fflStEBoEES
OTROKOM PRIJATELJ, UČITELJ IN; VODITELJ.
UREDIL
ANTON KRŽIČ.
XXI. TEČAJ
V LJUBLJANI, 1913. IZDALO DRUŠTVO „PRIPRAVNIŠKI DOM".
NATISNILA KATOLIŠKA TISKARNA.

It Slili,*/

»
KAZALO.
Pesmi.	Stran
Ali ste že videli? ....	1
V	Marijin vrtec..........13
Beg v Egipt..............17
Zimsko veselje............25
Otrokova molitev ....	26
In o tebi sanjam..........33
0 Veliki noči............39
Dve pesmi................40
Pozdrav Mariji............41
Naši Minki..............43
Lastavk še ni............48
Večerna molitev..........49
Za god..................56
Mariji....................57
Pesem oece .......	65
Otrokova prošnja ....	74
Marijini otroci............75
Majnik..................80
Prvič k sv. obhajilu ...	81
Pesmica .................81
Marijin vrtec............89
Anica gleda podobe ...	95
Pridni Jožko..............97
Slika..................97
Posvetitev otrok Brezma-
• dežni.........107
Mali govorniki......113
Pesem kosca .....122
Marijin pastirček ....	123
Neprevidnost ......129
Ko bi znal.......137
Ave, Maria I.......138
Bodimo deca l......144
Bela, bela golobica ...	145
Poslednja uspavanka . . .	145
Morska zvezdica.....156
V	jeseni.........161
Janko — zidar......170
Ivanek in danica.....171
Zadnji šopek.......175
Stran
Prvi sneg........177
Sever..........177
Pri zibelki........184
Povesti, popisi, legende, pripovedke, basni itd.
Ob očetovi smrti..........6
Penica . . . ...........11
O starki zimi............22
Mati, ali sem ti všeč? . .	26
O Veliki noči............37
Pismo iz Črne gore ....	40
Malta....................46
Spomin na Rezijana ...	54 Povestica o Anici ....	57 Kaj premore prava ljubezen ....................60
Kavsov Tone..............67
Sirota Janko innjegovboter	71
Šmarnice v gozdu ....	75
Povest o najdeni uri . 82,	99
Igračke.........104
Prvič na konju......105
V varstvu Marijinem ...	109
Pravljica o zakladu . . . .	116
Boječi Milan.......121
Legende o lilijah :
Prva lilija. — Vrtnar in
vrtnarica......126
Hrepenenje lilije ....	127 Turki pred Soteškim gradom ..........131
Zaspanček........133
Marija in cvetice ....	143
Ministrant........149
Naše igre :
5.	Naša kmetija ....	152
6.	Gospodarstvo in gospodinjstvo .....169
7.	Ob vodi ......182
Stran
Janezov klobuček ....	154
Mamica.........165
Dvojno darilo božjega Deteta ..........174
Lipetov Miklavž.....178
Jagodice v zimi.....180
Legenda o grlici.....190
Lepi nauki in zgledi.
Angelsko omizje:
1.	Sv. Alojzij..........2
2.	Mnogoštevilna udeležba. — 3. Nepoklican gost............5
4.	Sv. Stanislav ....	18
5.	Angelska miza v Lur-
du..................20
6.	Sv. Janez Berhmans	34
7.	Otrok, ki se želi pridružiti angelskemu omizju..............36
8.	Blažena Imelda Lambertini ..............50
9.	Po škofovem posredovanju ............53
10.	Beli zavratnik ...	66
11.	Moč angelske hrane	82
12.	Blaženi Didak ...	98
13.	Imenitni možje . . .	114
14.	Sv. Venceslav . . .	130
15.	Najmlajši gost . . .	146
16.	Sv. Gerard Majela . .	162
Kam?..................14
Cvetje z Marijinega vrtca
15, 79,	111
Marijin termometer ...	29
Deklica in cvetica ....	41
Jezusova cvetka ..........43
t Vilko Prah..............61
Zakaj molimo skupaj ?..	80 Bogoljuben pastirček - Marijin častilec ..........89
Ali ste že obdelali Marijin
vrtec ?..................92
Ali ... ? — Zakaj . . . ? .	94
Pomoček zoper jezo ...	112
Blaženi Henrik Suzo . . .	123
Stran
Ave Marija!.......125
Planinske cvetke.....138
PeterBarbarič, vzor Marijinih sinov.......140
Pravi modrijan......143
Sveti rožni venec . . . .	156
Tri reči.........172
Pravila krščanskega življenja ..........176
Kako živi in umira Marijin
otrok.........184
Srečni — nesrečni ....	188
V zabavo in kratek čas.
