MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Ur»dniit„o le uprava* Maribor. Oospoaka «L tt / Talataa oradaUtve 8440. oprava MU Uhaja razan nadaljo la prašnikov vsak daa ob 10. urt / Volja mooeSno projomaa « upravi a> po potil 10 Oln, dostavljen aa dom 19 01* / Oglasi po oaallro / Oglasa oprsjema tudi oglasni addalob Jutra* v Ljubljani « PoiOtl tekovol račun M, 11.409 JUTRA! Ochiošaji med Grčijo in Jugoslavijo K PRIHODU ZUNANJEGA IVUNI Davi je prispel v Zagreb grški zunanji minister M a x i m o s, da se sestane z našim zunanjim ministrom dr. Jevtičem in govori tudi z našim vladarjem, kraljem Al e k s a n d r o m. V Zagreb prihaja po službeni diplomatski Poti kot opolnomočeni zastopnik svojega Poroda in njegove države. Grčija, ki meri danes okoli 127 tisoč kvadratnih kilometrov in je torej za polovico manjša kakor Jugoslavija, prebivalstva pa šteje Okoli 6 milijonov in 300 tisoč, ni le naša najjužnejša soseda, marveč je tudi z a-veznica že izza davnih dni prvih bojev za osvobojenje balkanskih Slovanov izpod turškega jarma. Skupaj so se nekoč bili za »krst častni in slobodu zlatnti« Srbski in grški četniki, skupaj so se borili potem desetletja vojaki obeh vojsk. Skupna ie bila grška in naša stvar v prvi in drugi balkanski ter v svetovni vojni. Nikoli ni v vseh teh časih bilo nobenega resnega spora med našo in grško državo. S krvjo stotisočev Jugoslovanov in Grkov je zlepljena usoda obeh narodov, zato je za stalno pač ni mogoče ločiti brez obojestranske škode. To je Dokazal najbolj razvoj naše in grške politike povojnih let. Če pomislimo, da je bila Anglija tista, ki je mnogo, zelo mnogo storila za osvobojenje Grkov in družitev v obnovljeni državi, in da je Za to veliko idejo najstarejšega kultur-"vga naroda v Evropi izgubil življenje Celo veliki angleški pesnik B y r o n. Dam bo tudi takoj razumljivo, zakaj se ie Grčija vedno tesno naslanjala na to Svojo dobrotnico. V tem pa, da smo se fni naslanjali vedno bolj na Francijo 'b da med obema zapadnima velesilama v povojnih letih ni bilo več tako tesnega razumevanja v vseh velikih vprašanjih, kakor prej, je bil tudi vzrok in povod za diference, ki so nastale med Beogradom in Atenami. Naša nasprotnica Italija je, izkoriščajoč angleško orientacijo Grčije, skušala zlasti pred nekaj leti Pridobiti to našo južno balkansko sosedo Za svoje balkanske namene, naperjene v prvi vrsti seveda proti nam. Namen Italije je bi! združiti v zvezo Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in Turčijo, ki naj bi tvorile italijanski protiutež proti trtali antanti, posebno seveda J u go s 1 a-v i j i in Romuniji. In dasi je imela Grčija Prav po svetovni vojni že težke konflikte z Italijo — spomnimo se samo kriške zadeve in Dodekaneza! — je vendar vsaj nekaj časa izgledalo, da koketi- STRA MAXIMOSA V ZAGREB. ra z rimskimi načrti. Tudi v grškem tisku so se našli ljudje, ki so zagovarjali intencije fašizma; in odkrito moramo pri znati, da smo se nekaj Časa bali za grško poštenost in zavezniško zvestobo. Bili so časi, ko smo skoraj samo še čakali, kdaj bo Italija kronala svoja balkan ska prizadevanja z zadnjim uspehom. Toda grški narod, ki je bil globoko prežet z idejo gesla »Balkan balkanskim narodom!« se je naposled vendarle umaknil sirenskim glasovom fašističnega Rima ter ohranil nevezane roke. Papirnata stavba italijanske balkanske grupacije z Grčijo, Bolgarijo in Turčijo se je sesula v nič. Letošnje leto je pokopalo še zadnje ostanke! Turčija je izjavila jasno in glasno, da je proti revizionizmu in vsakemu revizionističnemu bloku.kogar-koli, Bolgarija pa jd' prav nedavno nastopila pof bratskega sporazuma z Jugoslavijo in z bližan j a z Romunijo. Potovanje našega kralja v Bolgarijo, Turčijo in Grčijo je pa ustvarilo podlago za še večje koncepcije. Grški zunanji minister Maximos prihaja sedaj k nam za turškimi ministri, bolgarskim kraljem, kraljico in šefom vlade ter zunanje politike M uša novi m. Da je tudi njegov prihod v Zagreb namenjen isti stvari, kakor so bili oni pred njim, je razumljivo. Maximos pri huja zato, da pripravi med Grčijo in Jugoslavijo enako zvezo, kakor je bila nedavno sklenjena med Turčijo in Jugoslavijo! Kako čudovita je ta sprememba! Vs* tisti, ki so še lani hodili v R i m, hodijo sedaj — v Jugoslavijo. O ozadju vsega tega nam pa govori tudi dejstvo, da potuje M a x i m o s iz Zagreba naravnost v Pariz, v tisti Pariz, kjer se vedno bolj stekajo vse niti