L. V znamenju bogate bere Mokronogu manjkajo komunalni načrti Sveta mokronoške krajevne skupnosti zdaj, ko se izteka mandat, ni treba biti sram dveletne bilance. Za njim'je doslej najbolj plodno obdobje dela. Bencinska črpalka, asfaltna cesta, obnova elektrike v Lakencih, vodovod v Hrastovici, dobro vzdrževane ceste, to so večja dela, opravljena v minulih letih. Krajevna skupnost je imela 172.000 din dohodkov in 164.000 din izdatkov. Razen občinske skupščine so za njeno delo prispevali še: osnovna šola Mokronog (za cesto) 4.500 din, GG Brežice 1.376 din, DANA z Mirne 2.718, mokronoški Klub larfarjev 3.000 din, Gradbeno opekarsko podjetje Mirna 1.000 din, COMERC-Ljubljana 2.000 din, DOLENJKA-Novo mesto 500 din, KPD Dob 1.000 din in PETROL-Ljubljana 3.000 din, za kar se svet KS iskreno zahvaljuje. Krajevna skupnost pa ni skrbela le za pota in komunalna dela, temveč je pomagala tudi družbeno-političnim organizacijam in društvom: Z MS z 252 din, ZB s 500 din, gasilcem je dala 700 din, gasilcem v Belem griču še 250 din in DPM 200 din. Ker stvari, za katere skrbi krajevna skupnost, ne bodo nikoli dodelane, čakajo tudi novo vodstvo nove naloge: mokronoška kanalizacija, avtobusna postaja, gradnja mrliške vežice, napeljava javne razsvetljave od Puščave, cel kup stvari, ki niso odvisne samo od Mokronoga, saj je znano, da Mokronog nima potrebnih komunalnih načrtov. Tudi v prihodnje bo nujno sodelovanje občanov, ki so doslej s svojimi prispevki v delu in denarju pomoč krajevne skupnosti potrojili ah celo početverili. M. L. ZAKAJ NE PORABIJO DENARJA Nezadostna Čatežu? O graji krajevne skupnosti — Obrat »Inkota«, ki bo začel delati po novem letu „Gradbena mrzlica" ne prizanaša Trebnjemu. V kraju je na voljo le še pet (slabših) parcel, zato je danes v Dolenjskem listu razpisan javni natečaj, ki bo 28. januaija ob 9. uri v sejni sobi ObS prišel, kot temu pravimo, tik pred dvanajsto. S to licitacijo bo na Pavlinovem hribu na voljo 17 parcel za gradnjo zasebnih 'stanovanjskih hiš. Kupec bo imel na izbiro gradnjo atrijske, medetažne ali visoko pritlične hiše. Zemlja bo stala 10 din površinski meter, komunalni prispevek pa 24.000 din za parcelo, lahko pa bo seveda večji, če bodo na natečaju tako odločili kupci zemljišča. Istega dne bo ob 13. uri prav tam tudi javni natečaj za prodajo stavbnih parcel v tako imenovani obrtniški coni v Starem trgu. Tam bo na voljo 12 parcel za gradnjo poslov-no-stanovanjskih hiš, primernih za opravljanje različnih obrti. Cena zemljišč bo enaka kot v Trebnjem, komunalni prispevek pa bo nekaj večji - 31.000 din na parcelo. M. L. Jutri konferenca Jutri, 14. januarja, se bo ob 15.30 v sejni sobi občinske skupščine v Trebnjem začelo zasedanje občinske konference SZDL, na katerem bodo volili člana predsedstva skupščine SRS. Kot je znano, bodo predsedstvo po določilih ustavnega dopolnila sestavljali predsednik in podpredsednik skupščine SRS, predsedniki zborov in en član, ki ga bodo dokončno izvolili na zasedanju delegatov občin. Razen tega bodo jutri obravnavali tudi aktualne politične dogodke v Jugoslaviji. „Zbodel in prizadel nas je članek v Dolenjskem listu, ki pravi, da krajevne skupnosti v nekaterih krajih zgledno delajo, Čateška pa da je graje vredna. Priznam, za to smo predvsem sami krivi, ker nismo javih v Trebnje -komisiji, ki usklajuje delo krajevnih skupnosti, zakaj ne porabimo denarja, ki nam ga je dodelila občinska skupščina." To so besede Franca Anžlovarja, tajnika krajevne skupnosti Čatež in predsednika krajevne organizacije SZDL, ki mu ni vseeno, kaj mislijo ljudje o prizadevanjih na Čatežu. Teh pa ni tako malo, kot bi sodili po skopi vesti, objavljeni na tej strani. Čateška krajevna skupnost hrani denar za obnovo pokopališča, kar je nadvse potrebno delo, saj se lahko zgodi, da se podre breg in bi posmrtni ostanki pokojnikov zagledah beli dan. V ta nemen ima krajevna skupnost prihranjenih 16.000 novih dinarjev.To bo porabljeno za nakup materiala in za plačilo strokovnega dela, vse drugo pa bodo naredili ljudje sami. Pokopališče bodo začeli obnavljati spomladi. Tudi poti niso doslej pustili vnemar. V evidenci krajevne skupnosti je podatek, da so opravili 300 ur prostovoljnega dela, kar je že nekaj. Najvažnejše pa je, da bo trebanjsko podjetje „Inkot" v sodelovanju s črnuško „Elmo" na Čatežu v gasilskem domu odprlo obrat za izdelovanje elektromateriala, ki bo za začetek zaposloval le šest, sedem ljudi, ima pa možnosti, da se bo povečal. Pri tej akciji pomaga krajevna skupnost, kolikor je v njeni moči, z delom in denarjem. M. L. TREBANJSKE IVERI NI SREČE. Za lansko novo leto je Trebnje dobilo smučarsko vlečnico, sezona, kije sledila, pa je bila žal za smučarje nenavadno kratka. Tudi letos zaenkrat ne kaže kaj bolje, smučarskemu klubu je uspelo dobiti obratovalno dovoljenje, snega pa noče in noče biti. Prejšnji teden so kljub tanki snežni odeji in dežju pognali napravo, zgodila se je tudi prva nesreča: Alojz Kaplan iz Trebnjega sije zlomil nogo. MRLIŠKA VEZICA? Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve je na zadnji seji predlagal krajevni skupnosti, naj čimprej naroči načrte za mrliško vežico ter s pristojnimi določili njeno lokacijo. Vežica je v kraju z vse več bloki potrebna, zato so že na več sestankih opozorili nanjo. IZUČILO JIH JE. Črnograditelji brez gradbenih dovoljenj ne morejo dobiti posojila niti priključiti elektrike. To sta najvažnejša vzroka, da se število črnih gradenj v trebanjski občini zmanjšuje. Trenutno je v vseh občini ugotovljenih 18 črnih gradenj, ki so nastale po 1965. letu, od teh pa je le sedem takih, ki imajo možnosti, da bi njih lastniki dobili dovoljenje (da bi bile legalizirane). ZAMENJAVA. Z letošnjim letom je v Trebnjem prenehala delati mehanična delavnica novomeškega šolskega centra za kovinsko stroko. V izpraznjenem Rebemikovem gospodarskem poslopju je odprl delavnico Milan Trzin, ki bo v Trebnjem imel gotovo več dela kot v Mokronogu, kjer je manjše avtomobilsko zaledje. ODBOJKARSKI ZAČETEK. Z J novim letom je po krajši prekinitvi začela redno vaditi tudi članska vrsta. V spomladanski tekmovalni sezoni jo čaka težka naloga: obdržati se v slovenski odbojkarski ligi. Da bi bili kar najbolj pripravljeni, se nameravajo trebanjski odbojkaiji udeležiti tudi obeh naslednjih slovenskih turnirjev. Ekipa bo delno pomlajena, od vojakov se bo vrnil Lojze Babnik, skupaj s člani pa vadi tudi nekaj obetajočih mladincev. TRESAIUSEE NOTICE sivmiški vcstkik Stran uredil: JOŽE PRIMC DOLENJSKI LIST Mladi Osilničani, med njimi posebno Anton Kovač, predsednik krajevne organizacije SZDL (pivi z leve), Jože Ožura (drugi z leve), Anton Kvaternik, predsednik kluba Osilničanov v Ljubljani, in še nekateri, se zavzemajo, da Osilniška dolina ne bi izumrla. Ta prizadevanja podpirajo vsi občani tega območja. (Foto: J. Primc) Zahteve niso pretirane Na nedavni seji konference ZM Kočevje so mladi menili, da so v občini stvarne možnosti, da bi v šolah imeli vsak dan uro telovadbe. Posebno so poudarili, da bi v delovnih organizacijah morali dati poudarek množičnosti telesne kulture in ne dajati ves denar za razne vrhunske športe ali športne igre posameznih strok gospodarstva. Mladina je pripravljena oskrbeti nove amaterske telesnovzgojne delavce, zveza za telesno kulturo p’a naj oskrbi denar za njihovo pri-učitev oziroma vzgojo. Občina pa je dolžna med drugim poskrbeti, da bo denar, namenjen za telesno kulturo, pametno porabljen; da bodo rezervirane površine , za športne objekte, da bo zgrajena nova televodnica itd. Mladi so prepričani, da so možnosti, da bi te njihove zahteve tudi uresničili in da ne zahtevajo nič pretiranega ali nemogočega. J. P. Svečanost krvodajalcev Občinski odbor RK Kočevje je 10. decembra svečano podelil značke večkratnim krvodajalcem. Znak za 5-krat oddano krije dobilo 40 krvodajalcev, za 10-krat 39 krvodajalcev, za 20-krat 7 krvodajalcev, krvodajalsko.plaketo z miniaturnim znakom pa je dobil Ivan Jerman, strojnik pri Rudniku Kočevje, ki je doslej dal kri že 27-krat. Na svečanosti so nastopili učenci glasbene; osnovne in posebne šole, krvodajalce pa je pozdravil Tone Šercer, predsednik občinskega sindikalnega sveta Kočevje. J. P. Živeti in delati hočejo doma „Škoda bi bilo, če bi v lepi Osilniški dolini kraljevali le medvedje in jeleni, ljudi pa bi izgnali,“ je v razpravi o bodočem razvoju te doline, kije bila 22. decembra v Kočevju, poudaril Anton Ožbolt. Na sestanku, ki je nadaljevanje razprav in prizadevanj, da bi Osilniški dolini omogočili razvoj in Osil-ničanom zaposlitev doma, so se vsi strinjali, da je treba v Osilnici ustanoviti obrat, ki bo omogočil zaposlovanje domačinom pa tudi sosedom s hrvatske strani Kolpe, saj ta reka ni prebivalcev obeh krajev nikoli ločevala. Vedno so bili složni, kot so složni reveži povsod na svetu. Na sestanku so sklenili, da bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo preučila možnosti za ustanovitev takega ali drugačnega obrata. V komisijo so bili predlagani: Tone Ožbolt, Tone Šercer, Drago Štimec, Jože Ožura, Tone Kovač, Stane Potisek, Rudi Gruden, Peter Šobar in Stane Ocepek. »Dolenjski list« v vsako družino Ugotovili so tudi, da ne bi smeli zanemariti turističnega razvoja tega območja. Od kod denar za razvoj tega območja, še niso podrobneje razpravljali. Nakazali so le možnost, da iz sklada skupnih rezerv in da bi bilo tudi Združeno KGP Kočevje verjetno dolžno povrniti denar in druga sredstva, ki jih je s tega območja dobi10- J. PRIMC Nov prispevek za asfalt? Prebivalci z območja Stare