Naloge ...... 15,	176
Zastavice . . . . 80, 112,	144 Šaljiva vprašanja 16, 48, 80,
112, 144,	176
Demant..................48
Kratkočasnice :
V božjih rokah ....	80 Odgovorpametnega kmeta. — Štirje mrliči
hkrati........112
Opravičba v šoli ....	128
Slike.
Sv. Alojzij in Stanislav . .	8 Jezusček in sv. Janez 14,	28 Marmornati kip sv. Stanislava ..................19
Sv. Berhmans............34
t Minka Vodušek ....	44
Blažena Imelda Lambertiii	51
t Vilko Prah..............61
Prvo sv. obhajilo..........73
Otroška igra. (Stavba) . .	83
Sv. Paškal Bajlon..........90
Nadebuden mladenič . . .	101
Sv. Družina.......110
Blaženi Henrik Suzo . . .	124 Huda nasprotnika. (Pes in
mačka)........136
Mladi umetniki. (Godci) .	150 Darovanje prečiste Device
Marije.........158
Mala Nelica. (Lenčica) . .	163
ooo|B1|[M|°OO
Äli ste že videli...?
Ali ste že videli starko belo, ki na okna riše rože z roko velo ?
Vsako noč se prek poljan izprehaja,
vsako noč tja k hišicam v vas zahaja.
In pred vsako hišico starka se ustavlja, tiho deco spečo v njih pozdravlja.
„Aj, le sladko spančkajte! Tudi starka zima pridne otročiče rada ima!"
In na šipe v okencih lahno diše, z roko deci pridni rože riše — — _
Vekomir.
Ängelsko omizje.
ni sveti kraj, kjer pobožni verniki prejemajo presveto Rešnje Telo, imenujemo mizo Gospodovo ali tudi angelsko mizo. Angelska miza se imenuje zato, ker angeli nevidno obdajajo in éasté Jezusa v presvetem Zakramentu, torej so vselej v družbi obhajancev. Angeli so zgolj duhovi, in pri svetem obhajilu prejemamo duhovno ali dušno hrano. Pa tudi zato ima to častitljivo ime, ker mora oni, kateri hoče vredno prejeti sveto obhajilo, biti podoben angelom, čist in goreč častilec nebeškega Kralja.
Če pa imenujemo kraj, kjer se deli sv. obhajilo, angelsko mizo, smemo pa tudi vse one, ki pristopajo k sv. obhajilu, imenovati angelsko omizje. Zdaj pa pomislimo, kako ogromno velika in veličastna je ta družba! Saj se angelska miza pogrinja že skoro 19 sto let vsepovsod, kjer žive katoliški kristjani. Oh, ko bi bili vsi pobožni obhajanci — od prečiste Device Marije in apostolov dalje do današnjih dni — skupaj: kako osupno veliko število bi jih bilo, kako častitljiva družba! In koliko je med njimi mladoletnih, angelsko nedolžnih otrok, deviških mla-deničev in deklet! Posebno v novejšem času se je začelo polniti angelsko omizje tudi z otroki, ker so namestnik nebeškega Detoljuba, sveti oče v Rimu, začeli vabiti katoliške otroke po vesoljnem svetu, da naj se že v zorni mladosti radi in pogostokrat zbirajo pri angelski mizi.
Seveda se bode vsa ta častitljiva družba vidno zbrala šele sodni dan; torej zdaj še nimamo te sreče, da bi jo mogli opazovati. Pač pa si jih lahko v mislih ogledujemo že zdaj, zlasti one, ki so bolj znani in odlični gostje tega omizja. Ker ima naš mladinski list svoje častno ime po angelih, mora njegovemu uredniku ravno to častitljivo omizje biti prav posebno pri srcu. In to še posebej zdaj, ko si je za svoje glasilo odbrala naš list ona pridna deca, ki se zbira v »Marijinem vrtcu« in se že s tem prišteva angelskemu
omizju. Zato bo v letošnjem letniku posebno pazljivo zasledoval take zgledne izvoljence božjega Deto-ljuba in jih priporočal svojim mladim čitateljem v posnemo.