velikega snovanja sedanjih in prihodnjih dni. Pri tem nas to, da se bo iz Pariza vrnil v Atene preko Rima, ne sme prav nič motiti. Popolnoma razumljivo in v redu je, da ohrani Grčija tudi kot naša zaveznica dobre odnošaje z Italijo; tako ji velevajo interesi trenutnega položaja. Grčija je kot izrazito pomorska država že po naravnih zakonih v prometnem, gospodarskem in kulturnem oziru bolj tesno zvezana z istotako izrazito pomorsko Italijo, kakor naša bolj kontinentalna Jugoslavija. V nacionalnem In političnem oziru se pa interesi Aten in Rima ne razhajajo prav nič manj kakor interesi Beograda in Rima. Kakor imamo mi svojo JulHsko KraHno. tako imajo Grki svoj Dodekanez! ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER JE PRISPEL V PARIZ VČERAJ. KOMEN-TARJI TISKA. PRIHOD BELGIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA HYMANSA IN POVABILO ROMUNSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA TITULESCA. PARIZ, 22. decembra. Angleški zunanji minister sir John Simon je prispel včeraj v Pariz in je Imel danes ob II. uri dopoldne svoj prvi razgovor s francoskim zunanjim ministrom Paulom-Bon courjem na Quai d’Orsayu, kjer je bil tudi povabljen na obed. Jutri opoldne bo priredil angleški veleposlanik lord Tyrell na čast siru Simonu banket. Razgovori med državniki se bodo jutri ves dan nadaljevali in je zanje tako v političnih krogih, kakor sploh v vsej ostali javnosti velikansko zanimanje. Tudi celotni tisk posveča tem sestankom največjo pozornost. Listi zlasti opozarjajo na to, da se mora razorožltveno vprašanje, ki je sedaj vendar glavni predmet razgovorov, rešiti na vsak način v Ženevi v navzočnosti predstavnikov vseh zainteresiranih vlad. S strani Nemčije predlagani nenapadalni pakti se odklanjajo z motivacijo, da nudi locamska pogodba že sama na sebi zadostno varnostno jamstvo. PARIZ, 22. decembra. Belgijski zunanji minister Hymans bo prišel dne 27. t. m. v Pariz, kjer bo konieriral s francoskim zunanjim ministrom Pau|om-Bon-courjem o celi vrst! samih aktualnih vprašanj. V ospredju so predvsem raz-orožltvena vprašanja, vprašanje Društva narodov in končno tudi vprašanje neni-ško-fraucosklh pogajanj. BUKAREŠTA, 22. decembra. Tudi tukajšnji merodajni krogi potrjujejo vest, da je bil romunski zunanji minister Ti-tuiescu povabljen v Pariz, kjer bo razpravljal s francoskim zunanjim ministrom Paulom- Boncourjem o raznih aktualnih vprašanjih. Snovanje evropskega bloka profi Japonski Za OBRAMBO PROTI JAPONSKEMU DUMPINGU. SUMLJIVI STIKI MED HITLERJEVO NEMČIJO IN JAPONSKO. PARIZ, 22. decembra. Tukaj so se vodila včeraj diplomatska pogalanja, ki so jzredno velikega pomena. Mimo poga-tanj med Parizom in Rimom ter naposled hied Parizom in Londonom, ki so vsa po pečena sporazumu med Francijo in Nemčijo, se vodijo posebna diplomatska Pogajanja med Parizom, Londonom In 'Vashingtonom predvsem zato, da se u-stvari uspešna obramba proti japonske* •Pi* dumpingu. Pri teh pogajan'ih gre v jdavnem za gospodarske probleme, pri {emer se naravno ne more Izogniti razpravam o razpletenem političnem stanju Pa Daljnjem Vzhodu. Pri teh pogajanlih sPtleIuje, čeprav indirektno, tudi sovjetska dio!omaclredva>a-mc krasen kriminalni film napete vsebine »Ključi tamr,«H« »n rnrnann Agarja VValhmeia. V glavnih vlogah G. Diesel D. VVeick, O. Sima, itd. Naš božični spored bo vesela svatba po znanem Fm^kerr delu »Pri belem konjičku«. Grajski kino predvaja do Božiča krasen film družinskih razmer »Vrnite mi otroka!« (Greh gospe Madelon Claudet) Za božične praznike bo predvaial srnino opereto »Dekle kot sl ti«. (Noč pred zaroko). Vesel film s Szokejem Szakallom in 1 iano Haidovo v gl. vlogah. Pri ljudeh z nerednim delovaniem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jnse-fove« grenčice, če ga pophete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje čreva*3 ma, ©earco giedaiufte REPERTOAR. Petek, 22. decembra: Zaprto. Sobota, 23. decembra: Zaprto. Nedelja, 24. decembra ob 15. uri: »Tr-njulčica«. Premiera. Otroška predstava. Ponedeljek, 25. decembra ob 15. uri: »Deseti brat«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Mala Fioramye«. Premiera Izven. Torek, 26. decembra ob 15. uri: »Trnjul* čica«. Ob 20. uri: »Mala Floramye«. Božični repertoar mariborskega gleda« lisca. V nedeljo, 24. tm. ob 15. uri bo premiera pravljične igre s petjem, ple-som in godbo »Trnjulčica«, ki je bila pred leti ena najboljših otroških predstav