Hxhaja trikrat nate*!«* t o torek, četrtek, soboto. ue d. threetimes a week Tu es d a.a, 7)i ur.1: cl 5cdurday. GLASI1X> »LOWWnOA KATOLIIKIOA DBLAVSTV A V AMBRIKI IN URADNO GLASILO S1.nvRMS1r, pnn ffy MnnOKTA T CIIICACO ŠTEV. (NO0243-_____CHICAGO, ILL., TOREK, 4- DECEMBRA - TUESDAY. DECEMBER, 4, ,923. LETO rVOL.^ IK. KAMPANJA ZA NO VE NAROČNIKE. List Edinost začne s i„ januarjem 1924, izhajati redno po štirikrat na teden. Sedanjim trem izdajam smo se namenili dodati posebno nedeljsko številko. Težko smo se odločili, ker smo se komaj pririnili, da se list zdržuje in to bolj revno pri trikratni izdaji. Toda neprestane prošnje naših dragih naročnikov, prijateljev in dobrotnikov ne moremo prezreti. Ti so se lista tako navadili, da bi ga najraj-še čitali vsak dan, ko bi le bilo to mogoče. Zato smo se pri vsej svoji skromnosti odločili povečati izddjanje našega lista za eno izdajo na teden. List ho izhajal drugo leto štirikrat na teden. Toda povedati pa moramo vsem cenjenim naročnikom in prijateljem lista, da za štirikratno izdajanje na teden potrebuje list več naročnikov, kakor jih ima sedaj. Zato se mi tem potom obračamo z obratno prošnjo na vse ctnjene naročnike, prijatelje in naše dobrotnike, da ta mesec pridno agitirajo za list Edinost. Pridobivajte mu novih naročnikov, da bo list mogoče vzdržati pri štirikratni izdaji na teden. Mi nudimo ta mesec posebno priložnost vsem. ki si hočejo na list naročiti s tem, da damo list Edinost za celo prihodnje leto, kdor si ga naroči tekom meseca decembra za staro ceno $3.00. Po navem letu bo list stal $4.00 na leto in za stari kraj $4 75. Torej kdor si naroči list v tem mesecu si s tem prihrani cel dolar pri naročnini. To je izvanredna j > r i I i k a >a vse. ki si hočejo naročiti list za prihodnje leto. Za marljive agitatorje, za katere smatramo ta mesec vsakega, ki se hoče potruditi za naš list in mu pridobiti kakega novega naročnika, smo določili posebno nagrado. — Vsakdo, ki nam pošlje tekom tega meseca enega novega naročnika, bo prejel od nas za spomin na to kampanjo za naš list krasen, lepo poniklan takoime-novani "VENUS" SVINČNIK, ki je lep in zelo pripraven za vsakogar. To bo nekak spomin, ki bo Vas spominjal, kdaj ste agitirali za naš list. 'ti ■ mm^ c§ Ta svinčnik dobi vsakdo za enega celoletnega novega naročnika. * * * Za one, ki bodo nam poslali tri nove celoletne naročnike smo poskrbeli posebno nagrado, lep "FOUNTAIN PEN", ki je prvovrstno pero in stane vsepovsod $3.00. Ta pero bo Vas spominjal na agitacijo, ki ste jo vršili za katoliški list Edinost. Šdf Tilling Fountain Pen Ta "Fountain Pen" dobi vsakdo, ki nam pošlje tri celoletne nove naročnike. Vsak nas naročnik, prijatelj in dobrotnik je prošen, da stori ta mesec nekaj-za svoj list Edinost. Vsakdo izmed naših naročnikov naj nosi spominek, če že ne "Fountain Pena," pa vsaj lepi spominski svinčnik na svojih prsih. Za ženske in dekleta imamo "Fountain pene" posebne vrste, ki se nosijo na lepi verižici. \ i dajte listu Edinosti nove naročnike za božično darilo, mi pa bomo Yam dali lep spominek zato, kot božično darilo. Rojaki vsi od prvega do zadnjega na noge za katoliški list Edinost! AMERIŠKE YESTI. — Washington. — Vlada Ze-dinjenih držav je odklonila svojo prisotnost pri mešani zavezniški komisiji, ki bo šla te dni v Nemčijo preiskovati finančno možnost nemške države. S tem je Amerika zopet pokazala, da se «ne strinja z načrti zaveznikov, katere je povečini osnovala francoska vlada. — Washington. — Republikanci so imeli zadnja dva dni važna posvetovanja glede raznih propozicij, ki bodo prišle na dnevni red pred sedanje zaseda-1 nje kongresa. Zlasti jih skrbe ; propozicije. ki svetujejo razne gospodarske reformacije za naše farmarje. i Henning izjavlja, da se bo pri 68-te m u kongresu jako malo storilo. On pravi: "Na zaseda^ nje bo prišlo mnogo takih, ki so JUGOSLOVANSKE NOVICE Ima pare ima . .. Naša državna uprava nikdar nima denarja. Če prosijo uradniki za zvišanje plač, se glasi odgovor: Nema pare ? Če prosijo duhovniki za skromen pri-boljšek se glasi odgovor: Nema pare 1 Če zastokajo invalidi za pomoč ali poškodovanci po toči za podporo, dobe odgovor: Nema pare! — Vedno ista pesem: Nema pare! 1 - So pa stvari, za kat«&re ima državna uprava denarja na razpolago kot vrag toče. Nekatere take stvari so razvidne iz državnega proračuna, ki ga je sestavila sama vlada, tako da se nam ni bati očitka, da objavljamo napačne številke. Jako mnogo denarja potroši — Washington. — Arthurt država za "konfidente." Beseda *'konfident" pomeni slovensko "zaupnik". Ker pa stoje ti "kon-fidenti" navadno v službi policije, da poslušajo n. pr. po gostil- na novo izvoljerii in taki bodo nah in kavarnah, kaj pošteni lju-samo govorili, dajali nasvete, a dje med seboj govore, ali pa stokaj temeljitega ne bodo ničesar) Je v službi davkarije, da šnofa-ukrenili." Mož se najbrže ne mo-| j° med ljudmi, kaj kdo sne in spiti ! \ je, zato ne zaslužijo pravzaprav .. ... imena "zaupnik',, ampak — Minneapolis, Minn. — Mrs. Cora May White je vložila tožbo, s katero zahteva, da se ji podeli razporočno dovoljenje. Za vzrok navaja, da mož obrača večjo pozorrtost do radio aparata, kakor pa do nje. Ali niso ženske natančne 7 * — Louisville, Ky. — Znamenita podzemeljska jama, v kateri se nahaja sedem čudovitih naravnih stvari je bila zadnjo soboto zaprta za obiskovanje. Družba, ki dotično jamo