cerkve prizadevno rešujejo svoje komunalne zadeve Vsak zaposleni z območja Stare cerkve pri Kočevju naj bi prispeval po 1.000 din za asfaltiranje občinskih cest na območju te krajevne skupnosti. Tak je osnovni predlog za samoprispevek, ki naj biga plačevali za okoli 7 km občinskih cest. Samoprispevek naj bi plačevali tudi upokojenci in še nekateri. Tako so se dogovorili na nedavnem sestanku vodstev vseh organizacij z območja Stare cerkve. Zdaj bo sklicala krajevna skupnost po vaseh še zbore občanov, na katerih bodo razpravljali o samoprispevku za ceste, dokončno pa DROBNE IZ KOČEVJA PRIZNANJE GRILU - Ob dnevu JLA je poveljstvo ljubljanske armade podelilo plakete JLA najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam, ki delajo na področju obrambnih priprav. Tako plaketo je prejel -tudi predsednik občinske organizacije Zveze rezervnih vojnih starešin Drago Gril. Čestitamo! RIBE V RINŽ1 se zadnje dni zadržujejo v velikih množinah pri mostu ob tržnici. Lahko bi rekli, da so kar v Jatah". Ljudje se čudijo, da jih je sploh še toliko, saj je večkrat prišlo do množičnih poginov zaradi onesnažene vode. Ribiči so mnenja, da se zadržujejo pri mostu zato, ker je tu voda nekolilco toplejša in ker dobijo tukaj več hrane. PPT DRUŠTVO (pojdimo plakate trgat) mladih nadebudnežev na Trgu Svobode je zopet oživelo. Za pretekle praznike je delovanje podvojilo. Vsi plakati in objave so bili še isti dan, ki so bili izobešenini, potrgani. Varni so še samo plakati za šipami izložb trgovin in lokalov. Člani „PPT“ kar tekmujejo, kdo bo potrgal več plakatov. Sicer pa niso starejši nič boljši: pridno krivijo železno ogrodje oglasne deske pred kavarno. TEČAJ POKLICNIH ŠOFERJEV za pridobitev višje kvalifikacije bo trajal še do marca, nakar bodo zaključni izpiti. PTIC NI - Ker še ni hudega mraza, ne pride h krmilnicam toliko gozdnih ptic kot prejšnja leta. Zelo veliko je le raznih vrst sinic, ki so tudi sicer vedno po vrtovih in par- kih. Te so tudi gnezdile v valilnicah v parku Gaj in se sedaj držijo tega okoliša. PLANINCI PRIDEJO - Dva dvodnevna izleta v naše kraje je načrtovalo za letos Planinsko društvo Ljubljana-matica. To društvo prireja vsako leto redno ob sobotah in nedeljah za svoje starejše člane izlete po Sloveniji. Dva taka izleta so predvideli tudi na področju naše občine. Podrobnejši načrt obeh izletov bo sestavilo Planinsko društvo Kočevje, ki bo oskrbelo Ljubljančanom tudi vodiče za te izlete. RAZPRODAJA ZIMSKE KONFEKCIJE bo do 22. januarja v NAMI. Popust znaša 30 do 50 odstotkov. - Medvedek, zakaj si ves otrpel in zmrznjen? - Zmrzuje, zmrzuje. Komaj čakam na odtalitev in boljšo ceno kakor sir in druga roba po skladiščih? KOČEVSKE NOVICE bodo verjetno glasovali o njegovi uvedbi na zboru volilcev, ki bo predvidoma marca. Računajo, da bodo s samoprispevkom zbrali okoli 600.000 din. Asfaltiranje vseh občinskih cest na tem območju pa bi veljalo okoli 2.740.000 din. Pričakujejo, da bodo manjkajoči denar prispevala zainteresirana podjetja, občinska skupščina in krajevna skupnost. Prebivalci z območja te krajevne skupnosti so zelo marljivi, saj so lani opravili okoli 14.000 prostovoljnih delovnih ur za ureditev pokopališča, za gradnjo vodovodov in vzdrževanje cest. J. P Na kratko o seji Na seji občinske skupščine Kočevje, !'.i je bila 21. decembra, so razpravljali o šolstvu v občini, spremenili so proračun občine za leto 1971 in odlok o dodeljevanju stavbnega zemljišča borcem, sprejeli odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča (pomembno za prodajo družbenih stanovanj zasebnikom) in poslušali poročilo o redni likvidaciji VRTNARIJE, ki ne obstaja že okoli 6 let. Priznanja krvodajalcem Pred kratkim je občinski odbor RK Kočevje podelil priznanja večkratnim krvodajalcem: Znake za 10-krat darovano kri so prejeli: Ervin Ahac, Kočevje; Jože Ambrožič, Ribnica; Stanc Debeljak, Kočevje; Ignac Dolenc, Kočevje; Jože Goljevšček, Kočevje; Franc Hribar, Kočevje; Matija Ivancž, Rudnik; Pavla Janež, Kočevje; Peter Ješelnik, Kočevje; Albina Kos, Dolga vas: Ione Kovačič, Kočevje;~Mi-lan Kqs, Kočevje; Mirko Kambič, Kočevje, Jože Kajfež, Kočevje Franjo Kranjc, Kočevje, Viktor Kužnik, Kočevje, Jože Lavrič, Kočevje: Alojz Lovšin, Dolenji Lazi, Srečko Leskošek, Kočevje; Pepca Lukavečki, Kočevje; Jožefa Mlakar, Kočevje; Ignac Mencin, Kočevje; Marjan Mohorčič, Rudnik; Neža Mohorčič, Rudnik; Marija Mišmaš, Zeljne; Boža Poje. Kočevje; Rudolf Pavlin, Kočevje; Alojz Petek, Kočevje: Frane Pevec, Kočevje; Anica Romih, Kočevje;Mihael Radosavljevič, Kočevje: Ela Regali. Rudnik; Štefan Šoš. Kočevje; Feliks Smigoc, Kočevje; Stanko Tomšič; Mahovnik, Silva Uranič, Kočevje; Marta Volf, Mahovnik; Ivan Vertelj, Dolga vas; Svetozar Weis; Kočevje. Sklad za štipendiranje brez denarji Štipendirati za tisto, kar v občini potrebujejo — Sicer se dogaja, da »lafj na vrana sito pita« — Podjetja ne izpolnjujejo obveznosti f V ribniški občini so ustanovili sklad za štipendiranje in dajanje posojil dijakom in študentom, sprejeli in podpisali družbene dogovore o prispevkih posameznih gospodarskih in drugih organizacij v ta sklad, denar pa v sklad ne doteka oziroma doteka le skromno. Zato so dijaki in študentje, kijih štipendira ta sklad, že več mesecev brez štipendij. Na zadnji seji občinske skupščine so ugotovili, da to ni prav in da je denar treba zagotoviti, če ne dru- gače, pa iz nerazporejenih*sredstev občinskega proračuna (lanskega). Prav gotovo pa je treba za bodoče zagotoviti, da bo denar v ta sklad -iz njega štipendirajo za potrebe šolstva in splošnih občinskih služb, ne pa za potrebe gospodarstva! - redno dotekal. Tak redni (avtomatični) dotok bi bil na primer določeni odstotek od izplačanih osebnih dohodkov ali od kakšne druge osnove. Vsekakor pa bo v bodoče treba v ribniški občini izpopolniti tudi na- USTANOVITI SKUPNOST ZA VARSTVO OKOLJA Hočemo zdravo okolje! Obvarovati naravo pred uničevanjem Na pobudo odbornika dr. Božidarja Voljča so na^žadnji seji občinske skupščine Ribnica sklenili, da bodo v kratkem imenovali svoje člane v iniciativni odbor za ustanovitev „Medobčinske interesne skupnosti za varstvo okolja", ki naj bi jo ustanovili za območje občin Ribnica in Kočevje. Podobne skupnosti so že ustanovili v Mariboru in Kopru, vendar predvsem zato, ker je na teh občinah narava zaradi dima, saj, odplak in drugega tako onesnažena, da je ogrožen obstoj rastlinstva, živalstva in seveda tudi zdravja ljudi- Pri nas v zahodni Dolenjski je narava še precej čista, neoskrunjena, zato jo bo laže obvarovati pred šlodljivimi vplivi industrije in drugega Vendar tudi tu ni vec tiste čistosti, kot smo je bili vajeni pred nekaj leti ali desetletji. Okolica Ribnice in Kočevja se spreminja v eno samo veliko smetišče. V ribniški in kočevski občini uporabljajo tekočo vodo v glavnem za odlaganje smeti. Rinža je z odplakami precej uni- Bolje kmetovati Šola za kmete v Ortneku čena, še bolj pa podzemski svet, kamor se stekajo vse odplake in uničujejo življenje ter lepote podzemlja. Seveda se taka skupnost ne bo borila proti obstoju vsakršne industrije, napredka. Vendar pa si bo prizadevala, da bi šel razvoj tako pot, da bo okolju oziroma naravi povzročeno čim manj škode, s tem pa bo ta skupnost napravila tudi največjo uslugo ljudem. J. PRIMC čin dajanja štipendij. Doslej je J® predvsem tak, da so dobivali štijfld dije socialno ogroženi in nadarjsjk Ta način bo treba dopolniti tako,fd bodo imeli prednost predvsem t«ti ki bodo študirali za take poklice.] jih v občini potrebujejo. Zdaj! namreč dogaja, da koga štipei>4 rajo, potem pa ugotove, da tafaj poklica v občini sploh ne pocn bujejo. Tako spet revnejša obftd štipendira kadre za bogatejše. t( Vse to se ne bo več dogajalo.Jn bodo način štipendiranja dopoliL in, seveda, če bodo imeli izdelani črt, kakšne kadre (poklice) v obcfj potrebujejo in koliko. Tak načrt, moral biti sestavni del načrta f j letnega razvoja občine. 1 J. PRJ ZKGP pomaga vase* Združeno kmetijsko gozdai1 podjetje Kočevje bo iz svojih # stev dodelilo nekaterim kraje^j skupnostim in gasilskim drušij 40.000 din. Največ, in sicer 61 din, bo prejela krajevna skupfi Loški potok; po 4000 din bodoljv jeli: krajevna skupnost GrčaritfP gradnjo vodovoda, odbor za grafc vodovoda Gorenji Lazi, odboif gradnjo vodovoda Sinovica- Pr^ in Gasilsko društvo Mali log. 0^ bodo prejeli po 2000 din. Dena'?6 vsem dobrodošel zato so Zd^1 nemu KGP Kočevje vsi hvaležflj pomoč. i Kar 120 ur - oziroma nekako od 15. januarja do marca bo trajal tečaj za kmete, ki bo v Ortneku. Namenjen bo predvsem tistim, ki so že prešli ali še nameravajo na pašno-košni sistem. Reden pouk bo 2-krat na teden po 6 ur. Ta ,,Sola za kmete", ki jo organizira Delavska univerza v sodelovanju* s KZ Ribnica in še nekaterimi, bo veljala preko 1 1.000 din. Kmetje tečainiki. bodo poslušali predavanja o organizaciji in ekonomiki kmetijske proizvodnje, o kmetijskih strojih, o poljedelstvu (gnojila in gnojenje, travništvo, pašništvo), o živinoreji (krmljenje, teli-tev, ovimljenje krav, molža in ravnanje z mlekom, bolezni živali, krmilna vrednost krme, vzreja in odbira plemenskih živali), o sadjarstvu, zdravstvu in sanaciji (urejanju) vasi, varstvu pri delu (v zvezi s kmetijsko mehanizacijo itd.), gozdarstvu in zemljiški knjigi ter katastru. N V splošnem delu tečaja pa bodo ponovili še računstvo in slovenščino ter se seznanili z načinom upravljanja v kmetijski zadrugi, s predvidenim razvojem kmetijstva v občini in kmečkim turizmom itd. J P Sporazum dovoljuje več Temeljna izobraževalna skupnost Ribnica