ter bo v novi zasedbi gotovo ugajala. — Pripravite otrokom za Božič veselje in peljite jih v gledališče. Režira Pavel Rasberger, plese je naštudiral A. Hara-stovič. — Na prvi božični praznik pono« ve popoldne ob 15. uri Delakovo priredbo Jurčičevega »Desetega brata«. Delo je v svojevrstni inscenaciji in v režiji Ferda De 1 a k a doseglo močen uspeh. Veljajo znižane cene. — Isti dan zvečer bo premiera Tijardovičeve operete »Mala FIoramye«, ki jo v Mariboru pričakujejo z velikim zanimanjem. »Mala Floramye« je muzikalno napisana v načinu velikih operet ter je nedvomno najbolj priljubljena jugoslovanska opereta. Ker bo pri premieri verjetno Velik naval, priporočamo nabavo vstopnic vnaprej. Ta večer ne veljajo bloki. — Na Štefanovo bo popoldne prva repriza »Trnjul* čice«, zvečer pa prva repriza »Male Flo* ramye«. ■ -- — Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz* kiišeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno u-činkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. fcELSKA »E, Zf.C J® «« TRUPA ORLOV" v VEitKI KAV&RN. Štefani in Štefke! Na Štefanovo, 26. tm., priredi SK Železničar v prostorih ge F. Slugove v Studencih, Krekova uU klubsko zabavo. Začetek ob 16. uri. — Igrala bo godba »Drave«. Na sporedu: ples, srečolov itd. Kulturno društvo »Triglav« priredi na Štefanovo v Narodnem domu čajanko. Trg za ribe. Današnji trg za ribe je bil slabo založen, ker ni iz Sušaka dospela nobena nova poši’jka. Prodajali so samo sardele po 18 Din, žive krape po 16 Din, žive ščuke pa po 20 Din. Izvirno poročilo s pohorskih vrhov. Petek 22. tm. ob 7. uri zjutraj. Pohorski dom, Mariborska in Ruška koča —5 stopinj C, mirno, sneži, 20 cm novega snega na 70 cm starega snega, sankališče id skakalnica uporabna, smuka idealna, iz-gledi za praznike izborni: Klopni vrh —5 stopinj C, mirno, sneži na podlago 50 cm, 20 cm novega snega, smuka izborna: Pesek —6 stopinj C tr.,mo, sneži, na podlago 1 m, 20 Cm novega snega, smuka in skakalnica uporabni, izgledi za praznike izborni; Senjorjev dom —6 stopinj C, mirno, sneži, na podlago 90 cm 30 cm novega snega, smuka dobr . Činžat nad Falo —4 stopinj C, mirno, sneži, 29 cm novega snega; Sv. Lovrenc na Pohorju —4 stopinj C, sneži, na podlagi 60 cm 20 cm novega snega, cesta za sanke uporabna; Ribnica na Pohorju —4 stopinj C, 20 cm novega snega; Guštanj —3 stopinj C, sneži, na pod'agi 60 cm 20 cm novega; Rimski vrelec —4 stopinj C, mirno sneži, 60 cm novega snega, izgledi za praznike izborni; Pesek —4 stopinje C, sneži, 150 cm snega, skakalnica uporabna. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 1.3 stopinje C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 1.3 stopinje C pod ničlo; barometer je kazal pr* 11 stopinjah 744.4, reduciran na niči® 743.1; relativna vlaga 97; od včeraj na danes je padlo 5.6 cm snega. Vreme i® oblačno. * m a r 1 v u i u, one 22. XII. 1933. "—i m m i i n um ii nii— m —iimuiiim w Mariborski »Več e r n i k « jutra Stran i> Lep napredek strelskega športa v Maribora OBČNI ZBOR MARIBORSKE ZVEZNE STRELSKE DRUŽINE. V zadnjih letih je zavzel lepi in res vi-težki strelski šport s posebnim ozirom na svoj globoko nacionalni značaj v severnih področjih bivše mariborske oblasti ^elo močan in viden razmah, zlasti pa v obmejnem središču Mariboru. To razveseljivo dejstvo se je ugotovilo tudi na le-toširem rednem letnem občnem zboru mariborske zvezne strelske družine, ki Je bil v sredo zvečer v Narodnem domu ob sijajni udeležbi članstva in mnogih Scštov. Občni zbor ■ je otvoril in vodil Predsednik, primarij g. dr. Hugon Robič, ki ir pn uvodnem pozdravu vseh navzočih, posebej pa še odličnih predstavnikov tukajšnjih civilnih in vojaških oblasti ter raznih nacionalnih in športnih društev, podal izčrpno predsedniško poročilo o delovanju odbora in družine v pre teklem poslovnem letu. Dosedanji odbor ie imel ob prevzemu svojih poslov pred letom dni precej težko nalogo urediti slabe družinine finance, kar pa se je nad vse požrtvovalnim iii pridnim sodelavcem, v prvi vrsti rav-nate’ju g. Stergarju, v polni meri posrečilo. Na strelsko-sportnem področju so Se člani v preteklem letu mnogo in zelo Uspešno udejstvovali. Skupno s tukajšnjo Podružnico SLD se je gojilo vso preteklo zimo redno sobno streljanje, ki se je zaključilo s strelsko tekmo, na kateri so odnesli člani in članice družine vsa prva darila. Prav tako so sodelovali odlični strelci družine tudi na krasni