1. Sveti Alojzij.
Najprej se ozrimo na prvega ljubljenca in pri-prošnjika bogoljubne mladine, na sv. Alojzija! Saj se pač med vsemi udeležniki angelskega omizja posebno odlikuje. Že v življenju so mu prisodili častno ime: angel v človeški podobi. Angel je bil, ker je ves čas svojega življenja tako zelo skrbel za čistost svoje duše, da bi je ne omadeževal z nobenim grehom, marveč jo še karmoč olepšal s krščanskimi čednostmi.
Posebej pa imenujemo sv. Alojzija na prvem mestu pri angelskem omizju, ker je bilo pač malo svetnikov, še zlasti v mladih letih, ki bi bili tako angelsko goreči častilci presvetega Rešnjega Telesa.
Še preden je opravil prvo sveto obhajilo, je imel že posebno ljubezen do Najsvetejšega. To je pokazal s tem, da je bil vsak dan z angelsko pobožnostjo pri sveti maši in je tudi med dnevom, če je le mogel, hitel v cerkev počastit svojega Jezusa v tabernaklju.
S koliko skrbjo in gorečnostjo, se je pripravljal za prvo sveto obhajilo in s kako vzorno pobožnostjo ga je prejel, mi ni treba šele pripovedovati, ker se smem zanesti, da je že vsem znano. Prileten, izkušen svetnik, milanski škof sv. Karol Boromej, je mladega svetnika pripravljal za to najimenitnejše opravilo otroških let, pa mu dajal tudi navodila za poznejše sveto življenje. Ganljivo lep spomin tega svetega dogodka se še zdaj vidi v Milanu v jezuitski cerkvi: krasna slika, skoraj bi rekel, slika njegove prve angelske mize. V središču je naslikan dvanajstletni Alojzij, ki mu sv. Karol Boromej podeli presveto. Rešnje Telo. Alojziju se kar vidi, da je v tem svetem tre-nutju pozabil na ves svet ter hrepeni in koprni le po angelskem kruhu, ki mu ga sveti škof podaje s svetniško pobožnostjo. Še celo roke so tako naslikane, kakor bi nebeškega Gosta vabile in hotele objeti. Za Alojzijem kleči njegova mati, ki je izmed vseh gotovo
najbolj razumela in čutila srečo svojega dobrega otroka. Zraven grofinje kleči viteški oče, kateremu, dasi je utrjen vojščak, vendar danes srce bije rahlo in miločutno. Tudi njegov manj pobožni brat Rudolf je vidno ganjen.
Dokler bo stala sveta katoliška Cerkev, bo sv. Alojzij najlepši vzornik, ki ga bodo vsi goreči katehetje v prvi vrsti priporočali svojim učencem ob pripravi za prvo sveto obhajilo.
Pa to je bil le krasen začetek; nadaljevanje je bilo, če možno, še lepše. Pogostoma je potem prejemal presveto Rešnje Telo in vselej z enako gorečo pripravo. Pozneje je hodil vsak teden k svetemu obhajilu. Razdelil si je teden v dva dela: tri dni se je pripravljal in prosil troedinega Boga za milost vrednega obhajila, tri dni pa se je zahvaljeval za milosti, ki jih je prejel pri angelski mizi.
Njegova goreča ljubezen do presv. Rešnjega Telesa se kaže tudi v tem, da ima čestokrat na slikah pred seboj monštranco s sv. hostijo.
Še dve reči moram posebej omeniti, ki sta za angelsko mizo jako pomembni. Vsi, ki goreče ljubijo Jezusa v najsvetejšem Zakramentu, so tudi goreči častilci njegove blažene Matere Marije in pa posebni ljubitelji angelov. To se je v veliki meri pokazalo pri sv. Alojziju.
Marijine cerkve, Marijina božja pota in Marijine pobožnosti so mu bile nad vse ljube. Pred Marijinim oltarjem v Florenci je storil še kot devetletni deček obljubo vednega devištva; od Marije si je izprosil odločitev stanu; v Marijini družbi se je veselo preselil v rajsko domovino.
Izredno veliko pobožnost je sv. Alojzij gojil do svetih angelov. To je bilo znano tudi med njegovimi tovariši, tako da ga je pater Bruno, ki je pisal kn]igo za premišljevanje, naprosil, naj mu sestavi premišljevanje o svetih angelih, kar je tudi mladi svetnik izpolnil, in sicer vrlo dobro, kakor se lahko vsakdo prepriča iz njegovih spisov, ki so se nam še ohranili.
Na oboje vas opozori tudi današnja slika.