lastuje bo naredila v jamo nove uhode in izhode. Turistom bo zopet odprta prihodnjo spomlad. — Philadelphia, Pa. — Zvezni ANGLIJA IN ITALIJA PROTI FRANCOSKIM NAČRTOM. VELIKANSKI POPLAV NA ITALIJANSKEM. = po kranjsko pravimo takim indivi-dijem "špec." Takih "špecov" plačuje vlada posebno mnogo na Hrvaškem.' V državnem proračunu je za "špece" postavljenih in račun samo za Hrvaško 3 in pol milijona kron! Koliko dobe "speci"; po Sloveniji in po drugih deže-: lah. tega v državnem proračunu še nismor našli. Premalo bržkone ne bo! Pa pravijo, da drža-' va "nima pare"! O, ima pare.': ima . . . — za "špece"! Prav lepe so tudi svote. ki so postavljene v proračun pod naslovom "tajnih fondov" ali kakor (se drugače imenujejo "dispozicij-agentje so v soboto večer preis- škili fondov." To je denar, s ka-kali 51 salonov, izmed katerih terim dotični minister lahko sam so jih več zaprli. Povod preiskavi je dalo to ker je zadnje dni več ljudi, ki je pilo po salonih umrlo radi strupenega žganja. — Kansas City, Mo. — Zadnjo soboto ie bilo prijetih 117 osumljenih oseb, ki se jih dolži. da so sodelovali pri raznih bančnih ulomih. ki so se zvršili zadnje čase po državi Missouri in Ka nsas. Vsi bodo morali počakati sodnih obravnav. — St. Louis, Mo. — Na konferenci petega in devetega pre-mogorovniškega distrikta se je poročalo, da je sedaj zaprtih 35 premogokopov v južnem Illinoi-su. ki so v normalnih časih pro-ducirali do 30,500 tonov dnevno mehkega premoga. — New York. — Tukaj se je organizirala posebna družba, ki bo zgradila na Švedskem več avtomobilskih tovarn. Na Švedskem baje silno pomanjkuje av-tojev, da se temu odpomore, bodo Ameriški trusti zato poskrbeli. — New Haven, Conn. — A-stronomični eksperti so organizirali posebno ekspedicijo, ki se bo podala na jug z velikimi teleskopi, ki merijo 36 čevljev dolžine in imajo najmočnejša gledala. — Kansas City. — Po osrednjem zapadu je te dni v več državah pobelil sneg. V nekaterih so sneženi viharji jako zamedli. — New York. — Znameniti Poljski vijolinist Paclerewski je dospel te dni v Ameriko na par-niku Paris. Obdržaval bo v več krajih koncerte. — Los Angeles. Cal. — Pri avtomobilski dirki, ki se je vršila koncem zadnjega tedna sti se dogodile dve smrtne nesreče. Pri dirki je zmagal avtomobilist razpolaga, ne da bi moral polagati račun, kam je denar dal. Navadno porabijo ministri "tajne fonde" za podkupovanje volil-cev, za podkupovanje časopisov, da pišejo prijazno za vlado, dalje za razne "špece" in "špijo-ne". Takega denarja dobi glasom državnega proračuna: ministrski predsednik j miljo-na in 400 tisoč dinarjev: minister notranjih zadev 5 mi-ljonov in 600 tisoč dinarjev ; minister za vnanje zadeve 10 miljonov dinarjev: ta dobi še razliko med zlato in papirnato veljavo v znesku 50 miljonov di-nnrjev; I vojni minister dobi 2 milj ona dinarjev in z miljona na kurzni razliki; finančni minister pa sme prosto razpolagati kar s 120 miljoni dinarjev! Poleg tega obstoji še "tihotapski fond'*, v katerega se steka tisti denar, ki ga morajo plačati razni tihotapci, če imajo smolo. Koliko miljonov je vlada»prc-jela že na teh kaznih, vlada ni hotela povedati — zakaj ne, je jasno: ker je ta denar že zdavnaj zafučkala za razne volitve i. t. d. Res je, da imajo take "-tajne fonde" tudi po vseh drugih državah. Razlika pa obstoji glede uporabe takih fondov: Drugod jih potrošijo v korist države, pri nas pa v korist vladajoče stranke! Sedaj naj pa še kdo reče. da država "nema pare"! "Ima jih. ima" — za podkupovanje in za podobne umazanije jih ima vedno ! Slovenski kmet pa sedaj lah Francija zahteva preiskavo glede nemške armade in orožja. Anglija in Italija se s tem ne strinjate j Berlin. — Kakor se je že zadnjič poročalo, je prišlo na uho Francoski vladi, da se Nemčija pripravlja na tiho, da udari po Francozih. Kakšno podlago imajo ta poročila ni znano. Vendar Francoze je to silno zaskrbelo in zadnje dni je Francoska vlada sklenila izvesti strogo kontrolno preiskavo glede te zadeve. Naprosila je Anglijo in Italijo, da sodelujete pri kontrolni preiskavi. Slednje dve sta mrzlo odgovorile na to prošnjo. In trdi se celo, da so angleške kontrolne komisije, kakor tudi italijanske prejele od svojih vlad navodila, da naj se izogibajo kolikor mogoče takih preiskav. Versaillska mirovna pogodba dovoljuje Nemčiji imeti pod zastavo samo 100 tisoč mož. Morda. pravijo v Londonu je mogoče, da je število nemške ar-n'lade preseglo Število označeno v pogodbi. Tudi morda pri o-rožju in z municijo so prestopili določeno mejo. ker sedanje razmere v Nemčiji zahtevajo to, za vzdrževanje domačega javnega reda. A tudi tu ni nikakih uradnih dokazov pravijo Angleži. Italijani se z Anglijo v tem oziru strinjajo. Ta poročila torej jasno poka-zujejo na nov nesporazum med Francijo in njenimi zavezniki. Cela stvar pa kaže, kako velikanski strah navdaja Francoze, ker z gotovostjo pričakujejo, da se bo zgodovina zopet ponovila. — Do tristo ljudi pokončanih, too je prestopilo jezero v Dezza na Italijanskem bregove in poplavilo okolico. Milan. — Veliko jezero v Deir-zi blizu mesta Bergamo je po*-plavilo celo okolico, vse nižje kraje, cele vasi so pod vodo. Jezero se nahaja precej višje nacff nižjimi kraji in je po naravi podobno cerkniškemu jezeru, ki se večkrat usuši samo od sebe ira včasih zelo naraste. Zadnje dni je silno narašcafo* in v soboto ponoči je prestopilo po daljšem deževju