in naporni zimski strelski tekmi na Pohorju pri »Mariborskem domu«, ki bo ostala vsem udeležencem v trajnem prijetnem spominu. Kljub ostremu mrazu in meMi so bili doseženi lepi uspehi in je družina tudi tukaj zmagala na vsej črti. V mesecu avgustu so absolvirali Člani družine z enakim rezultatom okrožno strelsko tekmo, ki je bila prirejena v okviru »Mariborskega tedna«. Tako pripravljena je odšla odlična ekipa mariborske strelske družine na vsedržavne strelske tekme v Beorrad. kjer je merila svoje izvrstne strelske sposobnosti z mnogoštevilnimi nai«if3'neišimi strelci iz vse države, to pa s takim uspe hom. da je res nad vse častno in dostojno reprezentirala naše obmebie slovenske stre’ce. Doseženi rezultati so prekosili vse upe in pričakovanja. Član in odbornik družine g. prof. Pero Cestnik je Postal državni prvak, članica ga. Vukma ničeva pa prvakinia med strelkami. Upoštevati na je tre^a deNtvo, da orožje naših strelcev niti približno ni dosegalo Preciznosti in prvovrstnosti ostalih tekmovalcev. zlasti onih iz jušnih krniev države. Doseženi krasni uspehi pa soo-pozorili javnost na visoko stopnjo strelskega športa v Mariboru in močno dvignil' naš celokupen ugled. Pa tudi uspehi ostalih članov ekipe so lepi in upoštevanja ter vsega priznanja vredni. Potrebno pa bo v bodoče skrbeti ne le za sistematične strelske vaje, temveč tudi ža to, da si družina nabavi res prvovrstne puške, s katerimi se bodo dali doseči še boljši uspehi. Sledila so podrobna in skrbno izdelana poročila tajnika g. Mohorja, blagajni- ka g. Vriska in gospodarja ter vaditelja g. prof. Cestnika, ki so bila vsa soglasno in s priznanjem odobrena. Nato je pa povzel besedo predsednik mariborskega strelskega okrožja polkovnik g. Božo Putnikovič, ki je imel na navzoče krasen, zelo bodrilen in patriotičen govor, ki je segel strelcem globoko v srce in jim dal nove vzpodbude na pot bodočnosti v vi-težkem tekmovanju za strelske lovorike. Pri volitvah je bil izvoljen z navdušenim odobravanjem za bodoče društveno leto dosedanji prizkušeni in delavni odbor z zaslužnim predsednikom, primarijem g. dr. Robičem na čelu. Na novo sta bila izvoljena v odbor gg. dr. Marinič in okrajni glavar dr. Senekovič ter trije novi zastopniki vojske poročniki gg. Popovič, Pajovič in Joksimovič. Delovanje akademskega starešinstva Občni zbor »Triglava«. V torek zvečer je bil v lovski sobi pri »Orlu« izredni občni zbor starešinske zveze Akademskega društva »Triglava«, ki ga je vodil poslevodeči podpredsednik g. notar dr. Šorli. Razen številnih članov starešinske zveze »Triglava« je zboru prisostvoval tudi zastopnik starešinske zveze Akademskega društva »Jadran«, prvi državni pravdnih g. dr. J a n-č i č, ki je naslovil na zborovalce v imenu svojega društva nekaj toplih in lepih pozdravnih besed, izražajoč željo, da bo bodoče skupno delovanje obeh društev rodilo nailepše uspehe. Podpredsednik g. dr. Š o r 1 i se je v svojih otvoritvenih besedah zlasti spomnil pred kratkim umrlega zaslužnega predsednika starešinske zveze »Triglava«, g. prof. B r o 1 i h a, ki je bil ves čas svojega življenja steber »Triglava« in velik prijatelj naše mladine. Na dnevnem redu občnega zbora je bila tudi volitev novega predsednika in dveh odbornikov. Dosedanh' agilni podpredsednik g. notar dr. Šorli je kljub prizadevanju članstva vztrajal pri svojem sklepu, da radi prezaposlenosti ne sprejme več odborniškega mesta. Občni zbor je nato soglasno in s splošnim odobravanjem izvolil bivšega dolgoletnega in velezasluž-nega predsednika g. dvornega svetnika dr. T o p 1 a k a ponovno za predsednika starešinske zveze »Triglava«. Za odbornika na sta bila izbrana gg. ravnatelj bolnišnice dr. V r e č k o in odvetnik dr. Š n u d e r 1. Med slučajnostmi se je razvila živahna debata o bodočih nalogah društva, v katero so posegli zlasti gg. prvi državni nravdnik dr. J a n 5 i č. dvomi svetnik dr. T o p 1 a k, notar dr Š o r 1 i in blagajnik S k a z a in stavili razne primerne predloge, ki jih bo novi odbor po mož- nosti vpošteval. Prihodnji skupni sestanek članov starešinske zveze »Triglava« in »Jadrana« bo v torek, dne 9. januarja 1934. Ptuj Proslavitev 25letniee ustanovitve Narodne obrane se je vršila v Ptuju na svečan način. Proslavitev je bila združena s slavo II. pontonirskega bataljona in se je vršila v torek 19. t. m. ob 20. uri v obširnih prostorih častniške čitalnice. Kot predsednik okrajnega odbora Narodne obrane