je imela do konca novembra 5,260.000 din dohodkov in 4,776.700 din izdatkov. Skoraj gotovo je. da je imela TIS dovolj denarja za financiranje A in B programa. V letu 1972 bo morala imeti TIS znatno več denarja za osebne dohodke zaposlenih v šolstvu in ostalih dejavnostih, ki jih TIS financira. Samoupravni sporazumi že sedaj predvidevajo večje prejemke, kot jih prejemajo naši prosvetni delavci sedaj. Novici iz Fare OBISK IZ DFLN1C - Čeprav smo že zakorakali v novo leto, se še radi spominjamo zadnjih lanskih dni. Tedaj smo izredno lepo proslavili 30-letnico JI.A. Obiskali so nas vojaki iz Delnic in nam pokazali dva filma ter izvedli kulturni program. Pripovedovali so nam tudi o življenju in delu JLA danes. Nato sojih otroci spraševali o tem in onem. Na svečanost smo povabili tudi rezervne oficirje in podoficirje. Prireditev smo zaključili s prijetno pogostitvijo. TISOČ RADOSTI Tudi učenci osnovne šole Vas-I ara smo lai.i pridno tekmovali na „Jugoslovanskih pionirskih igrah" ter tik pred novim letom sprejeli priznanje za.dosedanje uspehe. Zdaj izpolnjujemo naloge, ki so na vrsti letos, saj želimo zaslužiti ob koncu leta znak „Tisoč radosti". KDO JE ZAŽGAL? V ozadju je ostanek nekdanjega gr^’ Bregu pri Ribnici. Vsakega, ki se pelje tod mimo, pritegne1^ lina, ki je pod spomeniških varstvom. Domačini o gradu ne veliko. Najmlajši trdijo, da so ga pred leti zažgali otroci; n# so prepričani, da so ga zažgali med zadnjo vojno; le stari \ povedo, da so to storili pred stoletji Turki, ko so bili na izmed roparskih pohodov po naših krajih. (Foto: J. Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI §K 40.000 DIN Občina dolguje Modni konfekciji KRIM, ki je ustanovila svoj obrat v Sodražici, še okoli 40.000 din, in sicer za „zagonske" stroške tega obrata. Najprej so računali, da bo KRIM na to „pozabil", ker pa ni, bo treba plačati. NIC VI C SKRIVNOST Zvedeli smo, da dohodek posameznega obrtnika ne bo več „poslovna skrivnost". Po novem - od kdaj naprej bo to veljalo, še ni znano, verjetno pa od letos - bodo dohodki občanov zapisani na posebni listi, ki bo javna, se pravi vsakemu na vpogled. Tako se bo vsak lahko prepričal, če je sosed ali konkurent pravično napovedal dohodek. Ta ukrep jc na perjen proti utajevalcem davkov ter proti neupravičenemu bogatenju. NI ZADOVOLJLN Odbornik Nace Jereb jr na zadnji seji občinske skupščine dejal: „Bom kar tako povedal, da je ribniški stolpec v Dolenjskem listu zanič." Cikal je verjetno predvsem na „zobotrebce", ki pišejo o malenkostnih zadevah, ki so vsem znane. Odbornika Jereba, ki jc bil včasih dopisnik „Novic", vabimo, naj napiše kaj tehtnega za ribniško stran, saj doslej nismo še nobenemu, posebno pa ne ^7 niku, odklonili objavo bolj a Di] manj tehtnih zadev. . ai NK)N TA ŽN A DVORANA e Iranc 'Irdan, odbornik iz ^l,i$ vasi, je povedal v občinski*«! ni, da bi montažna dvorana ^ hovo šolo veljala okoli >Jit 350.000 din. Zanimalo ga denar za to dvorano. Odgov^ :c mu, da še vedno velja sklep ,ku nega odbora o dograditvi, opremi šol, ki govori o tej o*! občan vprašuje o d g o v — Ti pa obravnavaš same * stvari! Pa mi pomagaj še ti. Ne „dihur", ki žre knjige, od scbfl da nobene fige." I 121 DOLENJSKI LIST Stran uredil; JOŽE PR|MC__ Št. 2 (1137) ★★ _ 13. Januarja J' REŠETO INAUKAUb Ut LIL dedek mraz I Nagrade za najlepše urejene vrto-r® in okolice hiš na Vinici, ki jih je udi lani razpisala krajevna skup-°st, so bile podeljene na novoletni Proslavi. Nagrade je delil kar dedek “Uaz. Prvih 5 nagrad po 100 din so Prejeli: Bogomir Berkopec, Katica in u ec’ P-udoll Kavčič, Ana Jaketič H Malič. Še 15 občanov je °bilo po 50 din nagrade, medtem-dnKJC ^ javno pohvaljenih. Po-bno tekmovanje se bo nadaljevalo ludivletu 1972. TRI JAVNE POHVALE Krajevna skupnost Vinica je za ^?voletne praznike postavila na sre-trga 4 metre vosoko jelko, na ka-|®n je gorelo 40 raznobarvnih žar-Na starega leta dan je prednik krajevne skupnosti pod to k • Udaril tri najbolj znane vini-javne delavce: Marico Hudelja, ^dicinsko sestro, ki službuje v kralj. Ve;č kot 25 let, Danila Birsa, mi-pnika z 20-letnim bivanjem v Vinj** m Antona Troho, dolgoletnega avnatelja osnovne šole. E P. SEMIČ: 4 KULTURA oživlja it4bč°neC ^ecembra Je bil v Semiču zbor Prosvetnega društva r,Xnr.Ze Mihelčič", na katerem so iz-i:vni7 •novo v°dstvo in sklenili, da bo ci2a(lcv.lru društva delovalo več sekcij. js; nj® čase so posamezne skupine v skacu ?vak> nPr- folklora in dram-ri orpa U^na’ vendar delo ni potekalo X*niziran° v okviru društva. Od oiielpi?a v°dstva pod predsedstvom Jfotehnika Staneta Golobiča se boljše organizacije in oži- »Pri srcu mi je težko ...<( Jožeta Starešiniča se drži smola: v Nemčijo je šel, da bi lahko plačal račun za bolnico, medtem pa so mu doma poginile krave Najbrž je Jože Starešinič iz Preloke izjema med izjemami. Kot priljubljen in uspešen predsednik vaške organizacije Socialistične zveze je moral za zaslužkom v Nemčijo, toda funkcija mu še ni prenehala. Za vaške zadeve skrbi njegov namestnik, če je kaj nujnega, si pišejo, sicer pa je bU po dveh mesecih dela na tujem doma. Kot sam pravi, je povsem na tekočem z razmerami na vasi in mu ne bi bilo vseeno, če bi_ izbrali drugega predsednika. Žel ga preganja nesreča na vseh koncih, o čemer je povedal: „Verjemite, ni mi bilo lahko pri srcu, ko sem se lani odločil za začasno delo v Nemčiji. Rad sem doma pri družini, rad delam v organizacijah, toda za mater, ki ni bila zavarovana, je prišel račun iz bolnišnice za 2.000 din. Kako naj ga plačam? Kje naj zaslužim na kmetiji? Moral sem v tujino. Tam se mi slabo godi, a vendar sem že nekaj denarja dal na stran. Kot turista me imajo, zato nimam nobenih pravic, ki gredo rednim delavcem. Naravnost obupan pa sem bil, ko je kmalu za menoj prišlo v Nemčijo pismo od doma, v katerem so sporočali, da so poginile vse eme otra^nem Pomanjkanju je nastopilo obdobje, ko se železo in pošjijl^ kie dobi. Ko so prejšnji teden v Črnomlju dobili novo jna Je v hipu zraven dovolj interesentov. (Foto: ' i'TlLN?9VLJENA ROJCEVA GO-'ikj j Je bila odprta pred prazno d? Je lep, postrežba dobra, «k So gostje zadovoljni. Bojijo iće’jf nc bi tudi tu postalo shaja-T'RrrviCev *n kvartopircev. J"VlNE IN GOSI INSKI LO-itvij0 01 lahko z novoletno okra-‘Osti in^^i ma^° ve^ domisel- 0 so va° . sa> kot so letos. Medtem ^ le3s*h kar tekmovali, kdo bo £• okrašeno, jih je zdaj ta 1 {*0nn^a- Skoda! ta y k VELETEKSTIL - l°v°letn -oni^u ~ tU(^ *etos za 'Nevrču0 jelko obdarilo otroke s .Področja. Blizu 100 ijjlačii • (• obil° na izbiro za 220 din .^ru8c8a blaga iz trgovine. /C1 Dn>!i i12 enega najbolj siromaš-^oietn krajine pomeni togost pom°č podjetja edino [h 0l, *a nabavo preraslih in to- ežriosgo Sprejemaj° j° z vebko ** bilov°V^LETNIH PRAZNIKIH . ambulantah več obiska. De- P° uspešni prodaji v preteklem letu smo našo trgovino Ponovno založili z najnovejšimi vzorci in modeli vsega tekstilnega blaga. Tudi v letošnjem letu se bomo trudili, da boste zado-v°ljivo postreženi v OeleieUsfil« ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR dnevne prekinitve dela v ordinacijah, kaže pa, da je začela prodirati tudi lažja oblika gripe. V ČRNOMALJSKI KLAVNICI so do konca septembra lani zaklali 766 goved, 754 telet, 2596 prašičev in 57 ovac. Proizvedli so 528.983 kg mesa, kar pomeni, da so bile zmogljivosti klavnice izkoriščene prek 90 odstotkov. NA OBMOČJU črnomaljske občine je lani zbolelo toliko siromašnih oseb, da so za njihovo zdravljenje iz občinske blagajne dali samo do začetka oktobra 145.147 din, medtem ko je bilo v ta namen do konca leta predvidenih 30.000 din stroškov. Dodatna sredstva so zagotovili z rebalansom proračuna. SPET POVABLJENI - Belokranjsko gradbeno podjetje je pred novim letom spet povabilo svoje upokojence na tovariško srečanja. Upokojencem so dah tudi knjižne in denarne nagrade, za kar so bili vsi vabljeni hvaležni. V pomenku so spoznali sedanji položaj podjetja, njegove težave in razvojno pot. tri krave. Baje je nekdo odvrgel na paši vrečko s kalijevo soljo, naše krave pa so to polizale. Imam za 10.000 din nove škode." - Kaj vam doma nihče ne more pomagati v nesreči? ,,Ko so poginile krave, so se vaščani lepo izkazali, stari oče pa je posodil kravo, da so imeli otroci mleko. Kot sem izvedel zdaj ob novoletnem obisku, mi bodo na občini pomagali pri izplačilu računa za bolnišnico, morda pa še z davčno olajšavo zaradi nesreče s kravami. Vseeno bo precejšnje breme ostalo na mojih ramenih, zato moram imeti zaslužek." - Kaže torej, da se boste vrnili v Nemčijo. Za dolgo? ,,Zelo nerad grem, toda ni drugega izhoda. Služiti moram še nekaj mesecev, potem mi bo morda sreča mila, da se zaposlim jaz ali žena v bližini doma. Preživljati družino samo s kmečkimi dohodki v naših krajih ni mogoče. Lahko životarimo, če obdelujemo zemljo po starem, toda s tem danes nihče ni več zadovoljen. Vsak si želi napredka." R. B. Če bo in kdaj? Črmošnjice nazivaj o zimskošportni center Dolenjske, čeprav ležijo v črnomaljski občini. V nekaj letih so smučišča z vlečnico pridobila toliko gostov, da ob nedeljah težko najdeš prostor za parkiranje. Dolga vrsta vozil sega navadno od naselja do smučišč. Turistične razmere so tu še zelo deromne, saj razen male vaške gostilne ni nobenega lokala. Resda je gostišče domače, tudi ceneno, toda v prvi vrsti pretesno za številne smučarje, ki si želijo malce oddiha in okrepčila. Pole*g tega ni treba biti zahteven, če si želiš na oddihu kaj več, kot nudijo gostom zdaj. Glavna hiba Crmošnjic pa ostaja še vedno cesta. Slaba je