nasipe in se razlilo po vsem podnožju nižje Bergamske okolice. Več vasi je zalilo in na tisoče živine je pev-končane. Ljudi je utonilo neka;-ko okoli tristo pravi poročilo. Iz Neaplja se tudi poroča, cH-a postaja ognjenik Vezuv zopcfr aktiven, in da ljudje pričaka jejo silnega bruhanja. Tako 'sodijo po naravnih znakih ognjenika. -rv FRANCOSKI FRANK ZOPET* PADEL. Pariz. — Francoski frank tor-di vedno pada proti ničli. Nemška kriza se pozna kolikor toliko po celi Evropf. Francijo silma< skrbi. ako ne bo dobila od Nena-čije predpisane reparacijske odškodnine spomladi, ker v tem času mora Francija plačati sifne svote obresti Angliji trr Zedinfe-nim državam. Is, -o- V ŠTIRI BANKE ZAPRLI MINNESOTI. St. Paul, Minn. — V Stearta okraju so te dni zaprli štiri banke na povelje državnih oblast:. -o- ULTIMATUM NEMŠKI VLADI. Pariz. — Francoska vlada je poslala ultimatum berolinski vladi, katera mora pojasniti zakaj je aretirala v Lipskem zavezniške častnike. Za slučaj da niso nič zakrivili, bo morala nemška vlada apologirati za ta slučaj. -o- tF5 ŠIRITE LIST EDINOST ZA VOJAŠKI BONUS. Washington. — Senator Robinson iz Arkansasa se bo w kongresu veliko trudil, da se o-dobri vojaški bonus za dosluže-ne vojake. Toda imel bo brez števila nasprotnikov in le težko, če bo dosegel kak vspeh. — V današnji številki nasegx lista se se začenja humoristicnx povest "MAT A J EV MATIJA**, Č i ta j te jo od kraja, da poznef« Vam ne bo žal. Denarne pošiljatve V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoic lastne zveze s oošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 100 — Lir.......$ 5.10 200 — Lir...... $ 9.85 500 — Lir......$23-75 1000 — Lir......$46.25 Bennett Hill, ki je vozil povpreč-j ko vidi. zakaj mora plačevati ta-1 no 112.44 niilj na uro. I kc visoke davke! (Po "Avt.") 500 — Din.....$ 6.45 1000 — Din.....$ 12.55 2500 — Din.....$ 31.25 5000 — Din.....$ 62.00 10.000 — Din.....$123.00 Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad 2000 lir se po možnosti dovoljuje še poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še stroški za brzojav-Dolarje pošiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno. Za potovanje v stari kraj. kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka. Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Češark 70 — 9th Avenue, New York, City. EDINOST (UftlTY.) Uh*ja vsak torek, četrtek In soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing • Company 1849 Weat 32nd Street. CHICAGO. ILL. ___Telephone: Canal 009ft. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $1.75 «'BSCRIBTION: For United States per year ................$3.00 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 _____Z_ Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu, najkasneje do ia. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg trga tudi vaš STARI naslov. S tem prihrani** nam mnogo dela._ Fmered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1879. Vidim, predrznost jih vrže. Seveda, vidimo vsi, kako padajo mili rojaki, odpadajo najbolj zaradi berila zoper sv. vero. Gotovo jih ne privede do tega odpada premišljeni dokazi, ne, teh nasprotniki sploh nimajo. Zaničevanje svetih reči, puhlo smešenje vzame jim duha vere. Kajpa, odpadenci sami dobro vejo, da take pisari je pohabijo, izneverijo, lahko vidijo svoj vspeh, — sam vspeh jim daje pogum. Oni kar satansko sovražijo prejšnjo svojo mater. Jn res človeška zločest bi nikdar ne mogla roditi tega satanskega sovraštva. Premalo upoštevamo obseden je. Človek sam bi ne mogel tako srdito sovražiti božje reči--postane res obseden. Sai ti ne more tudi povedati vzroka zakaj mu je vera toliko odveč. Sovraštvo, prav peklensko sovraštvo hoče vcepiti in širiti : edino to mu ohladi obsedeno srce. Da pa berejo take liste rojaki, ki hodijo še v cerkev, i«, pa začetkom ni hudobija, marveč predrznost. Preveč zidajo na svojo versko podlago, preveč zaupajo v sebe. Pravi; meni ne bo njkdo vzel, kar me je naučila mati, ostanem kar sem bil. Take liste berem le za kratek čas. Ne pomisli, da jim pomaga izhajati, ne spozna, da je sodelovalec, sopohujšljivec. Kdor drži ža-kelj tatu je ravno toliko kriv, kakor oni, ki krade! Seveda, ne odpadejo vsi enako hitro. Xekateri so dobili v mladosti res trdnejšo podlago, so poučeni bolj temeljito ali pa tudi tukaj živijo v boljših razmerah, sami še molijo, drugi močno molijo zanje, hodijo še k sv. zakramentom. Vendar, še vodica pod koplje sčasoma tudi visoko, košato drevo. Predrzen je človek in čim bolj se zanaša na svojo dušno krepost, na svojo lastno zmožnost, tim hitreje pade. Tudi značajen človek četudi pobožen človek je slaboten, slabo nagnenje je razširjeno kakor človeški rod. Sv. Peter je bil predrzen, kaj je naredil? Naštejemo lahko zgodovinske zglede, žalostne zglede na tisoče. Le v Boga moramo zaupati, potem stojimo na trdni skali. Ne zvijaj se na šibki deski ; nekaj časa se vdaja, potem se zlomi. Čim več imamo skušnje, tim bolj obžalujemo pogubne nasledke protiver-skega berila. Tuji grehi so grozni grehi in tim bolj grozni ker neradi pripoznamo njih strupeno zalego. Že prvi morilec, brato-morec se je skušal pred samim Bogom izgovarjati: ali sem mar varuh svojega brata. Bralec protiverskih listov ali knjig je začetkom le predrzen, potem začne mrziti vse versko; sovraži in slednjič je naravnost obseden. Kdo ga more pripeljati ven iz črne teme? Nečloveško sovraži,--pluje na vse versko. To postane zanj edino veselje. • Če verujemo le v eno besedico Kristusovo, moramo verovati na tako jasni izrek sv. pisma; Bodite trezni in čujte ; vas zopernik, hudič gre okoli kakor rjoveč lev, iskaje, koga bi po.