v Ptuju je g. dr. Šalamun tolmačil zbranemu občinstvu za našo zedinjeno domovino Jugoslavijo važen dogodek, se spomnil onih, ki so delovali in se žrtvovali za ideje Narodne obrane, spodbujal one, ki stopajo in hočejo stopati po poti, ki jo je začrtala Narodna o-brana pred 25 leti. Zbrana množica ljudstva je z zanimanjem sledila izvajanjem govornika in ga nagradila z odobravanjem. Nato je zapel moški zbor Glasbene matice nekaj prav lepih pesmi. Navzočnost velikega števila prebivalstva vseh slojev pa je pokazala, da se zaveda velikega dela, ki ga je izvršila in ga še hoče vršiti Narodna obrana za kralja in domovino. Po oficielnem delu proslave, se je razvil prav lep živahen, družabni večer. Darilo za reveže. Ga. Josipina Rein-hardova, lastnica trgovine s perutnino v Ptuju, je darovala 2000 Din za ubogo šolsko deco in občinske reveže. Posnemanja vredno. Kino. V soboto 23. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Pod vročim soln-cem ekvatorja«. V glavnih vlogah Tallu-lah Banklead in Gary Cooper. V nedeljo 24. trn. ni predstave. V ponedeljek 25. t. tiri. in v torek 26. t. m., obakrat ob 17. in 20. uri je na sporedu »Tarzan — kralj džungle«. V glavnih vlogah Buster Grab-bc in Francis Dee. V sredo 27. trn. in v četrtek 28. tm. obakrat ob 20. uri se «0V i Iz »elečjago boksa _ z usnjenim pod- O t plotom. f W Vel 27-54 Din. SP 2fi š t r e p o c iz mastne kravin« z gumijastim podplatom Vel. 35-38 Din. 9» zo zSmsu spoti Sz dulboBo z usnjenim podplatom. Vel 35-38 Din . vprizori »Koncert v dvoje», komedija z Olgo Čehovo v glavni vlogi. Konjice Smučarski tečaj priredi dravinjska podružnica SPD v Konjicah v času od 24. do vključno 31. decembra t. I. Tečaj se bo vršil vsak dan od 9. do pol 12. ure in od pol 14. ure do mraka. Odhod na teren je vsak dan izpred trgovine smučarskih potrebščin Cirila Vrhovška. Člani SPD in sokolskih društev plačajo na dan 5 Din, nečlani 8 Din, dijaki, trgovski in obrtniški vajenci 4 Din. šoloobvezni otroci 2 Din. Za tujce je preskrbljena prehrana in prenočišče za 30—40 Din na dan. Prijave za tečaj sprejema vodstvo podružnice in trgovec Ciril Vrhovšek. Tečaj vodi znani smučarski strokovnjak g. Vodenik. Ruše Tukajšnje Bralno društvo bo igralo na Štefanovo otroško bajko »Pastirčerk Peter in kralj Briljantin«. Ker je na ta dan doslej redno vsako leto prirejalo gledališke predstave z uspehom, je upati, da tudi letos prav dobro uspe. Režira gosp. Franjo Sornik. Germaine Beumont: Velik? ljubezen Michelina je spustila ročno delo v krilo in dvignila oči k Rafaelu, rekoč: »Rafael, obožujem te.« Mož je skeptično sprejel to izjavo. Zamrmral je skozi zobe: »Hvala. Zelo si ljubezniva.« In je kadil dalje, kakor da ni slišal teh besed, ter puhal dim v zrak. »Rafael! Zakaj govoriš tako? Ali mar ne verjameš?« ga je vprašala žena. »Draga moja«, je odvrnil Rafael, »ne Pretiravaj! Verujem ti. Nekaj pa je, v kar ne verujem: da so na svetu tako-zvane »velike ljubezni«. Tebi se samoj zdi, da ti je mnogo do mene, kar je čisto naravno. Saj sem tvoj mož, ki si mu Švfe nedavno postala žena. Tudi bogat sem in ti kupujem obleke. Skrbi nimaš. Prepirava se ne in ti lahko živiš, kakor te je volja. Čutiš se srečno in tvoje besede »obožujem te« niso nič drugega, nego izraz teva zadovoHstva. Sicer pa Priznam, da nisem ne grd ne slab mož. Lahko me torei Hedaš in imaš rada. Prosil bi te pa. da si zapomniš: žene Sploh nimajo duše in ne morem ljubiti.« Michelina je globoko vzdihnila: »P-foel!« »Prosim te ne grbanči čela, ne glej bie tako. k-^kor bi ti bilo iti na pogreb j_aj ne sediš na prestolu in ne deliš nikomur rVncO! P-isti me. da ostanem to *',r sem in da ne izmd-Um m " veš, da te ne bom nikoli oboževal. Skomignila je z glavo. »Glej, Rafael, tega nisem mislila in tudi ne zahtevala od tebe. Muči me samo to. da mi ne veruješ. Ti me ne boš nikoli uniel. In to je tisto, kar mi krade spanje in jemlje mir: ti ne boš nikoli vedel, kaj je ljubezen, velika ljubezen, ki razganja srce v stisnjenih grudih...« »Prosim te, nehaj vendar. Navij rajši gramofon. To so neumnosti. A propos: kaj bomo imeli opoldne za kosilo?« Michelina je naštela Rafaelu nekaj njegovih najljubših jedi. Navila je gramofon, a ko je ustavila ploščo, so padale nanjo debele solze. Pesem je odhreščala, zakonca sta sedla k mizi, poobedovala in njuno življenje je steklo zopet po starem tiru. * Nekega dne je stopil Rafael iz hiše na ulico in srečal prijatelja Boba Forcal-quiera. Bila sta si zelo dobra, zlasti pred poroko. Zadnje čase pa se nista skoro nikoli srečala. Rafael je takoj videl, da je Bob razburjen in da ga teži skrb, ki je noče Izdati. Vprašal je, kaj se je zgodilo ž njim. »Ne rogaj se mi!