proti Dol. Toplicam, še slabša na belokranjsko stran proti Črnomlju. Iz obeh smeri navdušeni smučarji sicer prihajajo v kraj, toda pravcato zbirko kletvic bi dišal, kdor bi poslušal pripombe šoferjev med vožnjo. Ostri ovinki, izredno jamasta in ozka cesta spravi ob živce pri vsakem srečanju z drugim vozilom še tako mirnega človeka. Črmošnjice so nekako na sredi partizanske magistrale, za katero se je že lani ob 30-letnici vstaje začenjala akcija med slovenskimi borci, da bi jo asfaltirali in razširili. S tem bi se oddolžili partizanski Beli krajini in ji pomagali kot enemu nerazvitih današnjih predelov Slovenije. Odprli bi jo turizmu iz ljubljanske smeri po slikoviti in manj prometni j)oti, kot je avtomobilska cesta. Črmošnjice bi lahko zaživele, kot so Golte nad Mozirjem. Toliko bolj, ker bi imele lepo povezavo s termalnim kopališčem v Dol. Toplicah. Lani začeta akcija je bila utišana z obljubo, da bo v letu 1972 več možnosti za zbiranje sredstev. Koledar smo obrnili, zato bi bilo dobro glede gradnje ceste ponovno dregniti z vprašanjem: ali sploh bo in kdaj? R. B. MLADI NE STOJE OB STRANI Na pobudo predstavnikov mladinske organizacije na Vinici je bil konec decembra organiziran sestanek z mladimi, ki so ga vodili člani krajevne organizacije Zveze komunistov. Nekaj nad 20 navzočih mladincev se je živo zanimalo za politične dogodke na Hrvatskem in za sklepe 21. seje: predsedstva ZKJ. Postavljali so tudi zanimiva vprašanja o vlogi Zveze komunustov in SZDL, o liku komunista, o religiji in druga v zvezi z gospodarstvom. Sprejeli so sklep, da bodo s takim načinom dela nadaljevali še v bodoče. F. P. Pozno, a iz srca Med znanimi občani, ki so proti koncu leta 1971 tiho in neopazno zajadrali med šestdeset-letnike, je bil tudi Milan Šimec iz Črnomlja. Zdaj je zaposlen v obratu IMV, bil pa je dolga leta po vojni na najbolj odgovornih mestih v družbenopolitičnem življenju občine in Bele krajine. Med drugim je bil tudi predsednik okraja in občinskega sindikalnega sveta. Tovariš Šimec je nosilec spomenice od leta 1941, komunist pa od 1935. Po naravi je veder, rad ima družbo, njegova najljubša zabava pa je kopanje v Kolpi. Kljub letom je še aktiven pri delu v organizacijah. Želimo mu, da bi tak ostal in da bi preživel še veliko zdravih in zadovoljnih let. Mini težav in maksi sreče »Če bi imeli v novem letu možnost uresničiti eno službeno in eno zasebno željo — kaj bi si izbrali?« Na vprašanje odgovarjajo občani metliške občine v prvih dneh januarja 1972 ANICA PLANINC, zaposlena v krojilnici podjetja BETI: „V služ- bi želim, da bi ostalo vsaj tako, kot je, ker sem zadovoljna. Da bi naša tovarna še naprej tako lepo rada. Zasebno pa: samo nov avto." TINE MOLEK, tajnik občinske skupščine: „Da bi v letu 1972 bolj pametno rešili vprašanje borcev in njihovih priznavalnin, in sicer tako. da bi bili borci izenačeni v svojih pravicah na območju vse republike. Glede zasebnega življenja nimam posebnih želja. Pač: da bi se izpolnil plan pri gradnji hiše." IGA MIHELIČ, prodajalka v trgovini BOROVO: „Želim si, da bi dobili lepši in sodobnejši lokal in da bi bila naša hiša čimprej zgrajena. Že dve leti imamo odprto gradbišče." GABRE BOGDANOVIČ s Hrasta: ,.Prva želja je mir na svetu in zmanjšanje socialnih razlik, zlasti Polnoč brez šampanjca Zdravniški poklic ne vpraša za praznik Na starega leta dan, ko so ljudje vsepovsod ukali, se zabavali in si nazdravljali za boljšo srečo, se mladi metliški zdravnik dr. Marijan Pust ni niti za hipec poveselil. Sedem dni dežurstva ga je doletelo prav čez praznike, na Silvestrovo pa si sploh ni oddahnil. „S šoferjem Vilkom Bebarjem sva bila 31. decembra vso noč na vožnjah. Spominjam se, da sem okrog 22. ure nekoga šival, ker so se stepli na avtobusni postaji. Ob 22.30 sem pogledal na uro, ko sva odhajala iz vasi Hjast. Tja so me klicali k otroku. Ravno opolnoči sva se vrnila v zdravstveni dom, kjer sem na televizijskem zaslonu videl; da si nazdravljajo. Žal si nisem mogel privoščiti niti pol urice oddiha, ker me je že čakala vrsta novih pozivov za pomoč na domu. Vso noč sem prebil po hišah, kjer prav tako niso spali zaradi bolezni. Tako je bilo tudi na novega leta dan in v ostalih prazničnih dneh. Kot nalašč je začela razsajati še gripa. Včeraj sem imel v ambulanti več kot 200 bolnikov." - Niste videti grozansko utrujeni. Kako zmorete delati ves dan, noč pa prebiti na hišnih obiskih? Kaj pa drugi zdravniki? ,.Navadil sem se, da lahko nekaj dni prebijem tako rekoč brez rednega spanja. Urica ali dve čez dan mi zadoščata za osvežitev. Trenutno sva v zdravstvenem domu samo dva zdravnika, toda drugi ima reden dopust, ki mu pripada. Žal, nujno potrebnega tretjega zdravnika ne moremo dobiti, čeprav mesto razglašamo v časopisih." - Zakaj zdravniki nočejo v Metliko? „Nimam pojma, zakaj mladi tako tiščijo v večja mesta, ko je tudi v manjših lepo. Jaz sem zadovoljen. Drugega ne pogrešam kot stanovanje. Prebivam namreč kar v sobici zdravstvenega doma. Dokler sem samski, še gre. _ .7 nekaj mesecev ste v Beli krajini. Ste se že vživeli v ljudi in pokrajino, ali se še počutite tujca? r „1 ujec nisem bil niti tedaj' ko sem v Metliko prišel. Sem tak človek, da se takoj prilagodim in vživim v vsakršne razmere." R. B.. ^ s med borci v merilu naše republike. Osebno pa želim samo zdravje in malo več tovarištva." ANA KLEPEC, gospodinja iz Boršta: „Če je človek bolan, kot sem jaz, si želi v prvi vrsti zdravja. Nisem še stara, a za delo nisem več. Le to si želim, da bi se mi povrnile moči. Če ni preveč, je moja želja še ta., da nas suša ne bi več tako pestila, kot nas je v preteklem letu." STANE PEZDIRC, avtomehanik pri podjetju METLIKATRANS: „Nič novih želja, samo da bi uresničili to, kar je že v načrtu: izboljšati delavnice, kjer sem zaposlen. Če bi hotel uresničiti zasebne želje, pa mi 30 starih milijonov ne bi bilo dovolj ." MARUA TRČEK, zaposlena v konfekciji KOMET: „Najbolj si želim, da bi se kmalu preselili v Rosal-nice, kjer gradimo novo tovarno. Zase ne želim drugega kot zdravje za vso družino, seveda pa tudi malo več denarja ne bi škodilo.“ POGREŠAJO TRGOVINO Prebivalci vasi proti Drašičem in ves zgornji konec Metlike pogreša dobro založeno trgovino nekje na Vinogradniški cesti, zlasti ker se bo tam gradnja še močno razmahnila. Odborniki so prosili za posredovanje občinsko skupščino, ki naj bi poiskala interesente - trgovce. DOBRA VODSTVA Vseh 18 gasilskih društev v metliški občini, ki štejejo 416 aktivnih in 262 rezervnih članov, bo imelo v januarju in februarju redne letne občne zbore, na katerih bodo navzoči tudi delegati občinske gasilske zveze. Kljub precejšnjim denarnim težavam se gasilstvo v občini dobro razvija, pri čemer ima veliko zaslug dober vodstveni kader. -d LOKACIJA NI PRAVA Avtomobilisti, ki vozijo čez Gorjance, vedno znova ugotavljajo, da skoro ob vsaki avtobusni čakalnici preži nevarnost. Postavljene so na takih krajih, da ob vstopanju in izstopanju v avtobus mnogo tvega, kdor tako skupino prehiti. Čakanje za avtobusom pa tudi ni varno, ker lahko kdo tretji izza ovinka pridrvi naravnost v čakajočega voznika. FRANC JAKLJEVIČ - SEKRETAR Prejšnji teden so na seji komiteja občinske konference Zveze komunistov v Metliki izvolili za sekretarja Franca Jakljeviča iz Metlike. Na komiteju bo delal kot profesionalec, ljudje pa ga poznajo še iz časov prejšnjega dolgoletnega Opravljanja najodgovornejših' funkcij v belokranjskem javnem in tudi družbenopolitičnem življenju občine. Novi komite ima 11 članov, od teh je približno polovica novih. Napredek Po podatkih občinske skupščine Metlika je 8 večjih delovnih organizacij na območju občine ustvarilo v 9 mesecih lani za 207,030.000 din celotnega dohodka, kar je za 59 odst. več kot v tem času leta 1970. Porabljena sredstva so lani narasla kar za 61 odstotkov, dohodek pa je bil za 53 odst. boljši, kot je bil ugotovljen ob koncu septembra 1970. Prav tako kaže ostanek dohodka velik vzpon, saj predstavlja celo 120-odstotni porast. DANICA' TOMC, delavka iz BETI: ,Če bo več uspeha pri delu, bo tudi več denarja. Ker varčujemo za hišo in se pripravljamo na gradnjo, si želim le to, da bi v letu 1972 začeli kopati vsaj temelje." R. B. Dobro obveščeni / občani — dobri samoupravljavci! NOVA STOPNJA Na območju metliške občine je bila do zdaj v veljavi najnižja prispevna stopnja iz osebnega dohodka v vsej Sloveniji - 3,95 odstotkov, kar so dobivali občinski funkcionarji vselej pod nos, ko so v republiki prosili za kakršna koli dodatna sredstva. Četudi je bila stopnja le navidez najnižja, saj so podjetja dajala mnogo več v obliki družbenega dogovora, je bilo potrebno za leto 1972 stopnjo povečati. Ne le zaradi očitkov, temveč tudi zato, ker bi bili sicer prikrajšani pri dopolnilnih sredstvih za izobraževalno skupnost. Odborniki so izglasovali za prihodnje leto 4,05-odstotno stopnjo prispevka od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, kar je na ravni republiškega poprečja. Osmešeni V manj razvitih občinah, kakršna je metliška, si je zadruga zadnje čase močno prizadevala usmeriti zasebne proizvajalce v nakup kmetijske mehanizacije. Ugotavljajo pa, da so tisti, ki so kmete k temu nagovarjali, osmešeni. Ker je v Beli krajini denarja malo, posebno v kmečkih družinah, ni šlo pri stvari le zato, ali je kmet pripravljen kupiti traktor ali ne, temveč je bilo vprašanje: kako ga bo plačal. Ko se jih je več že odločilo za nakup, potem ko so s preprodajo zemlje ali zaslužkom koga domačih v Nemčiji spravili skupaj potrebno vsoto, so se pojavili v zadrugi kot kupec