2. Mnogoštevilna udeležba.
Leta 1911. je bil v Madridu na Španskem evha-ristični shod. Nekaj izredno lepega je bilo ono jutro, ko so imeli otroci skupno sv. obhajilo. Na obširnem prostoru na prostem so bili postavljeni oltarji, pri katerih so trije škofje maševali in obhajali otroke, okrog 17.000 jih je pristopilo k angelski mizi. Deklice so bile belo oblečene z vencem na glavi in z do tal segajočim pajčolanom. Veličastna družba, ljudem v vzpodbudo, angelom v veselje.
Zelo veličastno je bilo angelsko omizje ob lanskem evharističnem shodu na Dunaju. V tem blagodejnem času je bilo vseh obhajancev do 300.000! Samo dunajskih otrok, dečkov in deklic, je bilo eno jutro pri skupnem obhajilu 5000! Na prostem je bilo pripravljenih sedem oltarjev; maševalo je pet škofov; otrokom pa je 20 mašnikov delilo sveto obhajilo. Kolika radost v mladostnih srcih tega angelskega omizja! Kako so se šele radovali nevidni spremljevalci, nebeški angeli, svojih dobrih varovancev.
3. Nepoklican gost.
V starodavnih časih je bila navada, da so pri obhajanju vernikov ostale svete hostije razdelili malim nedolžnim otrokom. Tako se je godilo tudi v mestu Carigradu. Nekega dne se je pridružil krščanskim otrokom, ki so bili poklicani v cerkev, tudi mlad židek, čegar oče je bil steklar v tem mestu. Deček prejme v svoji detinski preprostosti z drugimi tovariši presveti Zakrament in se vrne veselega srca domov. Ker je sveto opravilo dlje časa trajalo, ga oče vpraša, zakaj je tako pozno prišel. Nič hudega sluteč pove malček, kaj se je bilo zgodilo. Strašno se razsrdi ob tem Žid, ki je silno sovražil kristjane; v skrajni togoti zgrabi sinčka in ga vrže v razbeljeno peč svoje tvornice ter zapre vrata za njim.
Skrbna mati, ki je pogrešila svojega sina, ga je iskala povsod, toda zastonj. V svoji obupnosti začne v bližini peči glasno vzdihovati in tožiti, — oj čudo:
iz peči se razločno sliši otrokov glas. Hipno priskoči mati in odpre peč, in glej: deček pride nepoškodovan in vesel iz pekočine!
Vsa osupla vpraša mati, kako je mogel v sredi žarečega ognja ostati nepoškodovan! »Gospa, škrlatno oblečena,« radostno pripoveduje otrok, »se je prikazovala večkrat pri meni, pcgaševala ogenj okrog mene in mi dajala hrane.«
Vse mesto je izvedelo za ta čudež. Mati in sin sla se pokristjanila, oče pa je bil na povelje cesarja Justinijana smrtno kaznovan, leta 552. Kako pa je moral vesel biti dobri sinko, ki se je odslej kot kristjan svobodno pridružil angelskemu omizju.
manova družina ni bila številna. Dvoje otrok,
očeta in mater je štela.
Last te obitelji je bila mala kmetija. Pet njiv, majhen gozd, travnik in stelnik je obsegalo celo Rmanovo gospodarstvo.
Rmanova hišica s hlevom je stala prav na koncu naše vasi. Ličen vrtec z majhnim čebelnjakom je silil v bližnji občinski pašnik. Tam sem tudi jaz užival svoje pastirsko veselje in bridkosti.
Najemali niso nikdar pri Rmanovih. Oče Rman, mati Rmanovka in njuna sedemnajstletna hči Franica so prav lahko obdelovali polje in zmagovali druge opravke brez tuje pomoči. Rmanov sin Ivan pa je nehal pasti ravno preteklo jesen rumenko in sivko ter je šel v mestne šole, da postane po srčni materini želji duhovnik.
Ko so se približale božične počitnice in jih je Ivan prvikrat prišel uživat domov, je oče Rman že zelo pokašljeval ter tožil, da ga neprenehoma zbada v prsih.
Ave Maria.
Ob očetovi smrti.
»E, nič ni hudega, oče! Nič ne maraj,« je tolažila Rmanovka svojega moža, sebe in svoja otroka. »Ko mine zima, izgine tudi kašelj, in prsi te tudi ne bodo več bolele.«
In vsi so bili potolaženi, ker so verjeli ter zaupali materinim besedam.
Minile so božične počitnice. Ivan se je moral vrniti v mestne šole. A Rman je še vedno pokašljeval ter tožil o bolečinah v prsih. Le včasih za en dan ali za dva dni mu je odleglo v grlu in prsih. In take dneve so pisali Ivanu o zdravstvenem stanju očetovem.
»Pišejo mi, da je odleglo očetu, a jaz se vendar bojim,« je govoril ob takih prilikah Ivan svoji gospodinji, ko je prebral materino pisanje. »Bojim se, a ne vem, zakaj. Izprva sem hodil tako veselo in brezskrbno po mestu; sedaj se mi pa pri vsaki stopinji srce kar skrči vsled neznane, strašne slutnje. Zdi se mi, kakcr bi me tiščal težak kamen na prsih,«
Gospodinja je sicer Ivana tolažila, kakor je vedela in znala; a vse to ni nič zaleglo.
»O, da bi bili skoraj velikonočni prazniki,« je zopet nekoč govoril Ivan svoji gospodinji. Šel bi rad domov! Veste, kar odpravil bi se!«
Še tisti dan je šel Ivan na kolodvor ter se odpeljal proti domu.
»Že mesec dni mi niso pisali,« je mislil Ivan na vlaku. »O, da bi bil že skoraj doma. Danes leze vlak takó po polžje. Strašno je, če se človek vozi tako počasi v negotovosti,« izgovori naposled kar naglas zadnji stavek.
»Kaj ti pa je, fant,« ga vpraša poleg njega sedeča ženica.
»Moj oče so najbrže hudo bolni; pa ne vem za gotovo,« ji odgovori Ivan,
Nato ji pove vse, kar je vedel, in kar so mu pisali.
Hitreje se je potem vrstil travnik za travnikom, in urno se je bližalo drevo za drevesom. Zvončki, marjetice in trobentice so se spletali kar v pisane trakove pred Ivanovimi očmi; a on se ni zmenil za
St. Alojzij in Stanislav, goreča častilca Matere božje.
te stvari. Tiho je ždel na svojem mestu in tudi z ženico ni več govoril. Molčala in mirovala so njegova usta, a njegova duša je trpela v strašni negotovosti . . .
Komaj pa je bil sedel Ivan tisti dan v vlaku na svoj sedež, že je došlo od doma brzojavno poročilo od njegove matere, da je oče slabši in da naj Ivan hitro pride domov. Tega Ivan seveda ni vedel.
Gospodinja se je potolažila s tem, da je Ivan že itak na potu proti domu.
»Še tri postaje, pa bom v domači vasi,« zavzdihne dobri deček, ko zakliče izprevodnik postajno ime »Zahribje«. Poleg njega sedeča ženica izstopi.
Ivanovemu očetu ni odleglo tako, kakor sta mislila mati in sestra Franica in sta poročali Ivanu. Varali sta sebe in njega. Kašelj je bil sicer rahel, toda zbadanje v prsih je položilo Rmana v posteljo. Poklicali so zdravnika, ki je sicer dal bolniku neka zdravila, a je zmajaje z glavo odšel resnega obraza. Poklicali so ga vdrugič. Tedaj pa ni dal več nika-kega zdravila.
»Brez upa! Pokličite duhovnika, da se bolnik spravi z Bogom. Mogoče se motim. Daj Bog, da se!« je rekel zdravnik ter odšel.
Franica je zdirjala v župnišče po gospoda župnika, da so prišli s sv. popotnico. Obenem je pa takrat tudi brzojavila Ivanu v mesto, naj pride domov, kar sem že zgoraj omenil,
Ravnotisto popoldne, ko je prejel Rman sveto popotnico, se je pripeljal njegov sin Ivan domov. Večkrat se je ozrl Rman s postelje k hišnim vratom, in večkrat je slabotno vprašal zdaj tega, zdaj onega, je Ii že Ivan doma . . .
Nagibal se je že tisti solnčni dan proti mraku, ko je obstal vlak na železniški postaji, Ivanu najbolj znani.
Veliko ljudi ni vstopilo vanj, še manj pa jih je izstopilo. Troje žensk iz vasi in Rmanov Ivan so bili edini, ki so skočili iz vlaka.
»Kako je kaj očetu,« vpraša Ivan tiste tri ženske, ki so se mu pridružile že takoj pri izstopu.
»Slabo, bolj slabo, Ivan,« mu odgovori Kajžar-jeva ujna.
»Padar je obupal,« je pristavila Kotarjeva botra.
»In gospod so bili danes pri njem,« je rekla nazadnje še Matevževa strina, ki je pa Ivan ni več poslušal, ampak je popustil ženice ter urno zdirjal proti domu.
»Revež,« so vzdihnile vse tri ženske naenkrat ter se jele pomenkovati, kako bo pri Rmanovih, če umrje gospodar.
Ves zasopel je vstopil Ivan v rojstno hišo.
»Ivan!« — »Oče!« — Samó tedve besedi sta se čuli, in že sta bila oče in sin v objemu.
Svečan je bil ta prizor. Nekaj soséd je bilo okoli postelje, Mati in Franica pa sta podpirali glavo bolniku.
Ko se je Ivan polagoma oprostil očetovega objema, se je bolniku zasvetil obraz zadovoljnosti, in nič več ni izpregovoril. Le oči so še iskale gospodinjo in hčer. In prišli sta k njemu. Dal jima je roko, za-hropel težke, in njegova duša se je poslovila od trupla ter splavala pred vsevednega Sodnika.
Ivan in z njim vsi navzoči so zaplakali za ljubljenim očetom in gospodarjem in našli uteho v prisrčni molitvi. In jokali so ob rakvi tri dni in zopet pri pogrebu in vsakokrat so se potolažili v molitvi . ..
Ivan se ni vrnil več v mestne šole. Pomagal je materi in sestri pri gospodarstvu. To še sedaj prav spretno in pametno vodi.
Franca je že tudi pridna gospodinja v bližnji vasi. Mati Rmanovka pa se veseli dobrih otrok ter je zdaj pri sinu, zdaj pri hčeri.
Očeta Rmana se pa vsi trije še vedno spominjajo pri vsakdanji večerni molitvi. Na praznik vseh Svetnikov pa obiščejo vsako leto njegov grob.
Prižgo mu lepo število lučic ter tako počaste njegev spomin. Seveda tedaj še posebno iskreno molijo za pokoj njegove duše.	Anton Antonov.
Penica.
§j|| belim, kristalnim snegom se je odel holm in log.
In ravnine in visoki hribi za holmom in logom so se lesketali kakor z biseri posuti. Preko planjav je vel oster mrzel sever, cvilil in tulil je žalostno in je begal semintja kakor Kajn pred svojo vestjo .. -
Penica je skakljala lačna in vsa premrzla po gozdu. Od drevesa do drevesa je skakljala, od veje do veje. Čisto tiha je bila in ni pela. Zakaj sama je bila, sama, brez tovarišic, plaha kakor majhen otrok. Daleč pred njo, za njo, okoli nje, daleč, daleč pa sam gozd, sama gola, mrzla drevesa — in penica v tem gozdu sama, čisto sama kakor tujka v daljni deželi... Težko že leta, peroti jo komaj nosijo; trudna je in lačna ...
Visoko v zraku zavrišči in zakraka jata vran, pa jadra nad gozdom in nad vso neizmerno pokrajino. Penica se zboji, nekaj težkega ji leže pri tem krakanju na srce in pritiska jo k tlom. Strah ji leže na srce in ta strah se veča, kolikorbolj leti penica naprej...
Leti dolgo in obstane končno vrh holma na smreki. V dolini dremlje vas, nizke, pobeljene hišice, prijazni, domači dimniki, iz katerih se kadi v zrak. Postane penica in se ozre na vas pod seboj. Kaj, če bi zletela dol v vas? Kaj, če bi poizkusila, kakó je tam doli? ... Morda bi dobila tam nad tistimi belimi hišicami kaj za lačni želodec? Morda ...
Zamahnila je s perutnicami in je planila preko polj in leh proti vasi. Veselje in nada — oboje hkrati jo je prešinilo.
Že je bila blizu vasi. Hiše so se ji zazdele večje in bolj gosposke kakor prej. Vsenaokoli je bilo veliko, lepo, snažno. Sredi vasi se je belila široka cesta, svetla, mogočna, in kraj hruške za hišami — kaj je pa tam? ... Hišica, majčkena hišica, pritrjena na kol, meter visoko od zemlje ... Kaj je pač to? ...
Vsa nemirna poleti penica naravnost k hišici.
Ah — kaj je pa to? ,..
Vse polno ptičic je tu, vse poredne, vesele, kakor da je spomladi... V hišico letajo in letajo, iz hišice pa zobljejo ... Penici se zazdi, da se te ptičice tudi smejejo od samega veselja in da prepevajo, prepevajo pozimi...
Pozdravljena, o hišica majčkena!.. -
Poletela je penica in je obstala. Kar na kupu je imela pred seboj polno krušnih drobtinic, tako dobrih, tako sladkih. Upognila je glavico, odprla je kljunček in je začela zobati. Okrog nje pa so se smukale venomer ptičice in so tudi zobale.
Penica se je nazobala.
Tedaj je pa prišel po cesti deček, razoglav, bosonog, glavo nekoliko upognjeno, pest na prsih. Počasi je stopal, tih smehljaj na ustnicah; in prišel je do hišice ...
Kaj pa sedaj?!...
Prestrašeno se je ozrla penica na majhnega velikana, začivkala je in je planila hitro na bližnje drevo, počenila je in je zrla dol proti hišici...
Deček se je pa okrenil.
»Ubožica ... saj se ti ni treba bati!«
Odprl je pest in je vsul v hišico kopico drobtin, nato pa odšel po cesti nazaj, še vedno tih, sladak smehljaj na ustnicah. Nič več se ni okrenil . . .
Penica se je pa zibala na vejici, stopicala je nemirno semintja. Vrtela se je, upogibala je glavico in je zrla z drobnimi očmi na vse strani. Ves strah jo je minil.
Planila je zopet v hišico in je zopet zebala sladke drobtine.
Ostala je potem vso tisto zimo v vasi. Deček pa, sladàk smehljaj na licih, je prišel vsak dan in je prinesel drobtinic v majčkeno hišico ...
Cvetinomirski.
Mladim čitateljem naznanjam veselo novico, da bode odslej „Angelček" še posebej glasilo Marijinih vrtcev. Zato sem odločil poseben oddelek, kjer se bodo obravnavale in priobčevale reči, ki so še posebej koristne in potrebne otrokom Marijinih vrtcev. Pri tem pa ne bodo prav nič oškodovani oni naši naročniki, ki še niso v vrtcu, marveč bodo le na dobičku, ker bo tako list veliko bolj mikaven, namen pa mu je prejkoslej isti: slovenski mladini bistriti um in blažiti srce ter ji podajati tudi primerno razvedrilo. Otroci Marijinih vrtcev in njih voditelji naj se pa tudi izkažejo hvaležne s tem, da naš list pridno naročajo in razširjajo. Ako se skupno naroči deset izvodov ali več, se zniža cena na 1 K za izvod.	Urednik.
V Marijin vrtec.
Kamor stopi Mati božja, kamor stopi med otroke, krasen vrtec se razgrne kroginkrog Gospe visoke.
A na vrtu lepe rože : čista srca so detinska; ali Ona je med njimi : jasna lilija dolinska.
Lilijin je duh mogočen, celi rožni vrt prevzame ; duh Marijin je dobroten, ves Marijin vrt objame.
A Marijin vrtec s trnjem večni Bog je sam ogradil, sam je Sina, prvo rožo, na Marijin vrtec vsadil.
Druga roža, iz pustinje sin nedolžni Caharijev : Glej ! na vrtec gre Marijin, preden gre na pot Mesijev.
In še mnogi... in še mnogi; vseh prešteti ni mogoče: vsaka duša, vsako dete, ki Marijo ljubi vroče.
Tudi tebe, tudi tebe v svoj nedolžni vrtec vabi; in če smeš, pa jo presliši, in če moreš, pa jo zabi!
Silvin Sardenko.

Kam?
Kara torej? V Marijin vrtec! Po kaj? Glej, otroka, to si čuden! Po kaj pa hitiš pomladi na vrt? Tam hodi solnce, tam rastejo naše sestrice — rožice, tam pojo naše družice — ptičice. No, torej! Vse to dobiš tudi v Marijinem vrtcu in to še vse lepše in ob vsakem času. Tudi pozimi ? To si še neveden. Ali ne veš, kjer je Marija, tam ni nikoli zime. Kaj bomo delali v Marijinem vrtcu ? Kar bo ukazala njegova Gospa. Moliti bo že treba. Veliko ? Ne ravno veliko, ampak lepo. Pa poslušati bo treba Marijine govore in opomine. Pa ne bo prišla sama govorit in opominjat, temveč pošlje svojega služabnika-du-hovnika, da stori to delo v njenem imenu in namestu nje. In k sv. obhajilu, otrok moj, boš moral tudi včasih pristopiti. Sv. obhajilo je solnce, žarko solnce v Marijinem vrtcu. In vi otroci ljubite solnce, kako ne bi radi hiteli tja, kamor vam sveti večna luč — pred tabernakelj. Torej — v Marijin vrtec!
Kje pa je ta Marijin vrtec? Marsikje na slovenski zemlji je že z varno ogrado zagrajen in z lepim cvetjem okrašen. Vprašaj kateheta, on ti natanko pove, kje in
kako najdeš pot v Marijin vrtec. Pa moraš res prašati! Kadar prebereš te vrstice, skleni stopiti in tudi res vstopi v Marijin vrtec.	_r.
Marijin zvonček.
Cvetje po naših šolah. Zima, pusto vreme, dolgočasna megla vlada zdaj zunaj; a v naših šolah se je jelo tudi pozimi razvijati bujno in dehteče cvetje. Cvetke, ki jih imamo v mislih, so naši dobri fantiči, so naše pridne deklice, ki so se posvetile Mariji ter so se združile v Marijinih vrtcih, da bi se skupno navduševale za češčenje in ljubezen do nebeške Gospe in Priprošnjice. Ljubi otroci Marijini! Ali ste že kdaj pomislili, kolika odlika, kolika prednost, kolika čast je za vas, da se smete imenovati »otroci Marijini«! Kdo je Marijinega vrtca bolj vesel kot katehet, ki se trudi z mladino v šoli in si prizadeva, da bi njegovi učenci, vsi dečki in vse deklice, ostali nedolžni, čisti, ponižni, marljivi in ubogljivi. Toda kaj pomaga, ko je pa med svetom toliko nevarnosti in slabih zgledov! Tolažba zanj so Marijini vrtci, kjer vas, dragi malčki, zbira kot nežne cvetke, pa skrbi, da ne bi na tem vrtcu pognal nevaren plevel posvetnosti, da ne bi zadušilo drobnih sadik bodeče trnje skušnjav in zapeljevanja. Kolikokrat vas, ljubi otroci Marijini, skrbni veroučitelj priporoča varstvu one nebeške Kraljice, ki ste si jo izvolili za svojo mater; kolikokrat se vas spominja pri sveti daritvi, da bi ohranili ljubezen do Jezusa, ki so mu cvetke iz Marijinega vrtca posebno všeč.
Marijini otroci! Bodite zares vselej in povsod dišeče cvetke ter ohranite belo cvetje nedolžnosti pozimi in poleti. Odlikujte se v šoli in izvun šole, v cerkvi in izvun cerkve, zlasti pa pri prejemanju sv. Rešnjega Telesa. Ako bi vas kdo vprašal, zakaj ste se vpisali v Marijin vrtec, mu odgovorite: Zato, da nam bo ljuba Marija pomagala v nebesa priti. In to je prav gotovo, da se bomo z njeno pomočjo zveličali, saj velja vsem onim, ki so v Marijini družbi ali pa v Marijinem vrtcu, staroznana obljuba: »Marijin otrok ne bo pogubljen!«
A. Č.
Naloga.
(Priobčil »Internus« )
• Razpredeli te-le črke v posamezne predalčke tako, da se bo čitalo v prvi vrsti navzdol in v zadnji povprek zbirališče posebno pridnih otrok. Posameznim vrsticam pa je pomen:
1.	Svetnica iz Jezusovega časa.
2.	Tvoj zvesti vari h.
3.	Priljubljen glasbenik Marijinih pesmi.
4.	Žensko ime.
5.	Najsvetejše Ime.
6.	Turška vera.
7.	Krut preganjalec kristjanov.
8.	Prijetno izprehajališče.
Šaljivo vprašanje.
(Zastavil »Internus«.) Kateri, sicer dober človek, pride gotovo v vice? (ReSitev in imena rešiteljev priobčimo v prihodnji Številki.)
Vabilo na naročbo.
„Angelček" izhaja kot brezplačna priloga „Vrtca", a se lahko naroča tudi posebej za 1 K 20 h na leto. (Kdor naroči skupno deset izvodov ali več, se mu cena zniža na 1 K.) V Katoliški Bukvami se prodajajo še poprejšnji tečaji, kart. po 1 K, in sicer še vsi, razen I. in II., IV., VIII. in IX. — Naročnina za XXI. tečaj naj se pošilja z naslovom : Anton Kržič, c. kr. profesor, ali pa upravništvo „Vrtca" v Ljubljani (Sv. Petra cesta 78).
Odgovorni urednik Anton Kržič. Tiska Katol. Tiskarna v Ljubljani.
ICJ e	P t	1	f e	P fS)
a	a	a	a	a
a	a	c	e	e
e	e	g	h	i
i	i	i	1	1
m	m	n	n	n
n	0	r	r	r
I r	r	s	t	t
u	v	v	z	z