« je dobil v odgovor. »Kupčija ne gre, kakor bi morala. Prijatelji in poslovni znanci so mi svetovali, naj stopim k vedeževalki. da mi pove bodočnost. Imaš kaj časa? Stopi z menoj!« Rafael je vzlic svojemu skepticizmu šel z Bobom v predmestje. Potrkala sta id vrata malega salona, ki ni bil brez »upare in brez smradu po podganah in miših. Med tem ko je vedeževalka čitala Bobu z roke, je Rafael razmišljal o svoji ljubezni. Pomenek je trajal celo uro. Bob je naposled vstal izza mize in se je vrgel Rafaelu v naročje. »Rafael!« mu je dejal Bob, »daj se pregovoriti, sedi še ti k mizi! Videl boš, da ti ima mnogo povedati. Ta žena ni samo pogodila moje prošlosti, ampak tudi uganila bodočnost in mi svetovala, kaj naj storim, da se popravijo moje razmere. Stopi k nji še ti! Videl boš, da ti ne bo žal!« »Saj res, česa se mi je pa bati?« je pomislil Rafael in se odločil, da si da čitati iz roke, češ, da ni vsaj zaman prišel iz mesta na periferijo. Vstopil je. Vedeževalka je bila visoka črna dama z naočniki temne barve. Ponudila snu je stol in vzela njegovo dlan v svoje roke. Ko je opazila neko črto na dlani, je vzkliknila na tak način, da je Rafael začutil veliko spoštovanje. »Kaj pa je?« jo je vprašal. »Ali postanem predsednik republike?« »Gospod«, je resno odvrnila dama, »ne mislite, da so vsi veliki ljudje srečni. Ljudje imajo visoke položaje in časti, v srcu pa jih grize Črv dvoma. Vašo osebo vodi visok občutek. Vi ste najbolj ljubljeni mož na svetu. Nešteto rok sem že gledala in čitala z dlani usodo; še nobenega pa nisem videla, ki bi bila take zavidanja vredna, kakor vaša. Rečem vam: nisem še videla človeka, ki bi se lahko ponaša! s. tako veliko in visoko ljubeznijo, kakor vi. Kaj je ljubezen Julije in Romea v primeri s čuv- stvom, ki vodi vaše življenje! Črta ljubezni na vaši roki je tako sijajna in jasna, da prevladuje nad vsem drugim v vašem življenju.« »Koliko je moj račun?« je hladno vpraša! Rafael. »Oprostite, gospod, vaša dolžnica sem prav za prav jaz, kadar ima človek priliko videti tako črto, pozabi na račune, ker postane sam dolžnik. Hvala, da ste me obiskali. Videla sem nekaj, kar se ml je zdelo nemogoče. Brezmejno ste srečni.« Spremila ga je do vrat, in ko sta se sešla z Bobi jem, ga je prijatelj vprašal: »Nu, kaj ti je povedala?« »Nič. Ali prav za prav... Ne, ti ne moreš umeti tega. Stopi k meni na dom. Hitiva, hitiva!« Ko je avtomobil drevil skozi mračne predmestne ulice in dosegel mesto, je bil Rafael resno zamišljen. Sedaj je prvič čutil, da ga grize vest in da ga obvladuje neko neznano razburjenje. Dokler mu je Michelina šepetaje govorila o ljubezni, je njene besede zavračal, sedaj pa je mahoma verjel, da je ljubljen in da je najsrečnejši mož pod sokicem. Požiraje po dve, tri stopnice hkratu je tekel v stanovanje. Micheline ni bilo doma. Ves srečen je hodil po sobi čuteč. kako se mu od zanosa širijo grudi. Pozvonil je telefon. Rafael je vzdignil slušalko. »Gospod — mož ste. Bodite močni. Telefonira>r bolnišnice Laribois- siere... Vaša žen- .. Nesreča... Avtomobil jo je povozil..^ stran 4 Mariborski »V e č e r n i k « Jutra V Mariboru, dne 22. XII. 1933. Sokolstvo Akademija, Sokola Moribor I. Na večer pred rojstnim dnem našega vladairja je sokolsko društvo Maribor I. priredilo v društveni telovadnici svečano akademijo, ki se je drugi dan popoldne ponovila. Uvodno besedo je spregovoril podstarosta br. Mohorko, ki je v daljših Izvajanjih omenjal vse težkoče in napredek sokolskega delovanja v V. mestnem okraju. V vznesenih besedah je omenjal pomembnost rojstnega dne naše ga kralja in dejal, da mu kot svojemu ,, očetu žele še mnogo let sreče in uspehov na najvišjem in odgovornejšem mestu ter da mu poklanjajo v dar svojo neoma-jeno vdanost in zaobljubo, da so Sokoli vsikdar pripravljeni braniti svojega vladarja In domovino zoper vse sovražnike. Nadaljeval je, da bi bil najlepši dar za vladarjev 45. rojstni dan, če l>i ves naš narod kot en mož stopil pred svojega kralja in mu prisegel složnost. Govornik je omenil tudi obisk bolgarskega kraljevskega para in obisk bratskega bolgarskega Sokola »Junaka« pri naši sokolski zvezi v Beogradu. Sledila je nato akademija, ki je sijajno