traktorja.. Toda s kupčijo ni bilo nič, ker teh strojev za dinarje že nekaj časa ni dobiti. Kmetje so se razburjali, da jih imajo za norca, a ni nič pomagalo. Povedali so jim, zakaj tako. Domača proizvodnja daje na slovenski trg morda 50 traktorjev na leto, to pa ni dovolj, da bi vsaka kmetijska zadruga dobila enega ali dva. To se dogaja prav v času, ko je povsod interes za nakup teh strojev največji. Tudi to bi kmetje nekako preboleli, saj so podobne sunke že izkusili, ko ne bi hkrati iz tiska in televizije izvedeli, da smo lani za devize kupovali v tujini ženske šminke, drage konjake, celo korenje, zobotrebce itd. Za uvoz traktorjev pa deviz ni bilo! Skoda, da niso slišali pripomb metliških interesentov za nakup kmetijske mehanizacije tisti, ki so dovolili nepotreben uvoz! V zvezni vladi so konec lanskega leta sicer naredili spisek predmetov, označenih kot nepotrebne, ki jih za devize ne smemo več uvažati, toda kmetovalcem se to ne zdi dovolj. Dokler ne bodo mogli priti do traktorjev za domač, težko prigaran denar, jih ne bo lahko prepričati, da z resolucijami in s smernicami o kmetijstvu mislimo resno. RIA BAČER SPREHOD PO METLIKI VELIKO NAKUPOVANJE, kije pred prazniki zajelo tudi metliške trgovine, je po novem letu vidno uplahnilo. Precej so dali izkupiti tudi številni zdomci. V promet je šlo vse, zlasti industrijsko blago, tako da so zdaj nekatere trgovine kar precej prazne. Morda se bodo spet bolj napolnile, ko bodo sproščene cene. OB KONCU LETA so metliški gasilci po enoletnem presledku znova silvestrovali v novem gasilskem domu. Zaključna družba, dobra postrežba in prijetno vzdušje je pripomoglo, da so navzoči zadovoljno pričakali novo leto. FILMSKI USTVARJALEC METOD BADJURA je nenadoma umrl konec lanskega leta. Pokojni, ki je bil pionir slovenskega predvojnega Filma, je dobro poznan številnim Metličanom, saj je pred dvajsetini leti - spomladi 1952 - v Metliki in okolici posnel uspeli dokumentarni Film „Pomlad v Beli krajini". Za ta film, v katerem so nastopali pred- vsem člani metliške folklorne skupine, je Badjura prejel tudi Prešernovo nagrado. ZDRAVNIK DR. MILJENKO RAOS je konec preteklega leta pustil službo v metliškem zdravstvenem domu in odšel na specializacijo za pediatrijo v Brežice. Priljubljenega zdravnika, ki je služboval v Metliki skoraj dve leti, bodo številni bolniki zelo pogrešali. USLUŽBENEC PODRUŽNICE KOMUNALNEGA ZAVODA za socialno zavarovanje iz Črnomlja bo prve štiri mesece uradoval v Metliki v naslednjih dnevih: 21. januarja; 11. in 25. februarja; 10. in 24. marca ter 7. in 21. aprila. Stranke bo sprejemal v poslopju občinske skupščine od 7.30 do 13. ure. PRED PRAZNIKI SO UMRLI: Katarina Petrič iz Trnovca, stara 71 let; Katarina Pečarič iz Čuril, stara 74 let, in Karel Bonča iz Metlike, star 75 let. metliški tednik tedensK6le m Petek, 21. januarja - Neža Sobota, 22. januarja - Cene Nedelja, 23. januarja - Rajko Ponedeljek, 24. januarja Felicijan Torek, 25. januarja - Tatjana Sreda, 26. januarja - Pavla Četrtek, 27. januarja - Janez BREŽICE: 21. in 22. 1. ameriški barvni film ,,Pony express". 23. in 24. 1. angleški barvni film „Madame Bovary“. 25. in 26. 1. špansko-itali-janski film „Varno - najvarnejše”. BRESTANICA: 22. in 23. 1. ameriški film „Za mrtvece prehod prost". ČRNOMELJ: 21. 1. ameriški barvni film „Dim pištole*. 23. 1. ameriški barvni film „Veliki Mac Lintoch4'. KOSTANJEVICA: 23. 1. ameriški barvni film „Smrtonosni streli v Browayu“. mM SLUŽBO DOBI GOSTINSKO DELAVKO, tudi nekvalificirano, ki bi imela veselje za priučitev v strežbi ali kuhinji, sprejmemo takoj. Oskrba v hiši. Gostilna „Lectar1, Radovljica. IŠČEM vajenca za kolarsko obrt ali delavca z možnostjo priučitve. Nudim hrano in stanovanje po "dogovoru. Zvonko Gale, kolar, Krško, CKŽ 102. MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Plača dobra, po dogovoru. Zglasite se v delavnici Log 77 pri Brezovici, ob nedeljah pa na naslov Mirko Novak, Sa-dinja vas 9, Dvor. FRIZERSKO pomočnico sprejmem takoj. Frizerski salon Zlata, Pugljeva 5, Novo mesto. ZA VARSTVO dveh otrok iščem starejšo žensko. Prednost upokojenke! Hrana in stanovanje preskrbljena. Marija Kočjaž, Foer-sterjeva 8, Novo mesto. ZAPOSLENI ŽENSKI ali dijakinji večerne šole nudim po dogovoru sobo in hrano ali nagrado za pomoč v gospodinjstvu. Zglasite se zvečer Ljubljana, Runkova 2/IV, Mihailovič. ZAPOSLIMO kvalificirano ali pol-kvalificirano kuharico. Gostišče pri Jožici, Gozd Martuljek-Kranjska gora. Stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj. IŠČEM ŽENSKO za varstvo enega otroka in pomoč v gospodinjstvu. Lahko je mlajša, začetnica ali pa tudi starejša. Marija Dežman, Mačkovec 6, Otočec. MIZARSKEGA vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje pri mojstru, pogoj dokončana osemletka. Bitenc Ciril, strojno mizarstvo, Vižmarje, Vižmarski pot 3, p. Šentvid Ljubljana. SLUŽBO IŠČE PAZIM OTROKE na svojem domu. Naslov v upravi lista (42/72). STANOVANJA ŠIVILJA išče sobo v bližini „Lisce" ali „Jutranjke" v Sevnici. Naslov v upravi lista (52/72). POŠTENO DEKLE, po poklicu šivilja, išče neopremljeno sobo v Novem mestu; po možnosti kuhanje. Ponudbe pod „Takoj“. STANOVANJE, hrano in plačilo nudim dekletu ali mlajši upokojenki za pomoč v gospodinjstvu v f»opoldanskem času. Zaletelj, Mi-ana Majcna 10, Novo mesto. Motorna vozila UGODNO PRODAM osebni ,avto FIAT 1100/D z radioaparatom -10.000 km po generalni. Cena 8.500 din. Plačilo tudi s čekom. Ogled Alojz Babnik, Majde Šilc 6, Novo mesto. PRODAM AVTO, fiat 1300, letnik 1971, in trombon (cukpozavna). Anton Mrvič, Lobetova 8, Novo mesto. PRODAM karambolirano škodo, letnik 1967. Poizve sc pri: Taborski, Zagrebška 8, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen Opel-record, letnik 1962, črne barve z radiom znamke „Blankpunkt". Prevoženih 34.000 km. Oglasite sc do 20. 1. 1972 na naslov: Jurij KRŠKO: 22. in 23. 1. ameriški barvni film „SOS - ločitev zakona”. 26. 1. angleški barvni film „Ligein grob". METLIKA: od 21. do 23. 1. ameriški film „Mož, ki ni znal ljubiti". Od 21. do 23. 1. nemški barvni film „Navihanci iz prve klopi". 26. in 27. 1. jugoslovanski barvni film „Črno seme". MIRNA: 22. in 23. 1. „Detektiv". MOKRONOG: 22. in.23. 1. ameriški barvni film „Dobri in slabi fantje' . NOVO MESTO: od 21. do 23. 1. špansko-italijanski barvni film „Jamajka - smrt ne izbira sredstev". 24. in 25. 1. ameriški barvni film ,,Dva brez žene". RIBNICA: 22. in 23. 1. ameri-ško-italijanski barvni film „Nenad-kriljivi". SEVNICA: 22. in 23. 1. slovenski film „Na klancu". 26. 1. ameriški film „Šarada". TREBNJE: 22. in 23. 1. španski barvni kavbojski film „Ringo - poslednja okrnitev11. OS Starešinič, Zilje št. 46, Vinica pri Črnomlju. PRODAM FIAT 750. Naslov v upravi lista (34/72). PRODAM TAM 4500, kabina in kason demontirana. Podvozje z motorjem, menjalnikom in diferencialom je v dobrem voznem stanju. Viktor Bregar, 68295 Tržišče na Dolenjskem. PRODAM kokoši nesnice v začetku nesnosti tipa Preluks po 40 din. Ponudbe: Rezka Derganc, Semič 3. UGODNO PRODAM kompletno spalnico iz trdega lesa, okroglo mizico in mizico za televizor. Vse je zelo dobro ohranjeno. Informacije vsak dan od 7. do 12. ure na telefon 86-380 Kočevje. PRODAM 12 in 15 col. gumi voz. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana. PRODAM SLAMOREZNICO v dobrem stanju in vprežne sani -srednje težke. Angela Jakše, Češča vas 9, Novo mesto. PRODAM MAŠINO za Škodo MB, 1000, generalno popravljeno. Franc Hrastar, Kronovo J21, Šmarješke Toplice. UGODNO PRODAM masivno češnjevo spalnico.' Jože Miklič, Žabja vas 7, Novo mesto. PRODAM psico (nemški ovčar) staro dve leti. Trdinova 28, Novo mesto. PRODAM tovorno prikolico za osebni avto. Salmič, Lamutova 32, Novo mesto. 'POSEST PRODAM manjše posestvo s hišo in vinogradom. Nahaja se na lepem prostoru ob cesti. V hiši je elektrika in vodovod. Posestvo je v Šentrupertu na Dolenjskem. Naslov na upravo lista pod šifro „Ugodnost". UGODNO PRODAM hišo v Črnomlju. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (21/72). PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem v Kostanjevici. Franc Jordan, Dobrava 3, Kostanjevica. PRODAM VINOGRAD z zidanico na Trški gori, primerno za vikend v velikosti 7 a. Polde Vire, Hudo 5, Novo mesto. K U RIM KUPIM rabljen betonski mešalec znamke „Lescha". Naslov v upravi lista (33/72). RAZNO POROČNI PRSTANI! - Najlepše darilo za vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani. Gosposka 5 (poleg univerze)* - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! DNE 10. JANUARJA sem izgubila zlato zapestnico od trgovine Borovo do Grma med 10. in 13. uro. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na upravo lista (47/72). 4. JANUARJA sem od črnomaljske lekarne pa do prodajalne PEKO izgubil novo usnjeno desno moško rokavico. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne v lekarno. V NAJEM dam šiviljsko delavnico zaradi opustitve obrti. Šivilja Marija Fabjan, Šeškova 18, Kočevje. Anton Staniša, K Roku 31, Novo mesto, prepovedujem hojo in vožnjo pred mojo hišo in v sadnem vrtu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ESTILAl ENODNEVNE PIŠČANCE, bele težke, rjave in črne, srednje težke, lahko dobite v valilnici na Senovem, vsako sredo'od 19. januarja dalje po konkurenčni ceni. Upoštevamo ustna ali pismena naročila. Pripo-rača se Mijo Gunjilac, valilnica, Senovo 72. ŠČETKE ZA LOŠCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. - Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajo toplote. Ljubi in skrbni mami Mariji Božič iz Gabrja 104 iskreno čestitajo za njen 60. rojstni dan hvaležni otroci: Justina in Ivanka z družino ter sin Jože. Dragemu Tonetu Stojniču iz Grabrovca, sedaj v Nemčiji, za praznik mnogo sreče, zdravja in še mnogo let želijo - ata, mama, Jože, Mimica z družino, Darinka. Ženi Nadi pa lep pozdrav! Ljubi mami Danici Pirkelbach iskreno čestita ob njenem rojstnem dnevu in ji želi vse najboljše, veliko zdravja, zadovoljstva in uspehov -sin Toni. Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža in očeta DINKA NEŽIČA se najprisrčneje zahvaljujemo vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin med dolgotrajno boleznijo. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Iskreno se zahvaljujemo kolektivom SOP Krško in Kovinarski Krško za darovane vence in pomoč, organizaciji ZB Krško, gospodu kaplanu, pevcem, godbi in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoča: žena Ida in sin Stanko Naročnina za inozemstvo znaša po zadnjih valutnih spremembah za Dolenjski list 6 dolaijev USA oz. 20 nemških mark oz. ustrezno drugo valuto v tej vrednosti. Malenkostna razlika, ki nastaja pri preračunavanju deviz v dinarje, odpade na račun dražje poštnine, ki jo zahteva pošiljanje našega lista v tujino. Če plačujejo naročnino za naročnike v tujini svojci v starem kraju, velja zanje do nadaljnjega dosedanja naročnina, to je 100 din za vse leto. - Prosimo za predplačila naročnine, kije plačljiva vnaprej! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA ZAHVALE Ob smrti naše ljube mame, stare mame, prastare mame, sestre in tete FRANČIŠKE TUTIN iz Gabrja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pokropili na njenem domu in nam izrekli sožalje. Hvala za darovane vence in cvetje. Iskrena hvala dežurnim zdravnikom v Novem mestu za obiske na domu. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB Gabrje za poslovilne besede in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke in sinova z družinami, sestra, brat in drugo sorodstvo ZAHVALE Ob bridki izgubi naše drage mame ALOJZIJE HERNIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v teh bridkih urah, nam izrazili sožalje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku na Trebelnem. Posebno hvalo izrekamo upravi KPD Dob za razumevanje in zaupanje. Žalujoči: Sin Polde z Martino, hčerke Lojzka. Vera, Helena, Fini z družinami in drugo sorodstvo. Po bridki izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre MARIJE NOSAN iz Dol. Suhadola št. 8 se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v času njene bolezni, nam izrekli sožalje, poklonili vence in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za obred in Ivanu Luzarju za njegovo požrtvovalnost. Vsem re enkrat lepa hvala. Žalujoči: mož, sestra Francka, sin Janez z družino, hčerke Barbka, Mici in Angelca z družinami in drugo sorodstvo Ob nepričakovani smrti našega dragega očeta in starega očeta ANTONA ČELIČA iz Koroške vasi 11 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovalcem vencev in cvetja, posebno pa podjetju MPP in predelavi Novo mesto, Cestnemu podjetju, hotelu Grad Otočec, častitemu gospodu Petru iz Novega mesta in vaščanom za pomoč in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Najlepša hvala! Žalujoči: sinovi Ivan, Tone, Jože z družinami, hčerki Marija z družino, Anica z Romano in Lojze. Ob prerani izgubi dragega moža in očeta ALOJZA ŠKEDLJA iz Dol. Gradišča pri Šentjerneju se zahvaljujemo sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in stali ob strani. Vsem prijateljem in znancem najlepša hvala za vence, tovarni ISKRA Šentjernej, tovarni ELI Novo mesto, 4. a. nazredu in gospodu župniku za obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Neutolažljivi: žena Marija, hčerka Marinka z možem Lojzetom, hčerka Kristina, sin Slavko in Polde, brat I rance z družino, sestre Francka in Marija ter drugo sorodstvo. Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica FRANCETA SE KULA iz Regerče vasi 62 se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, gospodu župniku, ki so nam v težkih trenu tk iti stali ob strani in pomagali, pokojnemu poklonili cvetje in vence, nam izrekli sožalje. Enako se zahvaljujemo tistim, ki so namesto venca darovali denar v dobre namene, podjetju Mercator, železniškim upokojencem za darovana venca in vsem, ki so našega pokojnika spremili do zadnjega počivališča. Se enkrat lepa hvala! Žalujoči: žena Martina, hčerke Tinca in Marica ter Vida z družino in drugo sorodstvo 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Pakar, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Peter Bukovec, Jože Smrekar, Marija Kastelic, Anica Cunk in Marija Boltez, člani Novoteksa, Novo mesto; Franc Kastelic, član zavarovalnice Sava, Novo mesto; Dragica Kren, gospodinja iz Verduna; Boris Savnik, študent iz Novega mesta; Ana Domitrovič, gospodinja iz Čemš; Tončka Zupan, gospodinja iz Velikih Poljan; Edi Jakše in Marjan Klančar, člana Opekarne Zalog; Jože Smrke, član Splošnega gradbenega podjetja, Grosuplje; Ana Bartolj, gospodinja z Gornje Težke vode. Učiteljski zbor osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju se javno zahvaljuje delovnemu kolektivu trgovskega podjetja Dolenjka, ki je prispeval dodatna denarna sredstva za obdaritev učencev za dedka Mraza. Istočasno se zahvaljuje vsem delovnim kolektivom v občini, ki so prispevali v sklad za obdaritev učencev. Učiteljski zbor osnovne šole Mirana Jarca, Črnomelj Učiteljski zbor posebne osnovne šole v Črnomlju izraža javno zahvalo delovnemu kolektivu Zavarovalnice Save - PE Novo mesto, ki je z denarno pomočjo omogočil obdaritev učencev za dedka Mraza. Posebej se zahvaljujemo zastopniku zavoda tov. Medvedu, ki je osebno sodeloval pri obdaritvi. Učiteljski zbor posebne osnovne šole Črnomelj IZ NOVOMEŠKE®* P0R0DNiŠNiCE» Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Majda Smrke iz Starega tjga - deklico, Ivanka Rožič iz Kanižarice - Natašo, Štefka Novšak iz Dolnjih Dolov - Jožeta, Tončka Švajger iz Loke - Vaneso, Andreja Trampuš iz Straže - Miho, Veronika Čoš iz Slepška - Renato, Vera Rapuš iz Mirne peci - Branka, Olga Pečjak iz Drašče vasi - Olgo, Karolina Celič iz Gornjih Sušic -Matjaža, Katarina Šuštarič s Sta-rihovega vrha — Antona, Anica Pezdirc iz Metlike - Antonijo, Marija Jevnikar iz Otočca - Janeza, Majda F urar iz Cegelnice - Majdo, Anica Grabnar iz Zd;“ije vasi - Lidijo, Anica Požun s Trške gore -Marka, Marija Drab s Konca -Antona, Bojana Muc iz Črnomlja -deklico, Marija Zakrajšek iz Gornjih Jesenic - deklico, Marija Rožman iz Sela - deklico in Marija Melak iz Gornje Straže — deklico. - Čestitamo! RADIO BREŽICE Četrtek, 13. januarja: 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15 do 17.00 Nove plošče RTB - Aktualnost tedna - Obvestila in reklame — 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 15. JANUARJA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 do 16.40 Radijska univerza - 16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas - 17.00 do 17.10 Prehrana zdravega in bolnega človeka - 17.10 do 17.30 Za naše najmlajše: Pika ima Buka in Džima čez glavo zadosti ter zapusti otok Taka-taka - in skladbica iz naše glasbene šole - 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 16. JANUARJA: 10.30 Domače zanimivosti - Kmetijstvo kot perspektiva za mlade — Za naše kmetovalce: Jože Vovk — Govedoreja v programu razvoja do leta 1975 - Nedeljski zapis: Pred sejo občinske konference ZK Brežice o samoupravljanju - Obvestila, reklame in spored kinematografov — 12.00 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 18. JANUARJA: 16.00 do 16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Borisa Franka — 16.15 do 17.15 Poročila - Novo v knjižnici - Jugo ton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila, reklame ih filmski pregled - 17.15 do 17.30 Razgovor s športniki in športnimi delavci - 17.30 do 18.00 Poje vam pevski zbor Jakob Gallus iz Trsta. /■ —\ Položnice za poravnavo naročnine prilagamo današnji številki vsem naročnikom, ki žive v Jugoslaviji izven Slovenije. Prosimo jih, da takoj poravnajo vsaj polletno naročnino, če žele list prejemati še naprej na svoj domači naslov. Prav tako prosimo naročnike v tujini, da sami nakažejo polletno ali celoletno naročnino ali pa da jo zanjo takoj poravnajo njihovi svoj c i v starem k raj u. Naročnina za 1972 ostane do nadaljnjega neizpremenjena: 49 din za celo leto oziroma 24,50 din za pol leta. RADIO SEVNICA NEDELJA, 16. JANUARJA: 10.30 Reklame in oglasi - Kolo pri jateljstva — Po domače — Pravilna, prehrana bolnega in zdravega člo-| veka - Zabavna glasba z uganko -Kako so sevniški občani zadovoljni z zdravstveno službo (magnetofonski zapis) - Za vsakogar nekaj -Ob 12.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del — Občinske novice in lokalna poročila - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. del - 13.30 Zaključek oddaje. SREDA, 19. JANUARJA: 16.00 Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi'- Po domače -Nasveti za gospodinje - Parada starih hitov - Mozolji v puberteti (zaključek nadaljevanja) - 20 minut za pop glasbo in ob 18. uri zaključek oddaje. TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE »JELKA« Ribnica razglaša prosti delovni mesti 2 KVALIFICIRANIH NATAKARIC — NATAKARJEV Nastop dela takoj ali po dogovoru. Sanvsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe sprejema uprava podjetja 15 dni po objavi. DOLENJSKI UST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoS, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone Gošnik, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc Staj-dohar in Ivan Zivič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Go&nik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik: Marjan MoSkon IZHAJA vsah četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina M dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — za Inozemstvo 100 dinarjev alt 6 amerifikih dolarjev oz. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev) OGLASI: 1 cm vlSlne v enem stolpcu (45 mm oz. li cicero' 33 din, l cm na določeni strani 45 din, 1 cm na prvi, srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. 1. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 — PoStni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani mm novi fl1IXdl ima aktivno moč _ *’ ZLATOROG'MARIBOR Če hočete poceni in lepo obleči vso družino, pohitite v Trst! Vabijo vas GRANDI MAGAZZINI GIOVANNI Via Ghega 6 (pri železniški postaji) Bunde, plašči, hlače, obleke, puloverji, vse za ženske, moške in otroke po polovični ceni in še ceneje! Razprodaja je na vrhuncu, zato ne odlašajte! Tudi za dinarje dobite vse! Menjava odlična! Toplo se priporočamo! RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00. 11.00, 12.00, 15.00. 16.00, 18.00. 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 14. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Moja knjižnica - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Raoul Jenčič: Olajšave pri nabavljanju kmetijske mehanizacije iz tujine 12.40 Z domačimi godci in ansambli - 13.30 Priporočajo vam... - 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste -16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Človek in zdravje - 18.15 „Signali“ - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca s Planšarji - 20.00 Slovenski skladatelji zborov z evropskimi sodobniki - 20.30 „Top-pops 13“ -21.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 15. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pionirski tednik — 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Slavko Zgonc: Cene gnojil in zaščitnih sredstev glede na odkupne cene pridelkov - 12.40 „Po domače11 - 13.30 Priporočajo vam. .. - 14.10 Sobotro popoldne za mladi svet - 15.30 Glasbeni intennezzo - 16.00 „Vrtiljak” - 17.10 Gremo v kino - 18.15 Iz operetnega sveta - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Mladinski radijski klub - 21.30 Zabavna radijska igra - Dr. Walter Gerteis: „Inšpektor Jones pripo-* ved uje “ - 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 16. JANUARJA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! - 8.05 Radijska igra za otroke Leopold Suhadoičan: „Dedkova vrata"' 9.05 Koncert iz naših krajev 10.05 Se pomnite, tovariši . . . Miha Marinko: Iz mojih spominov 10.25 Pesmi borbe in dela - 1 1.20 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo vmes ob 12.00 Poročila - Na današnji dan 13.30 Nedeljska reportaža 13.50 Z domačimi ansambli 14.30 Humo- reska tega tedna B. Soeinen: Nove humoreske 15.05 Nedeljsko športno popoldne 17.30 Radijska igra Karoly Szakonyi: „Kdo govori? “ 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 „V nedeljo zvečer'* 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJIK, 17. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 10.20 Pri vas doma 11.00 Poročila Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti Inž. Franc Grum: Vplivi na hranilno vrednost travne silaže in sena 12.40 Pihalna godba milice na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.15 Ob lahki glasbi 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra - 20.00 Predstavljamo vam opero „Medeja" - 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 18. JANUARJA: 8.10 Operna matineja - 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine 12.30 Kmetijski nasveti Inž. Dušan Terčelj: Sedanji sortiment v vinogradništvu in zahteve tržišča z vinom - 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Z ansamblom \loj-mira Sepeta 15.30 Glasbeni inler-mezzo - 16^00 „Vrtiljak" - 17.10 Popoldanski simfonični konccrt 18.15 V torek nasvidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberneta - 20.00 Prodajalna melodij - 20.30 Od premiere do premiere 22.15 Janačkov večer. SREDA, 19. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja 9.05 Za mlade radovedneže 10.20 Pri vas doma 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Nežka Snoj: Naloge čebelarskih preglednikov 12.40 „Od vasi do vasi" - 13.30 Priporočajo vam... - 14.10 Zamejski zbori pojo 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15 Popevke iz slovenskih festivalov - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana - 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 20. JANUARJA: 8.10 Operna matineja - 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) - J 0.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jože Spanring: Dopolnilni tečaji za agronome nc-obhodni tudi pri nas - 1 2.40 Pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Pesem iz mladih grl _ 14.30 Z ljubljanskim jazz ansamblom - 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Koncert po željah poslušalcev -18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s kvintetom Silva Štingla - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Mihom Rožancem 22.15 Iz sodobne srbske simfonične literature. Osnovna šola SEVNICA razpisuje delovno mesto kurjača Pogoj ie kvalificirani mizar z izpitom za kurjača. Ce izpita nimn. šola • omogoči pridobitev. Nastop dela po dogovoru. »Dolenjski list« v vsako družino — 13. januarja 1972 ^OLENJSKILIST] Iz sendviča nagrada Jože Knez, glavni direktor Straškega Novo-lesa, dobitnik Kraigherjeve nagrade Prvi delovni dan po novo- • letnih praznikih je bil za glavnega direktorja lesnega kombinata Novoles, Jožeta Kneza, pravzaprav šele pravi praznik: za izjemne gospodarske dosežke je dobil Kraigherjevo nagrado, naj- višje slovensko priznanje gospodarstvenikom, ki nosi ime po idejnem očetu naše reforme, revolucionarju Borisu Kraigherju. Pred meseci je na vprašanje, kako se počuti kot direktor in gospodarstvenik, zvito odgovoril: „Zdi se mi, kot da sem sendvič - recimo, da sem kos šunke, ki ga z obeh strani obdajajo najrazličnejši ukrepi, naloge, akcije ... “ Iz leta 1574 so znani prvi zapiski o žagah v Straški dolini. Minilo je že več kot 105 let od prve industrijske žage v tej dolini, ki jo je imel Auersperg. Novoles danes nadaljuje tradicije v lesni stroki: nadaljuje pa jih tako uspešno, kot bi malokdo pričakoval. Za Jožeta Kneza, glavnega direktorja Novolesa, so v obrazložitvi, s katero so mu podelili letošnje priznanje, zapisali, da je veliko pripomogel, da je podjetje v zadnjih 15 letih potrojilo število zaposlenih, povečalo proizvodnjo za osemkrat in izvoz skoraj za šestnajstkrat. Novoles se danes uvršča na drugo mesto med slovenskimi izvozniki lesne industrije. Takrat, ko je padel dolar, ko je po razvrednotenju dinarja negotovost dneva dosegla vrhunec, je pronicljivo odgovoril, kaj zdaj. Ko sem ga vprašal, kaj misli o teh ukrepih, je odvrnil: ,,Želim postati navaden državljan, poprečen občan s svojimi skrbmi, s svojimi mislimi. O ukrepih, ki zadevajo državo, naj misli država!“ Jože Knez je direktor, poslanec, poslovni človek, ki mu je svet majhen. Skok v Ameriko mu je približno toliko težak kot kmečki ženici iz Ambrusa potovanje v Ljubljano... Prav gotovo je Novolesov napredek tudi napredek direktorje, čeprav je zrno resnice tudi v tem, da brez tega direktorja najbrž tudi takega napredka podjetja ne bi bilo. Kombinat Novoles je namreč s svojim denarjem, z bančnimi posojili in s kreditom mednarodne banke zrasel v industrijskega velikana - tudi po zaslugi Jožeta Kneza in njegovih prizadevanj. V tem je njegova direktorska moč. Ampak to je le ena stran portreta letošnjega nagrajenca iz vrst gospodarstvenikov, enega izmed četverice letošnjih Kraigherjevih nagrajencev. Drugo' stran bi lahko naslikala družina. Tam nisem spraševal, kajti odgovor je na dlani. Saj poznate tisto zgodbo Brandtovega sina: ko ga je oče, Nobelov nagrajenec za mir l. 1971, vprašal, kaj si želi za rojstni dan, mu je odgovoril: ,J)a bi bil ves popoldan z mano/“ J. SPLICHAL V kostanjeviški podzemski jami zdaj skoraj ni obiskovalcev. Le redko zmoti človeška noga njene podzemske hrame, ki so zaviti v zimsko tišino. Toda v jami je kljub temu živo, kar priča gornja fotografija. Kostanjeviški „jamar“ drži v rokah netopiija, ki so ga zmotili pri njegovem spanju samotni obiskovalci kraljestva pod Gorjanci. (Foto: loco Žnidaršič) Čigavo je onemoglo tele? l'frlEPELjO ODPRTO! Našlo ga je osebje tovornega vlaka, ki je peljal proti Kočevju — Je padlo z avta, ga je trčil vlak ali ranila kakšna žival? Tovorni vlak, ki je peljal 10. januarja okoli 9. ure proti Kočevju, je obstal precej naprej od vasi Lipovec, ker se je ob progi opotekal - teliček. Izmučeno žival, kije imela izlito oko in je po glavi krvavela, so naložili na vlak - v bližini namreč Hooverju pogojno Amerikanec Wilford Gordon Hoover je bil pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen na osem mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Ob številnih olajševalnih okoliščinah se je tako odločilo sodišče v razsodbi o prometni nesreči, ki je bila pri Kronovem 23. novembra lani. Tedaj je bila na cesti 15 cm visoka snežna brozga, Hoover pa se je s svojim VW kombijem zaletel v naproti vozeči tovornjak. V nesreči je bila njegova zaročenka Jo-sephine Anne De Brincat tako poškodovana, da je čez pet dni v novomeški bolnišnici umrla. Hoover, ki je priznal krivdo, je bil jia razpravi v mavcu in na nosilih. SPET POJO Tone Fink, študent slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti, je prijel dirigentsko palico v roke in začel vaditi s pevskim zborom, ki so ga v Dolenjskih Toplicah nedavno oživili. Prejšnji in sedanji pevci -Fink je takoj poskrbel tudi za nove glasove - redno in pospešeno vadijo, ker bi za letošnji dan žena radi imeli prvi javni nastop. Zbor šteje trenutno 22 pevcev: to so zaposleni možje in fantje, zvečine iz vasi okoli Dolenjskih Toplic. ni bilo nobene hiše - in ga odpeljali v Kočevje. Marjan Mlakar, prometnik na železniški postaji v Kočevju, je nato o najdbi obvestil postajo milice, ta pa občinskega veterinarskega inšpektorja Bogomirja Šte-faniča. Inšpektor je ugotovil, da ima teliček izlito oko, poškodovan smrček in da iz gobca krvavi. Določil ga je za zakol, ker bi sicer lahko tele poginilo. Ko bo lastnik znan, bo dobil telička plačanega. Ljudje ugibajo, kako se je teliček poškodoval in čigav je. Železničarji povedo, da ga vlak ni trčil, ker ni krvavih sledov ne na lokomotivi ne na vagonih. Nekateri spet menijo, da je skočil z avta odkupovalcem kooperacije Združenega KGP Kočevje, vendar je predstavnik kooperacije Milan Štimec to zanikal. Spet drugi ugibajo, da je teliček komu ušel in pribežal do proge, ker gaje lovila in napadala kakšna žival. Največ ljudi pa trdi, da tele gotovo ni zasebna last, ker bi ga vsak kmet takoj pogrešal in prijavil izgubo miličnikom. J. PRIMC SAMOPOSTREŽBA pri mostu MARKET v Bršlinu DOLENJKA SEVNIŠKI j SILVESTER i Zlorabljendl je zaupanjfl Gasilci mladim od[M vedali gostoljubje Dobrota je sirota, to si bofl po letošnjem novoletnem prfl novanju še posebej zapomffj sevniški gasilci, ki so dali mladi.. na voljo svoj dom, da bi vesa in sproščeno pričakala letosil leto. Sproščenost pa je presegla v* meje. S pomarančami preizkj j šati trdnost okenskega stekla] neslana (in draga) šala, ki je bi., prav razumel noben lastni \ stavbe. Toda to še ni bilo VJ J Proti jutru so bile v domu, v njf ( govi kleti in kegljišču izropa* vse priročne blagajne, odprtevs miznice in predali, razmetasj predmeti, le vitrina s tekmoVJ 1 nimi priznanji kegljačev je ostal nedotaknjena. Upravnemu odboru gasilski , društva, ki se je moralo zal* razdejanja sestati kmalu potel ^ ni preostalo nič drugega, kot < . je sklenil v prihodnje odklanja j mladinske prireditve. Izjert ‘ ostane le še plesna šola. , Tako torej: zaradi nekaj ^ 1 jestnih posameznikov, ki v jem obnašanju ne poznajo cM veške mere, je vnovič očrnjen vsa mladina! Za vse mlade IjUjJ je v domu, kjer je bilo doslej j toliko družabnih mladinskih P* reditev, odpovedano gostoljubja* _____________________ SMUČARJI, PRIJAVITE SEI! Najcenejši v Sloveni) Smučarsko društvo Rog pripravlja za zadnji den v januarju tečaje v Črmošnjicah Novomeško smučarsko društvo Rog bo zadnji teden v januarju pripravilo najcenejši letošnji smučarski tečaj v Sloveniji. Šestdnevni tečaj, ki se bo začel v ponedeljek, 24. januarja, bo veljal za odrasle 200 dinarjev, za mladino pa 120. Vaditelji, učitelji in trenerji smučanja tega novomeškega društva bodo poskrbeli za začetnike in hkrati pripravili tudi nadaljevalni tečaj. V Črmošnjice bo izpred Metropola peljal avtobus vsak dan ob 8., ustavU pa se bo tudi v Kandiji. Avto- bus se bo s tečajniki vrači Crmošnjic ob 16. uri. Prijav tečaj sprejema občinska zveza zA 1 lesno kulturo do 22. januarja v s* i pisarni na stadionu. Tečajniki bodo imeli zastonj i omejeno število voženj na vleči) i prevoz in enolončnico. Snega K * Crmošnjicah dovolj, in če ne boj pričakovane izredne odjuge, b* tečaj tudi ob sedanjih snežnih merah spravili pod streho. i Ernest Jazbec: petdesetletnik Ravnatelj novomeške glasb1 , šole Ernest Jazbec je zdrav pofl1 j roko očaku Abrahamu: prejšnj' < den je praznoval 50-letnico življ® < Ponaša se, da je bil ravnatelj v# I ko so glasbeno šolo poimenoval* j skladatelju in akademiku Mai^ ] Kozini. To se je zgodilo ob lan** jubileju šole: ob 25-letnici. Ja^ < na Dolenjskem živi z glasbo j glasbo: poleg ravnateljevanja ilB*ij tohko časa, da poučuje učen<* < vadi Sentjernejski oktet. Rdeča luč za sulce i Čeprav je še precej časa ostalo j zaključka letošnje sulčje sezon« ! domači ribiči že dosegli normo- < mačini so ujeli že vseh 15 sul( ribiči iz drugih ribiških družin P?, ravno tako izpolnili normo, saj] odlovili tri sulce. Skupno je ®. ujetih 24 sulcev, tehtali pa i 188,80 kilograma. Najtežjega je. ( tegnil na suho Novomeščan M* ( Knap (17 kg - 112 cm), med til, ki so ujeli 6. sulcev, pa se je z1 tfežjimi postavil dr. Steinbach iz ■ hodne Nemčije (tehtal je 11 kg)- Za naše ribiče je sezona konW tujcem pa je na voljo še 9 krat naše Krke. Kako ukradeno? j V ponedeljek so z internega f delka novomeške bolnišnice sp^j čili, da jim je neznanec ukradj dvorišča betonsko železo v VJ nosti 400 dinarjev. Brez vozičkfl ni mogel naenkrat odnesti... •' Po domače, toda prisrčno Belokranjci pripravljajo svoj izseljenski piknik avgusta 1972 pod lipo v Gorenjcih — V Ameriki veliko zanimanje in precej reklame Rojak Matija Hutar, ki živi v Clevelandu, je pobudnik širše organiziranega izleta izseljencev iz Clevelanda in Kanade za obisk domovin«, v letu 1972. Za ta obisk objavljajo v Ameriki reklamo preko radia in sredstev obveščanja, kot so sporočili k nam, pa je tudi precej odziva. Zatorej rečem vam: še malo, prav malo, pa vas bo sram, pošteno sram, če nimate kosa zemlje kje v dolenjskih brežinah, kje nad vodo, ali še bolje, med vinogradi! Nacionalisti (naše vrlo „Sedet bom hodil gor, če drugega ne. Na stara leta.“ „Moja flikca je majhna, toda nad vsemi drugimi!“ „Vikend? Bežite no, to se tako nesocialistično sliši; To je zidanica z vinogradom. Sam ga bom delal.“ bega, ste v zmoti. Če ne bi bilo teh prijaznih, dobrih ljudi, se vi ne bi pripeljali po taki poti!“ Vsaka stvar ima dve plati, sem razmišljal domov grede, prepričan, daje bil obisk koristen. MAJHNO, TODA MOJE! vodstvo pravilno ugotavlja, da mi nismo cepljeni proti njim) bodo nad vašo glavo postavili vprašaj, če ste sploh Slovenec ali ne morda kaka pritepena uboga para. Zakaj imeti kos zemlje, košček svojega, je za Slovenca - užitek. Vprašajte ljudi okoli sebe! Ko bodo spregovorili o tisti utici, 27 trtah okoli nje, stavim, da se jim ne bo posrečilo skriti veselja, ki jim bo zaigralo v srcu. Vsaj sam kaj takega še nisem doživel. „Imam košček vinograda, svojega vinograda.“ „Zakaj sem kupil, čeprav je odročno in nedostopno? Poslušajte, vi butec, Zagrebčani so pokupili že pol Pod-goija. Oni že vedo, zakaj!“ Take odgovore sem poslušal in se dolgo upiral skušnjavi, da bi vse to videl. Zadnjič pa me je pot zanesla na Staro goro. Zgovorna domačinka je čebljala: „Tista zidanica tam je od gospoda iz Novega mesta. Menda je advokat. Tamle si je* kupi profesor iz Ljubljane. Rečem vam, dober, prijazen človek, ki ne mara dovozne poti. Pravi, da bo pešačil, da je sit mesta do grla. Onkraj rebri so si svet razdelili ljudje iz Kamnika. Joj, kdo bi si mislil, da bo šet kdo prišel kdaj k nam, sem 44 gor. Star možpkar zmaje z glavo, ko ugane misel: „Poslušajte, vi mladi mož, če mislite, da je to kaj sla- Toda ta stvar je imela še tretjo plat. Naj gre za nerodnost ali kaj, to je zdaj že vseeno. S seboj sem vzel namreč tudi ženo, in ker so ženske že po naravi bolj praktične (beri: bolj zrele za življenje), je med vožnjo domov priliznjeno izustila: „Poslušaj, dragi moj, zakaj pa ne bi še mi kaj takega kupili? Kar tako, saj ne bi nič delali, denaija pa z nakupom gotovo ne bi vrgli proč.“ Pa smo tam. Ker imam rad spremembo in ker ne bi hotel ves svoj prosti čas preživeti na eni sami krpici sveta, me je zaenkrat od vsega tega rešila naša vlada, za kar ji bom še dolgo vedel hvalo.* Kot strela z jasnega je namreč prišla njena prepoved prodajanja zemljišč ljudem, ki niso kmetje M. NAGEL P. S. Ker pa imam rad tudi ženo, vam na tiho še priznam, da ni fečeno dvakrat, da ne bom honorarja za tole izpoved vseeno dal na stran — za nakup naše zemljice. Saj veste: ko bi se ji pa tako lepo zaiskrile oči! Potovanje organizira agencija Kol-lander 3. avgusta z letalom Boening 707. V času tritedenskih počitnic v Jugoslaviji nameravajo 6 dni potovati po najlepših predelih Slovenije in Koroške, 13. avgusta pa se bodo udeležili domačega piknika pod lipo v Gorenjcih pri Semiču. Tam jih bodo zabavali „Vandrovci“ iz Clevelanda, naši Slaki in semiška folklorna skupina, ki bo pokazala svojo ohcet v narodnih nošah. Naši rojaki iz Amerike si želijo ob tej priložnosti ogledati tudi tovarno Iskra, o kateri so slišali že veliko pohval. Organizator izleta Matija Hutar je že v stiku z Izseljensko matico Slovenije in s svojim bratom Jožetom Hutarjem v Sadinji vasi, kjer naj bi vse pripravili za piknik. Krajevna organizacija SZDL iz Kota pri Semiču, kamor sodi kraj prireditve, je že imenovala svoje člane v pripravljalni odbor, v katerem pa bodo tudi predstavniki Izseljenske matice, tovarne Iskra in obeh belokranjskih občin. Med izseljenci je precejšnje zanimanje za potovanje v Jugoslavijo tudi zavoljo dokaj ugodne cene, saj stane potovanje s sodobnim letalom in vso oskrbo samo 298 dolarjev. M „ZADNJI PLES“ — Mlajši Novomeščani so se te dni ustavljali plakati mladinskega kluba Novo mesto in se spraševali, zakflr..^'* njih piše „zadnji ples“. Kot kaže, bo odbor nehal delati, kef Ulk< najde pravega razumevanja pri odgovornih ljudeh. (Foto: J.