-žrl. Seveda je tim odpadencem vse to le smešna stvar, tajijo Tajijo, čeravno v svoji naduti domišljiji nimajo nič dokazov. Ni mu všeč, tedaj taji. Ne gre mu v glavo, da bi drug vedel bolje kot jaz. Svojo vednost, svoj nazor, svojega izleženega pišanca nese, detle na visoki Triglav in dobi sladke misli: to je najvišja žival na svetu, tedaj najimenitnejša. To je moje in zato ker je izleženo v mojih možganih je res, je edino res. Gorje njemu, ki drugače misli! Človek male vednosti z drobtinico vednosti v glavi je povsod najbolj trmast, nestrpen, intolerant, in če prileze na kako gnojno višino--gorje ljudem drugačnega mišljenja. Rentači, kriči, pluje tia vse strani, tolerance, strpnosti "gen-telmana" m- pozna. Self-respect ga ne briga, kaj drugega mu je vredno več. , Katoliška cerkev, njena vera stoji vendar na najtrdnejši podlagi, tudi svetne zgodovine, na podlagi najglobokejega mcJ droslovja, širni svet je priča njenega delovanja že 2 tisoč let i Ali obsedenemu odpadniku vse to ne velja nič. Domišlja si. dal je možat čin. ako pljune na krasno sliko, katero so občudovali odl-čni umetniki vseh krajev in časov; meni, da bi bilo vrlo ju-' nasko delo. ako bi z "matehom" požgal poslopje na milijone vredno. Č udno res, da sorideno človeče tako hitro lahko napra-1 vi toliko zla in škode. Človek je rad predrzen, ne zna misliti Kar usta odpre in požira, misleč: imam jeklen želodec. Si misli -moja pamet je prebrisana, kar je vzelo drugim leta, da so se naučili, jaz spoznam v trenutku. Predrznost! To je brezdno v katerega se prekucne na tisoče, to je morje, črno morje kjer se Jih vtopi na milijone. Predrznost! Vidiš globoki prepad, kamor letiš, ako trpiš in vzdržavaš zastrupljeno berilo, vidiš širno, čr-1 no morje pohujšanja, ki ima še dosti prostora za tebe. Strast, sovraštvo se postavlja na visoki tron__čednost prijaznost se pomendra v blato. AH je čast biti v taki zvezi? Ah si smes upati kaj srečnega doživeti ako si sotrudnik takega peklenskega početja? To je pošast, ti si ji vdaš, ker si predrzen » osast ima na sto nog. na-sto oči in vse rabi le v tvojo pogubo Zaupaš v svojo nepremagljivost, si predrzen. Zapeliivec V iVeZi S, "Udobn,'m duhom nič kaj sitnosti * teboj Kar malo pogladi te. malo pohvali te in njegov si Kuhan in pečen, da te hlastno pohrustajo starejši odpadniki. ' —C — Preberite in premislite.. *. .■"" 1 ■ Zgornji članek smo prejeli od merodajne osebe, ki je poda la svoje mnenje o protiverskemu berilu, ki ga zadnje čase širi med naše ljudi Prosveta. Pravimo preberite zgornji članek dobro in potem pomislite zlasti tisti, ki podpirate ta tisk morda na podlagi obveznosti, ali iz nevednosti. Prosimo pa, da se izrazijo še drugi in pridejo na dan s svojim mnenjem. Naj ljudstvo ve, kaj dela s tem, ko podpira tak i tisek. r Prijateljem katoliškega tiska pa priporočamo, da sedaj ko vidijo, kako velikanska potreba je da se razširi dober-tisek da gredo zlasti ta mesec z vso energijo na delo. na agitacijo' da se ta tisek zanese v sleherno hišo. Kolikor več bo med ljudstvom dobrega berila, toliko boljše bodo med nami razmere, toliko manj vpliva bodo imeli verski nasprotniki. * Agitirajte možje, agitirajte žene za katoliški list Edinost \ 1, ki ste nas bodrili z lepimi dopisi in pismi; Vi, ki ste nam klicali z Vašimi vrsticami korajžno naprej po začrtani poti- Vi ki pravite, da bi radi katoliški dnevnik ; Vi sedaj stopite na delo za svoj list v vsaki naselbini, ojačite ga z novimi naročniki, dajte mu novih moči! Besede nas vseh se naj sedaj spremene v dejanja Ln ta dejanja naj govore tako glasno, tako močno, da bomo katoliški Slovenci enkrat dobili zaželjeni katoliški dnevnik, o katerem I j govorimo že tako dolgo. Lahko ga imamo, ako le hočemo za ' njega energično na delo in mu dobiti potrebno število naročnikov Zato rojaki delajmo ta mesec z vsemi silami za katoliški list Edinost! ... , IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Pueblo, Colo. Vedno pogosteje se oglaša j koščena smrt v naši zapadni slo-, venski metropoli v Pueblo. Zad-. nji teden smo spremili kar na-. enkrat dva brata k večnemu počitku Franka in Johna Kokelna. John Kokel je bolehal že dol-! go časa in se je zdravil zadnje j čase v bolnišnici, kjer so ga j pred par dnevi izpustili domov, t ker je bil neozdravljiv. Njegov } brat Frank Kokel pa je zamudil • pravočasno operacijo na s lepi-j čil, ki se mu je razlil in je umrl predzadnji četrtek. Njegov brat . tudi ze ves izdelan od dolgotraj-ne bolezni ni mogel prenesti te žalostne novice. £7mrl je takoj naslednji dan v petek. Oba sta , sta bila nato skupno pokopana , na en dan iz naše slovenske cer-, kve M atere Rožje z slovesno črno sv. mašo, katero je daroval ' Very Rev. Cyprian Bradley ob azistenci Rev. P. Cirila in Rev. P. Innocencija. Globoko v srca segajoči govor je imel ob krsti J v cerkvi naš domači preč. g. žup-I nik P. Ciril, ki se je v krasnih besedah žalujoče poslavljal od rajnkih. Vsem sorodnikom globoko sožalje. Rajnkemu pa sve-( ti večna luč in počivaj v miru. I Predzadnji ponedeljek pa je bila pokopana hčerka družine Mr. in Mrs. Greiner tudi z naše ] cerkve Matere Božje. Starišem ' sožalje, njihovi mali hčerki pa o-i bilo veselja med krilatci nad zvezdami! I Poročila sta se. v naši cerkvi I Mr. Štefan Stanko in Miss Ve-1 rnnika Petrič. Novemu zakon-j skemu paru obilo sreče v novem I stanu ! Rojak Joseph Stanko veliki \ itez Kolumbovih Vitezov in j C has. Krašovec sta se predzad-! njo nedeljo udeležila vpeljevanja j Kolumbovih Vitezov, ki se je vr-j šilo v Denver j u. Poročevalec. -o- ( East Helena. Mont. . Cenjeni g. urednik; Tudi jaz imam od nas za poročati več ! v«sel.ih novic. Zlasti z veseljem poročam o naši farni cerkvi kjer jako lepo napredujemo. Cerkev je polna vsako nedeljo in tudi veliko jih prejme zlasti prve nedelje v vsakem mesecu sv. zakramente. Vse to je pripisovati j preč. g. župniku Fathru Scullo-nu, ki za nas vneto skrbe- Fa-rani mu gredo jako radi na roke in mu pomagajo pri vseh zadevah, ki se tičejo naše fare.* Na društvenem polju se gibljemo krepko, imamo žensko al-tarno društvo. Naši mladeniči so si pa ustanovili mladeniški klub, ki jako lepo vspeva in kaže na lepo bodočnost. Samo to je nadloga, ker smo sami Slovenci m Hrvatje, ki malo zastopimo angleški jezik zlasti pri pridigah. Pa tudi pri spovedovanju je nam težko. Zato bi bili ini jako hvaležni. ko bi nas obiskal kak misijonar, da hi nam dal priliko včasih zlasti o velikanočnem ča-! su. Ker mi je potekla že naročni-na V aš lepi list Edinost po- j šiljam Vam zraven tu naročnino $3.00 in ostajam Vaša zvesta na- r< >č n i c a Margaret Bukovetz. --<»- Clycago, III. — C erkveni bazar se je zaključil šele zadnjo soboto večer z jako lepim vspehom. Posebno zadnji večer je bil nad vse zanimiv. Tudi udeležba je bila jako velika in farani so se kar pokazali v vsej svoji navdušenosti za svojo cerkev. Dnevi našega bazarja so pokazali, da vsi poizkusi lawndalskih rdečkarjev niso nič izdali. Žalostno so firbe prodajali po kornerjih, ko so videli velike gruče rojakov priha-| jati v dvorano slovenske šole. A! naši ljudje se niti več ne zmeni-| jo za mijavkanje lawndalskih mačkov. In kako jih je to jezilo! — Poročil se je v četrtek, na zahvalni dan Dr. Josef Uršič.1 naš slovenski zdravnik v Chicago z nevesto Miss Justino Kom-pare iz So. Chicago, učiteljico publične šole. Poročne obrede je izvršil Rev. Kazimir Zakrajšek. Poroke sti se udeležili samo družini Uršič iacijolieta in Kompa- T(i }z. chicaST°- — Družina Uršič je splošno spoštovana v Jolietu in enako družina Kompa-re v So.^ Chicago. Brat neveste je R. Kompare, odvetnik naše J-! — Dr. in in Mrs. Uršič bosta stanovala v stanovanju, kjer ima že sedaj Dr. Uršič svoj urad. — Novoporočen-cema naše prav iskrene častitke in obilo blagoslova iz nebes! — V zadnjem poročilu o porokah v slov. cerkvi sv. Štefana se je po pomoti izpustilo ime tovarišice Miss AGNES PO-ŽEK, kar bodi s tem popravljeno. — V prvi četrtini šolskega leta slovenske šole sv. Štefana so prišli na "Roll of Honor" — list pohvale — sledeči učenci in učenke; — V drugem razredu Grill Frank. Prah Tony, Terse-lič Tony. Volsik Frank, Retel Louis, Pire Mary, Omerza Frances, Primoži Č Fany, Stritar Viola, Zerdin Veronika. Petek Mary. Bogolin Mary. — V tretjem razredu Rabitz Louis, Osterman Joh 11, Petrnel Victor, Vintar John. ICerstnik Rudolph. Haj-dinjak Mary, Tomažič Mirni. Petek Anna, Sagadin Elizabeta, Kržišnik Rose in Foys Mary. — V četrtem razredu Gregorich Rose. Bregantinč Josephine. Ba-škovec Frances, P.runer Victor, Kellenz Martin, Verkunc Ru-Rudolph in Kravca Tekla. — V petem razredu Roth Margareth, Mladič Antonia, Žibert Ignatz, Grill Charles. — V šestem razredu Stritar Frank, Baskoyec Johana, Gardach Frances, Roth Frank, Gottlieb Mary, Rezek Anna, Vrasics Catherine. — Vj sedmem razredu Kremesec Anthony, Kure Frances, Osterman Joseph, Trinko Christina in Ana Katič. — V osmem razredu Frances Albina, Pazdirtz Angeline, Vinter Louise, Mladic Jennie, Sagadin, Mary, Ožbolt John, Peternel Tony. Stritar Sophia Pintar Mary, Prah Rose, Roth Frances Kaučič Mary. Žibert Mary, Polenik Matilda. —-o- NEKAJ ZA NAŠE ODRE. ^Prejeli smo iz starega kraja knjigo Kupleti in pesmi. Ome-j njeno knjigo je uredil nadučitelj i Fran Silvester. Izdala in založila I Narodna tiskarna v Gorici. Knji-* ga je jako zanimive vsebine, razdeljena je v štiri dele, prvi del obsega Komično-satirične speve. Krojač in čevljar, komičen dvospev. Liberal. Župan. Mizar. Narobe svet, Piskrovez. Dimnikar. Smol ar. Knajpov ku-plet. Kavarica. Vipavska nolet-j niča. Drugi del, dve smešni i-| gri. Botra nerga, burka v enem j dejanju. Natakar veseloigra v j enem dejanju. Tretji del. Domo-j ljub ne pesmi in druge, priporoč-j Ijive za razne deklamacije. Ce-< trti del. Napevi h kupletom. To so uglasbeni vsi zgoraj omenjeni komično satirični spevi, od I naših najboljših skladateljev. Ant. Koerster, Ferjančič, Pogačnik. Premrl in A. Dekleva. Priporočamo knjigo vsem dra-; , matičnim slovenskim odrom, j Prepričani sme:, da bo omenjena knjiga režiserjem dostikrat pomagala iz zadrege pri sestavi programi »v. Cena 75c. Dobi se v knjigarni Edinost 1849 — West 22nd Street. CHICAGO, ILL. ;--—-1 POLOM NEMŠKE MARKE. Ce vam kdo pošlje pristno noto za 10,000 mark, ki je bila na-j tisnjena pred šestimi leti, je naj-' brž storil za šalo. Pred šestimij leti je bilo to vredno $2,500. ampak danes je vreden en ameriški dolar miljarde nemških mark. To je izvrstna primera kako e-. konomsfce sile potegnejo doli1 [ nekatere valute. Ce vam pa ista ■ oseba pošlje eno steklenico Tri-1 nerjevega zdravilnega grenkega j vina, boste našli, da ima isto i vrednost kot pred šestimi leti. j Vzeli boste dozo in videli, da ravno tako zadovoljivo učinkuje. Vrednost Trinerjevega zdravilnega grenkega vina se ne pre-minja. Že 33 let slovi kot zdravilo, ki vselej pomaga v slučajih slabega teka. slabe prebave, glavobola in sličnih znakov želodčnega nereda. Novi odjemalci pišejo ravno tako iskrena zahvalna pisma kot so jih pisali stari odjemalci pred tridesetimi leti. Mr. George Condash nam je pisal iz Tresckow, Pa., 30. okt. 1923-: "Rabil sem Trinerjevo zdravilno grenko vino in ga pro-našel jako dobrega. To smete slobodno objaviti." Vprašajte vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili za Trinerjev Cough Sedative. Prehladi so sedaj na dnevnem redu in to je pravo? zdravilo proti kašlju in prehladom. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in čitateljem tega lista po državah Wyoming, Montana, Oregon iii California naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Leo Mia-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost, Ave-Maria in Glasnik P. S. J. kakor tudi oglase, naročila za knjige in vse kar je v zvezi z naši m j podjetjem. Drage naročnike in vse rojake po naselbinah prosimo, da mu j gredo v vseh ozirih na roko ini mu pomagajo, širiti dober katoliški tisk. Uprava Edinosti, Ave Maria in Glasnika P. S. J. Tisti kdor zna - vspeva* \h ! lokdo zna pa tako farbati i-nost, kot jo znajo ravno ski premogarski magnatje. * * * Slučaj Lackawana železnic katera družba lastuje tudi v premogarskega polja jasno J* kazuje, kako velike profite pobasali v svoje nikdar site t pe in pr, tem še trdili, da so W bili 40 milijonov. * * * Seveda to kdor jim vrjan* Leta 1Q21. je imenovana družba prodala svoje premogovniško polje znani družbi Glen Alden Co. za približno 60 milijon^ Ta družba se je baje organizira la po članih Wall streeta in y bistvu se je cela stvar zgodi], tako, da je gospoda iz Wall streeta vzela svojo mošnjo iz enega žepa in si jo vtaknila v dnS žep ravno iste suknje. P0 na;j!. tih ekspertih pa se je trdilo, da je bil«» premogovniško polje \Te. dno najmanj 100 milijonov. in da je družba zgubila celih 40 mi. lijonov. Temu je družba naredila svoj načrt s tem. da je vladi znanila to "zgubo" in zahtevala da se ji to odšteje pri dohodninskemu in čezmernemu davku Vladni organi so to vzeli na znanje in tudi vpoštevali. KohVj je družba profitirala pri temp^ rt »čilo ne pove, a gotovo profit-ne številke segajo v milijone.Tako si pomagajo ljudje, ki znajo! * * m Nova družba, ki je šla nadelo z 74 milijoni kapitala je napravila lansko leto kljub pet mesečni premogarski stavki celih 30 procentov profita na svoj zastavljeni kapital. V prvi četrtini leta ku.v pa pravi poročilo ie I naredila nova družba nad 75 procentov profita na svoj kapital. * =(t * Čudno za železniško družbo je le to, da je šla prodati tako |>rr>-titonosno premogarsko polje v 1 druge roke. List New Republic pravi, da je to vse skupaj le suma izmišljotina, in da se je naredilo vse pod roko. Tako je kdor zna! In železniška družba je znala. S tem je profitirala, da ii ni bilo treba plačati velikih svet davkov. Pri novi družbi pa delajo milijonske profite gotovo ravno isti ljudje pod drugim imenom. =t? * * Slučaj bi še ne bil tolike zanimiv, ako bi bili ti magnatje pravični do svojega delavstva, ki za njih gara in jim spravlja stopaj te velikanske profite. Ko pa premogar vpraša za kak ubo? cent priboljška, tedaj so ti ma? natje, ki spravljajo kot omenja poročilo nad 75 procentov profita na zastavljeni kapital, tat "reveži1 V da na noben način nt morejo in ne morejo dati nit ] niti najmanjše drobtinice svojemu delavcu. Ne dajo mu niti vsakdanjega dela, ampak niuo jo jih z dva do tri dnevnem dele v tednu, kjer zasluži ubo^i premogar komaj toliko, da se revno preživi. Ravnajo se po receptu : lačna vrana naj pita sito! * * * In v Washingtonu vse to dobro vidijo ! Toda, Wall street je gospodar, ki izza kulis šepeta A Washingtonu pa se pleše, kakor se žvižga izza kulis! * * * Ne\vyorška žurnalistična lobarda, ki sliši 11a ime Pe-Ter-1 ček Zgaga je zadnjo sredo vtf zahvalil, le ljubljanske pisatelj« je izpustil. Če bi bil šalobardec le količkaj pravičen bi dvi^BB roke in rekel: Hvala vam in vašemu časnikarskemu blaffU> P° katerem moji dolgi prsti takoff d i segajo! DRUŽINSKA PRATIKA. za prestopno leto i924- cena I5C- se dobi v zalogi knjigarne, "EDINOST'*, a 1849 W. 22nd St., Chicago* ^ SM V NEDELJO POPOLDNE. Pife Rev. J. C. Smole?. tedenski koledar j adventna. — Jan. Krst. je vec ko prerok. Mat. n. j. Nedelja — Levkadija, dev. m tnue. fo Pondeljek — Melkiad, pap. jn muč- ji Torek — Damaz, papež. l2 Sreda — Sinezij, muč. Četrtek — Lucija, dev, in TTVJČ- 14 Petek — Andrej Bobola. 15 Sobota. Florentin, op. Mak-sp. -o—--- cerkveni prazniki. advent. — božič. samo poučne^ ampak tudi zanimivo, če vemo in poznamo v<£ praznike, ki jih praznuje naša dobra mati, sv. Cerkev, tekom celega leta. Cerkveno leto se pričenja s prvo adventno nedeljo, nekako koncem meseca novembra, le yedkoma, kakor letos s pričet-kom decembra. Advent je čas, ki ga je Cerkev določila, da slavimo skrivnosti Včlovečenja, da se verniki >redno in dostojno pripravijo za Javnost, za praznik Kristusovega Rojstva, za Božič. Ta čas nbsega štiri tedne pred Božičem in nam tako predočuje štiri ti-•^c let. ki so pretekla od Adama pa do Kristusovega rojstva. Spominja nas na hrepenenje očakov in prerokov po obljubljenem Odrešeni k ti. Advent bomo dostojno obhajali. če 1) v duhu molimo Včlo-veceno Besedo in častimo in bla-»rujmo Marijo vsled njene sreče, da je postala mati Božja; 2) da goreče prosimo Jezusa Kristusa, da vstanovi in okrepi -■.oje kraljestvo v naših srcih; 3) da posebno goreče molimo v adventnem času in se zatajujejo; 4) dp. vredno prejmemo v Iventnem času sv, zakramente. Osmega decembra slavi Cerkev Praznik Brezmadežnega Spočetja Preblažene Device, Matere Božje. Marija je bila spočeta brez madeža izvirnega greha, obvarovana je bila tega madeža 1 sled prihodnjih zasluženj Jezusa Kristusa, kojega Mati je imela postati. V prvem trenutku svojega življenja je bila obdarovana z vsemi milostmi, okrašena e. vsemi darovi sv., Duha. To skrivnost obhaja Cerkev na ta dan. Božič je praznik rojstva Gospodovega. Na ta dan opravi duhoven tri sv. maše, da slavi trojno rojstvo božjega sina: njegovo rojstvo v hlevu v Betlehemu, njegovo duhovno rojstvo v srcih vernikov in njegovo rojstvo v večnosti v srcu nebeškega O-četa. Dasi ni naša dolžnost, da bi ili na Božič pri vseh treh sv. mašah, gredo vendar goreči katoličani po stari navadi ta dan k vsem trem sv. mašam. Novega leta dan praznujemo praznik Obrezovanja Gospodovega. Obrezovanje Starega Zakona je bilo jako bolestno in poniževalno, predpisano je bilo Izraelcem v znamenje njihove pogodbe z Bogom, v znamenje njihovega upanja v prihodnjega Odrešenika. Je bilo posebno znamenje za Abrahamove otroke in je bilo obvezno v Mojzesovi postavi, kakor je obvezen krst v Novi Zavezi, kojega predpodo-ba je bilo obrezovanje. Skrivnost Kristusovega Obrezovanja nas uči, da se vadimo v duhovnem obrezovanju, to je da odstranimo iz maših src greh in vsako poželjenje, da zatajujemo same sebe. Na dan svojega Obrezovanja je dobil Sin Božji ime Jezus, ki pomenja Odrešenik ali Zveličar; častitljivo, sveto Ime, katero moramo vedno z največjim spoštovanje izgovarjati. Bodi pogosto naš vzdihljej "Moj Jezus! Usmiljenje t" -o- APOLOGETIKA. Pekel--skrivnost. Pekel jc protinaravna skrivnost. Res, je skrivnost, toda nikaka protinaravna skrivnost, ampak nekaj popolno naravnega. Razum sam nam sicer ne more podati popolne jasnosti — — kakor sem to omenil v zadnjem članku ---vendar nam pa tudi ne more dokazati glede pekla kakega protislovja. Da bomo to skrivnost prav razumeli, prav sodili--je ne smemo--rekel bi--iztrgati iz konteksta, iz skupnega besedila, iz zveze z drugimi krščanskimi resnicami. Če Bt)g hoče, 011 lahko vstvari svet. tako velikansk svet, da učenjaki celega sveta s svojim raziskavanjem ne bodo nikoli prišli do konca. Ko nas hoče. odrešiti, stori Bog velikansk ču-! dež Včlovečenja, in Bog umrje \ kot zločinec. -Nerazumljivo! Ka-' že nam svojo ljubezen, in nas stori za svoje otroke, stori nas deležne njegove narave; kaka skrivnost njegove milosti! On sam se nam podaja v hrano naši duši; kdo razume to? Hoče nas poplačati, pa vstvari tako krasno nebo, da ga človeški čuti za-popasti ne morejo. Vsa božja dela so sama skrivnost. Koliko bolj še le negovo bistvo, njegova narava, njegova svetost! Zato je pa tudi upor proti Bogu, prestopek njegovih * zapovedi, greh, skrivnost. Ali se naj po tem čudimo, če kazni za greh, pekla me razumemo? Bog je pravičen, in da vsakemu, kar je zaslužil, plačilo ali pa kazen. Pogubljeni pa gotovo zaslužijo kazen. In zakaj so zaslužili večno kazen? Ker je prostovoljen prestopek božje zapovedi, prostovoljno razžaljenje božjega veličanstva neskončno, zaradi tega zasluži tudi naskon-čno kazen. To so vedeli ti, ki so sedaj pogubljeni; vest, glas božji jim je opominjal in svaril. Bog jim je dajal, ponujal svojo pomoč, da bi se rešili. Lahko bi se bili grehu izognili, lahko bi bili z dobrim kesanjem vse popravili. Toda oni tega niso hoteli; zato pa tudi po vsi pravici dobe in prejmejo to, kar so hoteli imeti, in kar so zaslužili. Na svetu so se vedoma, prostovoljno z grehom obrnili od Boga, ostajali so v njem prostovoljno do konca svojega življenja ; vedeli so, kaj jih čaka po smrti, svojo osodo izbrali so si sami, in Bog jim da samo to, kar so sami hoteli. Bog je določil naše zemsko življenje kot čas preskušnje, on ima pa tudi pravico določiti, ke-daj jc te preizkušnje konec. Pa se božja dobrotljivost ne strinja s peklom, bo rekel kedo. Dal bi mu bil lahko več milosti, da bi se rešil pogubljenja. Prijatelj moj, božja dobrotljivost na svetu je neskončno velika, mi je ne moremo razumeti. Bog "razsvetljuje vsakega človeka. ki pride na ta svet", pomaga mu k zveličan ju, če hoče človek z božjo milostjo sodelovati. Če pa grešnik ostane trdovraten do konca, potem pa po vsi pravici božje usmiljenje preneha, na mesto dobrotljivosti stopi božja pravičnost. Bog bi seveda lahko dal človeku še več milosti, toda on tega ni dolžan. Če dam revežu kos kruha, da si potolaži lakoto, in bi ta revež zahteval, da mu moram dati pečenke in vina-- ker bi sicer rajše lakote poginil, kdo je kriv njegove smrti? Li jaz. ker mu nisem dal pečenke in vina? Ali bi kdo mogel trditi, da sem jaz trdosrčen, da nimam usmiljenja? Bog ne ravna krivično, če ne da človeku še več milosti. zakaj pa je določil za vsakega človeka samo gotovo mero, kto je pa božja skrivnost. Glede na to. da so kazni v peklu večne, treba imeti pa dve resnici pred očmi: Prvič: Bog hoče. da se vsak človek zveliča, zato da vsakemu človeku potrebne milosti, da bi prišel v nebo. Drugič: Nikdo ne pride v pekel razun po svoji lastni krivdi; kajti smrtnega greha ne moremo storiti razun s popolnim spoznanjem in s privoljenjem. SPOMINI STARKA SLOVENCA Priredil Josip Jurčič. (Dalje.) ŠIRITE LIST EDINOST ZASTAVE Slovencem v Pueblo, Colo. se priporoča, da nalagajo svoje prihranke v zanesljivo banko, kakoršna je "The Minnequa Bank of Pueblo" KI JE ENA IZMED NAJVARNEJŠIH BANK. NJEN URADNI IZKAZ z dne 14. septembra 1923. kaže: Kapital: 30,000.00 Denarna sredstva in skupni promet: $2,137,023.46 NAŠA BANKA PLAČUJE OD ULOG PO 4% bandera, regalije in zlate zn» ke za slovenska društva izdeluje na i bol i« in najceneje EMIL BACHMAN 2x07 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL. Do večera dospeva v veliko litovsko vas. Prosiva prenočišča, pa strahoma so naju odganjali in pravili nama, da pride čez noč veliko Rusov na stanovanje. A-ko najdejo, da francoske vojake prenočujemo, zažgo nam vas, rekli so nama. Star mož se naju tolikanj usmili, da naju zapre v svinjski hlev k prašičem. Stori se noč. Slišiva, da so prišli Rusi v vas. Strašno je bilo mrzlo v hlevu. Tresla sva se do smrti. Geniti se nisva upala, ker prašiča je grdo zakrulila, če sva se kaj premaknila. Bati se je nama bilo, da ne bi po tem groznem renčanju prasičinem Rusi pogledali, kaj je v hlevu. Lahko; umeš, ljubi bravec, da je bila noč grozovito dolga. Proti dnevu so Rusi z bobnanjem, hrupom in hrumom iz vasi odšli; posloviva se midva od negostoljubne, hude prašiče in greva iz svinjaka. Bila sva vsa trda od mraza, da sva komaj prestopala. Pobirala sva po tleh drobtine in skorjice kruha, ki so je bili ruski vojaki raz-tresli. Stari Litovec, ki je bil naju v svinjak dal, pelje naju v hišo, da sva se malo pogrela. Ko sva si toliko opomogla na gor-kem, da nisva z zobmi šklepetala in trepetala, napotila sva se zopet dalje. Iz hiše stopivši sem videl mlado deklico, ki je kuhan krompir lupila ali majila, kakor Gorenjci pravijo. Skočim tja in zagrtibim ^a obličnice, ki je je po tleh metala in je slastno poje-dam. Deklica, videvša najino revščino in lakoto, začne jokati. Povsod so dobrosrčni ljudje! Da nama vsakemu tri gorke krompirje. Kako veselje, ko sem zopet enkrat kaj kuhanega v usta založil! Hvaležen sem ji bil bolj, ko da bi mi bila dala ku- Pozor! Pozor! Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3. —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj. Jakob Wahcic 1434 E. 92. Str. CLEVELAND, OHIO. TUDI NA ELY V MINNES0T0 pe zlata. XII. Kako so me kozaki ujeli, kako me je pa dober oficir kozaškega jetnistva oprostil in kako sem postal prostovoljen jetnikj na Litvi. Potovala sva s Saksom dalje. Bila sva zdaj na pruskem Litovskem, ki je pa bilo polno Rusov. Proti večeru naju zagledajo trije kozaki na konjih in precej dirjajo proti nama. "Zdaj je po nama," rekel mi je Saks in začel bežati. "Ne bodi neumen, prijatelj/' rečem mu jaz. "Konjem ne ute-čeva, ko bi Še tako spočita bila, nikar ko sva zdelana in trudna!" Precej so bili pri nama. Jaz, ki nisem hotel bežati, nisem bil tako tepen, čeravno so tudi meni dali "palku kušat'\ Saksa pa, ki je hotel uteči, tepli so ti trije sirovi sinovi pustinje tako, da so majhno živega pustili. Oba preiščejo, ali imava kaj novcev, in ker nisva imela razen moje ure nič, bila sva še bolj tepena. S sulicami naju suvaje ženo v bližnjo vas. Ker so videli, da ne moreva hoditi, zapovedo tu nekemu kmetu, da napreže dva konja. Med tem ko je gospodar napregal, dovolili so nama v hišo stopiti na gorko. Gospodinja, dobra žena, da nama malo kruha, katerega sva lakotno pogoltnila. Na sani nisem mogel zlesti, ker sem bil ves od mraza trd. Pa ne, da bi mi bil kozak pomagal. še štoknil me ^je s sabelj-nim ročnikom s tako silo v za-tilnik. da sem se zvrnil po vozu in da sta mi um in pamet za nekaj časa prešla. Litovski kmet požene svoje male konje in drčah smo po sanencu, da so nas kozaki komaj dohajali. Okoli polnočne ure pridemo do ruskega tabora. Bilo je tukaj nešte-vilno ognjev. Zmečejo naju s sani in kozaki so naju gnali mimo J.K0SMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, in Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA, KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboljše delo. nainižie cene Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. iK>kladam stenski oaoir. več kozaških trum, ki so nama groze palice kazali rekši: "Vidiš franeuskoga smirdulaka!" Pripeljejo naju do stranskega ognja, kjer je sedel ruski oficir med množino drugih vojnfleov. Bil je prijaznega obraza in divjim tovarišem čisto nič podoben. Ogovori naju po nemški: "Kdo sta?" Moj tovariš reče: 4'Jaz sem Saks, gospod oficir". "Ti si pa Francoz," reče častnik meni. "Nisem, gospod," — odgovorim —- "jaz sem Ilirec, Avstri-jan. Posiljen sem moral na Rusko." Nato me pogleda gospod z bistrim očesom, videlo se je, da mi ne verjame. Da bi mu dokazal, da resnico govorim, pokažem mu latinsko šolsko spričevalo iz Novega mesta. Ko so me namreč kozaki preiskovali, vrgli so bili zaničljivo ta papir proč; jaz pa sem se stegnil in ga bil zopet pobral, in glej: rešil me je zdaj kozaškega jetnistva. (Dalje sledi.) Samo vdrgnite Če trpite vsled hudega nupa- * * da nevr^je. i ^ , lerin v sklepih in mišicah, kak-. fino pomoi zadoblte, če se mo