uspela. Le obisk bi bil lahko boljši. Pogrešali smo mars'ka-tetega narodnjaka iz V. okraja in precejšnje število društvenih članov. Napraviti bo treba red! Sokolu I. čestitamo k lepemu uspehu In mu kličemo, le krepko naprej po začrtani poti! Sokol Poljčane. Gledališka prireditev. Dramatski odsek tukajšnjega Sokola vprizori v svoji dvorani na Štefanovo, dne 26. t. m. dve veseloigri, enodejanki »Kakršen gospod, tak sluga« in »Sovražnik žensk«. Režija iger je v rokah br. Živka. Začetek ob pol 16. uri. Vstopnice se Že sedaj dobe pri br Gašpariču. — Telovadba poročenih sester. Tukajšnji Sokol si je večkrat prizadeval, da bi spravil skupaj vrsto takozvanih starejših bratov, ki jo ima že marsikatero društvo. Na vsaki seji sc je skoro to obljubljalo. Zdaj so na te prekosile poročene sestre, ki so se kar na tiho brez velikega besedičenia organizirale in pretekli torek že pričele telovaditi. Zbralo se jih jo skupaj lepo število in so vse navdušene za sokolsko telovadbo. Naj bodo vzgled vsem tistim našim predvsem mlajšim bratom, ki telovadbo omalovažujejo; morda bodo zdaj le spoznali, da ;c telovadba zdrava. Pričakovati pa je tudi zdaj, da za poročenimi sestrami ne bodo zaostali njih bratje možje. — Zdravo! Smučarji Sokola Marlbor-matica! Prva skupna vaja smuškega odseka našega društva bo jutri 23. t. m. ob 14. uri. Zbirališče pri paviljonu v mestnem parku. Pridite vsi. Zdravo! Soort Vodstvo pri sankaški tekmi na Štefanovo. Propagandna sankaška tekma z Ruške koče v Ruše, ki bo na Štefanovo, bo pod sledečim vodstvom, predsednik Lambert Aljančič, tehnični vodja Bruno Parma, starter Jože Smerdelj, časome-rilcl na startu Žebot, JurLnec in Vidic, zapisnikar na startu Franček 2eb0t, sodnika na cilju inž. Teržan in Bruno Parma, zapisnikar na cilju Edi Zedniček, zdravnik dr. Lovrec, nadzorniki proge Šavli, Lukan in Šimek. Vsi imenovani se naprošajo, da so najkasneje ob 12.30 na svojih mestih, ker bo start točno ob 13. uri. Darila za sankaško tekmo so doslej poklonile sledeče tvrdke; Sport-Stojec (sanke), Sport-Roglič (smučke), Bogomir Divjak (smučke), Anton Robtnšak (par čevljev) in Franc Mastek (smuški slter). Po razpustu »Turopoljca«. Kot smo že poročali, je JNS iz seznama svojih članov črtal dobro znana kluba Turopoljca in »Spart« (Kalinovac). To sta bila dva kluba, Za katera je bilo prijavljenih veliko število igralcev iz raznih mest. Doslej so se prijavili naslednji igralci: za Grad-janski Prmrl in Urh, za Hašk Kornfeld in Kovačič, za Viktorijo Podvinec, za ljubljansko Ilirijo Slapar, Sočan in Svetic (znani igralci Primorja). Navedli smo samo nekaj znanih igralcev, ki bodo po pravilih JNS lahko takoj igrali za prijavljeni klub. V »Turopoljou« so bili prijavljeni tudi nekateri igralci iz Maribora, ki bodo menda v kratkem tudi verificirani s takojšnjim nastopom. Nov ogromen meteor Strašen potres je zadel te dni Grenlandijo. Morje je bilo med potresom tako razburkano, da so butali ob obalo ogromni valovi. Vzrok potresne katastrofe še ni točno pojasnjen. Učenjaki domnevajo, da je padel na Grenlandijo velik meteor. Epicenter potresa je bil Baffin Bay. Meteorji padajo na zemljo s hitrostjo 50 do 70 km na sekundo. Dne 30. junija 1908 so videli ljudje v srednji Sibiriji s hitrostjo bliska padajoči meteor. Letos se je posrečilo nekemu ruskemu učenjaku najti v bližini reke Jenisey kraj, kamor je bil leta 1908 padel meteor. Gozd je bil 50 km naokrog uničen. Pred dobrim letom so opazovali velik meteor v Lisaboni, ki je letel po sodbi učenjakov 80 km visoko nad mestom in padel v morje. Učenjaki trdijo, da padajo poleg manjših kosov meteorjev včasih na zemljo tudi ogromni meteorji. Znani angleški učenjak Richard Gre-gory meni, da je padel tudi zdaj v arktičnih krajih na zemljo ogromen meteor. Po njegovem mnenju je padel v morje in posledica jc bila na eni strani potres, na^drugi pa silno valovanje morja. Največji meteor so našli doslej pred 25 leti na Gronlandiji. Velik meteor lahko povzroči potres, kakor je bilo leta 1908, ko jc padel v Sibiriji na zemljo ogromen meteor, tako da so čutili potres tudi v Nemčiji in celo v Angliji. Nenavadna tatvina hiše. V nekem majhnem poljskem mestecu je živel neki hišni posestnik v večnem sovraštvu in prepiru s svojim najemnikom. Posestnik sam je stanoval v svoji drugi hiši v nekem bližjem mestu, kjer ima tudi svoje večje posestvo. Po nekem ostrem prepiru z gospodarjem je njegov najemnik v hudi jezi dal podreti vso hišo in jo postaviti na novo na nekem samotnem kraju , sredi bližnjega gozda. Ko je gospodar okrog prvega v mesecu zopet prišel po najemnino, je našel na kraju, kjer je prej stala njegova hiša, smetišče. Pričel je iskati svojo hišo, kar je trajalo precej dolgo. Končno pa jo je vendarle izsledil v gozdu in toži sedaj svojega najemnika zaradi tatvine — hiše. Izvlečena srečka v grobu. V majhnem bretanjskem mestecu Tren-temoultu je umrl nedavno neki starejši posestnik, ki je kratko pred svojo smrtjo kupil srečko državne loterije. Srečka je bila tudi izvlečena in je zadela milijon frankov. Ko so posestnikovi sinovi po očetovi smrti hoteli dvieniti dobitek. so srečko zaman Iskali. Končno so se spom nili, da je bila morda srečka pokopana z očetom vred. Ko so dobili oblastveno dovoljenje, so odprli grob in srečko res našli v suknjičevem žepu svojega roditelja. Samo s praktičnimi, vendar lepimi darili bodete res razveselili. Najbolj primerno: sraico, pižame, samoveznice, vsa moSka moda, nogavice I. t. d, v največji In najlepši izbiri JOS. KAKNICNIK, Glavni trg U V nedeljo, dne 24, decembra odprto. OkazJsva prodaja briljantov samo pri A. Kdfmannu Razno KOLOBARJE po 5.— Din prodaja Gnilšek. Razlagova ulica 25. 4893 KOŽUHOVINO vseli vrst dobite v veliki izbiri. Plašče in jope preuredim po najnovejših pariških in dunajskih krojih. Jamčim za stro kovno in solidno delo ter točno postrežbo. Peter Semico, krznar. Gosposka ulica 37. 4395 W P praktična in cenena dariia ZA BOŽIC priporoča Josip Šinigoj', Aleksandrova cesta 18, delik. trg., kranjske klobase, dalmatinski pršut, ovčji sir in razne druge delikatese. 4911 PRVOVRSTNO VINO od 5 litrov naprej na prodaj. Vinogradi Ipavie-Reichenberg. Košaki 62. 4908 Žive krape in ščuke v znano dobri kakovosti pri Ferdu Greineriu Maribor, Gosposka ulica 2 POHIŠTVO ■astnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah zaloga pohištva združenih mizar iev Vetrinjska ul 22. nasproti •vrdke V. \Veisi. Prodam PAPIGE, tigrice (Wellensittich) na pro daj. Cvetličarna Požar, Tyr-ševa ul, 36 (Gosposka ulica). 4899 KLAVIR, kratek, črn. kakor nov, strune navskriž, pancerplošča, krasen glas, znamka »Luner« Dunaj, prodam. Zw!tter, Maribor, Taborska 7. 4891 DRSALKE, štev, 25, znamka Polarvverkc Remscheid, od lanskegga leta, prodam za 70.— Din. Taborska 7. 4890 KOŽUH ZA NA VOZ, lisičja koža, na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 4906 VEČ SMUČARSKIH HLAČ za dame in gospode, nerabljen otomau in drugo, poceni prodani. Grajska starinarna. Maribor. 4910 Sobo odda ZELO PRIJETNO. solnčno, parketirano sobo z uporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. 7012 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, električno lučjo oddam. Magdalen-ska ulica 50. 4901 Lokal TRGOVSKI LOKAL v Gosposki ulici oddam v najem. Srečko Pihlar, Gosposka ulica 5. 4900 la Milili im: štajerski pu'arji Itaiatjd kanuni štajerski piščanci pitane goil pitane race purani, fazani in divje race živi kra»i ž.ve ščuke krapi ie Donave ščuke iz Donave fogoše postrvi in morske ribe . r'c>jalitete: sveža gosja jetra v znano dobri kakovosti Oelikatasa Supanfii Maribor, Ooisoik« uMI Vel. 22-25. Topli čeveljčki iz finega, rdečega meltona, podplat iz klobučevine in usnja. Vel. 26-30 samo D. 32.—, Ženske copate v lepili desenih, zelo tople, najfinejša izdelava D. 48.— in D. 65.—. Za moške copate iste cene. Tudi visoke z zaponko in iz klobučevine (moderne barve). , 95- Topli, ženski, črni melton čevlji, usnjen podplat. Isti z lakom ali usnjem obšiti samo D. 125.—, moški melton čevlji z usnjeni obšiti D. 145. . Ceneni moški polčevlji, črni ali rjavi, z usnjenim podplatom. V boljši izdelavi D. 128. , .110- čevlji iz gumija, z manšeto in volneno podlogo. Isti z zip-zapiračem. Črni ali rjavi od D. 135.— dalje. Velika izbira najmodernejših oblik! Kupujte kvalitetne blago II Ni dražje, ampak znatno trajnejše in boljše. Oglejte si nale Izložbe t Maribor. Gosposka ulica 17 Ptuj. Slovenski trg, CPetovšs?! Za gospode primerno kupite v sp cialnl modn foovini za gosoode Elite **Gosposka uf. 34 Tj Wm B a MB nasproti Ljubljanske kred. banke Dari!a za Bcili: ure, zlatnine, srebrnine, optike, jedilne pribore, servise itd. kupite najbolje pri Jakobu MuEavcu Maribor, Kralja Petra tre« 1 Izdam konzorcij »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; RADIVOJ RFHaR v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru (