u-naj podipišeta A. in B. \i uprave JUU v Podporni sklad Učiteljske Samopomoči Učiteljska Samopomoč je ustanovila na občnem zboru v letu 1933. podporni sklad, ki na j bi pomagal olanom - zadTužnikom z denarnimi podporami v bolezni, v nesreči ali denarni stiski. Te podpore vračajo člani brezobrestno v nizikih meeeonih obrokih. V ta sklad je prispeval vsak olan enikrat za vselej Din 60'—. Podipore podeljuje zad^ružno načelstvo. Prva seja v ta namen se je vršila 27. junija 1934.; od tedaj pa do danes (maj 1935) je bilo 9 sef. Vse delo za podporni sklad se je vršilo samostojno in ima z US samo posredne zveze, to je: skupni čekovni račun, članslka pripadnost v US, informacije o irednem plačevanju 'članskih pirispevkov, osdbje iste uprave in drugo. Popokioma ločeno jma podporni sklad svoj vložni vpisnik, svoie kontne liste, svojo blagajno in znamke, se samostojno vodi, obračunava in zaključuje. Ob Ikoncu 1. 1934. je znašal čisiti podporni siklad Din 151.732'—; s tem znesikom razpolaga načelstvo, ki razdeljuje podlpore do 9/io tega sklada. V letu 1934. je bil dejianiaki strošek za tiskovine, koleke, položnice m pisarniške potrdbščine Din 1407'—. Ta znasek bo v letu 1935. — ipo poravnavi podpor — že precej poravnan in prištet med prejemike (povrnjeni stroski). V i&tu 1934. so prosili za podpore 143 člani. Od teh je 17 prosilcev poslalo samo prošnjo za ptred»pisane tiskovine, katerih pa niso vrnili spolnjenih ali pa so ipo p^ojasnilu in navodilu zadružne uprave sami prostovoljno odstopili. Načelstvo je rešilo ugodno 92. neugodno pa 14 prošenj; skupno 106 prošenj. Vse ostale prošnje, iki so bile vložene v letu 1934., je rešilo v januar^ki in marčevi seji tekočega leta. Načelstvo ie 'podelilo v letu 1934. — 92 prosilcem Din 188.457'—. do prve majske seje_ pa še 34 prosilcem Dfri 62.800'—. skupaj Din 251.257'—. Vse podpore je raizdeiljevalo načelstvo y svojih rednih sejah, vse pisarniško deJo in informacije je izvrševal podpisani. vknjižbe pa tov. Kobal Josip. Praviffniilk \ za podeljevanje ,podpor je spre.jell in po^trdil občni zbor v maju 1. 1934. v Mariboru. Te^kom zadnjega poslovnega leta sta našla načelstvo in zadmžna ^prava več primerov. za katere se razna določila tega posilovnlka niso moffla rabiti ali pa so bila ta premallo določno naiznačena. V gotovih točkah ie praiksa pokazala razne nedostatke, ki jih bo trdba 'popraviti, spopolniti in nadomes'titi s čem b<>lišim. Včasih so bili člani — prosilci na aiejasnem kako in kaj in so vede ali nevede marsikaj zasrešili. Nekateri so se tega zavedali in priznali svoj prestopek, drugi zopet so bili mnenja, da se podpornega sklada sme vsak zadružnik poshižiti in ga načelstvo pri podeIjevanju podpor mora v,poštevati. V nasled- druga razširila svoje človekol.jubno in podporno delo še na bolezen, nesrečo in drugačne denarne stiske. Podporni sklad US ni nikaka ptosojilnica. Vsaik prosilec za podporo ia tega skkda naj bi dobro premislil in pretehtal svoj navedeni vzrok ali je ta socialnega izvora, ali je v sikladu z namenom te podpome akcije, ali niso za rešitev njegovega primera ustanovljeni denarni zavodi. Večino do zdaj vloženih vn rešenih prošemj so prosilci utemelievali z boleznijo — lastno ali v družini. Reševan.j© teh prošenj ni delalo načelstvu nilkaikih. pjregilavic. Offlasili so se prosilci s premoženjem čez 100.000 dinarjev in prosili za par tisoč dinarjev podpore; eden bo ometal hišo in dimnik. drugi poiPTavil streho, tretji je imel nesrečo pri živini itd. Kako naj se reši taka prošnja? Drugi prosilci imajo hiše, posestva ali premoženja obremenjena z izposojilL S podporo iz Dodpomega sklada žele te poravnati in si prihraniti obresti, ki t>i ji'h sicer moraili plačati v denarnem zavodu. Zadružna upirava ie prejiela prošnje, k.jer pravi prosilec: Nujno rabim denar za založbo knjige, učila, za izdelavo lesnih izdelkov itd. Načel^tvo je bilo mnenja, da se v teh primerih ni pokazala socialna, pač pa trgov^ka ipotreba, ki je pa podporn! sklad ne more vpcrštevati. Zelo kočljivo in težko je presoditi osebne dolgove prošnjikov. Zakaj je član A. zadolžen preko glave. član B. z enakimi dohodki v dobrih gmotnih razmerah? Kako naj se piresoja dobrega in varčnega tovariša, kako lahkomišljenca in zapravljivca? Komu je denarna pomoč nujna ali mes potrebna, kje je podpora bolje naložeina? 2. Podatki v prošnii morajo biti resnični. Tu se pogosto gresi. Navaja se bolezen. ki je bila pred1 meseci ali leti; govori1 o nezgodi, ki je zadela prosilca pred davnim časom; prosi podlporo za pcpravo zobovja, kar ni po- Ljubljani«, on sam fe čisto na dirugem koncu bainovine, mjegovih družinsikih Taznner ne pozna prav nobeden v selkciji JUU; vsa poznanstva so iz raznih zborovanj ali banovinskih skupščin. ImeH smo še dnuge primere. Prosilec prayi: »Podpisov dveh članov nisem dobil, ker jih nisem iskaj. Svojih težav ne maram razkladati drugim, v svoje osebne obveznosti ne uvajati tovarišev. Ne želim, da poizvedujete o meni p^ri Vaših zaupnlkih. Zadostuje naj Vam moj'a 'beseda in olbljuba.« Itd. Prtenamo, da imajo talke izjave nekaj dobrega, če mislimo na ugled vsega uičiteljskega stanu v narodu. Na druš'fcvenih zborovanjih. in sestankih iradi potožimo o stanovskilh težkočah, prilkrajišlkilh tu in tam, zaka.j ne bi do'bremu tovarišu zauipal svojih osebnib težav. Kaiko naj načelstvo US pravilno presodi, prav r.eši njegovo prošnjo in mu zaupa denarno podporo? Že v taki obliki na-vedeno opravičilo — izpustitev dveh podpisov — nehote vzibuja nezanpanje pri čianib načeil&tva. 3. »Beseda dana — vez velja!« Prosilec vse lepo obljubi. vpiše znesek za zaporedne mesečne obroke, ki jih bo pošiljal sam neposredno US. Kaiko pa v praiksi? Zadružna uprava je nakazala 'podeljeno ,poidporo. Čez nekaj dni, včasih čez mesec dfti, dospe v zadružno upravo dopisnica ali pismo, da je pro-' silec ipodporo prejel, prosi pa, naj se mu preloži pričetek vraičevanja za 3 ali 4 mesece. »Ne more, ,pa ne more :pri najboljši volji!« Načelstvo mu to dovoli, kaj naj sicer stori! Ko ta rok poteče, se poncvi prejšnja ii^ra, NačelStvu poide potrprjenje, zad^uina urprava prosi računovodstvo za zaznamek na mesefčne prejemke, kar traja 2 db 3 mesece, pri prejemniku podpore je seveda zamera. Podporni sklad ie prejel prvi mesečni obrok vračila za pol leta prepozno. Določene dbroke je treiba vračati mesečno. Denar iz podpornega sklada mora neprestano krožiti iz uprave k zadružnikom in nazaj. Če prejme uprava v mesecu namesto 60 le 40 vračil, je znesek za novo razdelitev za '/3 manjši kot ,bi morat biti. Načelstvo mora vsled višje sile odložiiti več prošenj — včasih tudi nujnih — na poznejšo sejo. Prav tako se godi. četudi v manjšem obsegu, kadar vračevalci samj samovoljno znižujejo mesečne obroke. Vse te zadružnike prav ni'č ne vznemirja dfejstvo, da vsled njihove nemožatosti in lahkomišljenega odlašanja ne morejo dobiti potreboih podpor druffi pTosilci — pTav tako zadružniki. Mnogi misiijo in ravnajo pri tem gosipodairsko: Moja podpora se ne ohrestuje, v denarnem zavodu tnoTam plačati dbresti. Prav radi potrdimo: Gospodarsko je to, ni pa socialno, kakršna je bila zamisel podpornega sklada. V posojiilnici odlašaj z odplačili kolikor časa te uprava pusti, saji s tem ne bo nilhče oškodovan, ker boš plačal zamudne obresti. Podporni sklad US zamudnih obresti — žaldbog! — nima. Imeli smo pa primere, ko je v teh točkah uprava sama omilila težke pogoje naišega pravillnika, ker je 'bila novo nastala potreba le preveč velika in nujna. 4. Že pTej sem Omenil, da podporni sfclad ni posojilnica. Za podporo prosim res le v nujnem in težkem položaju. Misliti mioram itudi na to, da ima US okrog 2600 članov. ki so v potrebi vsi upravičeni prositi ta sklad za pomoč in da je med terni z>na'biti dosti takih, ki so potrebnejši od mene. Pretehtajte in pre&odite svoj dani položaj kar najstrožje! Pravibiik ne dovoljuje novih podpor dokler niso prve poravnane. Primeri iz pisem: »V par mesecih bo moja podpora poravnana. Rabim nujno Din 3000'—. Priporočam se načelstvu, da mi ugodno reši mojo prošnjo.« »Nujno mi je potodben za popravo zob znesek Din 2000"—. Prosim, da me upoštevate.« »Pr,ed pol leta sem dobil podparo Din 3000'—, ki jo bom vrni'1 v 15 mesecih. Takrat sem prosil za Din 5000'—. Prisodite mi na prvi seji še ostalih Din 2000'—.« Itd. Tak zaidružnik je mnenja, da si je s prispevkom Din 60'— za podporni sklad pridobil pravico, da mu bo ta odslejf kril vse potrebne, hipne in mogoče izdatke. Ali bi bilo moralno kaj takega zahtevati? Kje ie tu čut solidarnosti, tovarištva. socialnosti! Podporni sklad 'bi morail imeti Krezovo bogastvo, da bi zadovoljil vse dename potrebe vsega č'lanstva US. S kaipitalom od poldtuigstoitisoč dinarjev teh čudežev ne zmore. Prosimo posameznike za v.eč obzirnosti napram celoti in res potrebnim prosilcem. 5. Kadar označite v prošnji načim vrače- trebno; s podpoTO bom poma;gal iz tez^kega, vanja dobro premisute dvoje: a) kakšne me- gmotnega stanja svoji sestri, te pa prosilec nima; vzrok je bolezen, denar se rabi za zidavo itd. Prosilčevi mesečni preiemki morajo biti pri računovodstvu, oz. finančni direkciii neobremen.jeni. Načelstvo mora biti zelo opretzno pri podeljievanju podpor. Težko zbrani in v najboljše svrhe namenjeni sklad ne more biti zatočišče za spekulante in vračila nezmožne osebe. Vsak resen prosilec bo navedel ,po isvojem poStenju zneske, ki ga obremenjujejo in pa dobo, v kateri bo zaznamek iz^brisan. Pri manjših zaznamkih in teižkih priliikah je podpora še moigoča. Slalbo nmenje pa si ustvari načelstvo o takih prosicih, za katere mora še le zadiružma uprava zaznati, da imajo zaiznamlke na miesečne prejemke, ki jih pa sami v prošnji niso navedli. Podpise dveh zadružnikov na prošnji naj se ne smatra za nekako formalnost ali po- sečne obroke bom zmogel in b) ali imam zadosti osebne energi.je, da bom vračal mesečne obroke sam redno in neposredno US. Upravi so ljubšr nizki obroki, a redni. .kot visdki na papirju, v resnici pa noredni. Kdor sam sebi ne zaupa, maj se mirno odlloči za vraoevain.ie po 'računovadstvu, oziroma finanični dirdkciji, četudi je ta način nekaj dražji. N. pr. Za ipodporo Din 3000'— srariejo koleki Din 65"—. Računovodstvo in finančna dirdkcija vračunavata in odtegujeta pri mesečnih nakazilih svoje stroške, ki znašajo do Din 3"—. Te primanjiMjaje mora seveda zadružnik US z obračunom nadomestiti. Dobro za te zadružnike ie pa to, da z vračevanjem nimajo nikakega posla. 6. Zadružna uprava je poslala v juniju 1934. vsem člamo-n tislkano navodilo za podporni sklad. ki se izrazi z enim stavkom: »Pošljite v znamkah Din 5'— za tiskovine, njem bom navedel nekaj primerov, o katerih trebno zlo. Že besedilo saimo pove. da »pod- vrnite jih izpobaiene v vseh točkah in čakaj- je ipotreibno, da člani — zadružniki zvedo in o katerih se bo govorilp na letošnjem občnem zboru, ki bo 2. junija 1935. v Čelju. 1. US vrši med učiteljstvom dravske banovine veliko »socialno delo, ko z denamo podporo pomaga težko prizadetemu tovarisu (tovarišici) ali njegovi družini v najtežjem času — ob smrti. S podporaim skladom je za- p*snik jatnči za resničnost podatkov«. Ker je vsak zadružnik; soudelteženec podpornega siklada in je v interesu nas vseh, da se podporni sklad pravilmo in kair najboljie mogoče uporaiblja. zato naj bodo podpisi res znaki poštenja in zaupanja, za kar jih ie vodstvo US označilo. Zadružna uiprava dobi ,prošnjo brez podpisov. Prositec piše: »Mojo pTOŠnjo te na rešitev, ki bo ob svojem času gotovo dospela.« Vsak drugačen postopek napravlja zadružni upravi dosti nepotrebnega dela, prosilcu več stroškov. a prav nič ne pospeši rešitve prošnje ,z ozirom na čais ali vištao podpore. Ker se zaraounavajo stvarni stroški. ki so nastali z dk>pisovanj'em, z nakazilom \<a vračilom podlpoire, prosilcem samiim, ne zah- tevajte od uprave še posebnih pojasnil, kakršnih Vam !ta ne more dati. Če ie pojasnilo potrebno, frankirajte zadostno Vaša pisma, za odjgovoire priložite znamke. 7. Zoiesck Din 5"— za tiskovine in informacije je prenizek. To se vidi pri tistih pro silcih, kiateirim načelstvo ni odmeriilo zaiprošene podpore. V letu 1934., to je v dlobi 6 mesecev (od 1. VII. do 31. XII. 1934.) izkazuje podporni sklad — ponajveč na tiskovinah in poštnini — nep'okritih stroškov v znesku Din 106'10. Ti stroški bi utegnili postati v bodoče še višji. Kje naj se išče nadomestila za njie? — Prav tako kočljivo ,je vprašanje: Odkod se bo odmerila morebitna nagrada vršilcemi pisarniškega deila v podpornem skladu, kiar naj po § 15. našega piravilnika stori vsakokratni olbčni zbor? Po mojem •jnnenju bi taki izdatki >ne smeii obremenjevati podpomega sklada. 8._ Vsak prosilec želi, da 'bi bila njegova prošnja prva rešena, keT denar nujno rabi. Ta želi, da na.j mu pripiravimo denair do gotovega dne, oni, da naj rešimo prošnjo kar v mpiravi — brez seje načels'tva — njemu pa taikoj nakažemo denar. Za podelitev podpore so važni razni momenti: Redno plačevan.je članskih prispevkov, zaznamka prosti mesečni prejemki, pismena poročila naših zaupnikov o družinskih in premoženjskih razmerah prosilčevih in še drugo. Za vsa ta s,pofpolnila potrebuje uprava1 .prece.j časa. Na to se v predposvetu (3 člani načeistva in uiprave) oceni vse prošnje za nujne, ki bodo rešene na prvi seji, za vpo&tevanja vredne, ki se bodo 0'bravnavale na eni prihodnjih sej in kot zadnje one, katerim na.f se podpora odreče. Tako zbrano in ocenjeno gradivo se pripravi za načelstveno sejo. Tu se znova vse prošnje pretresajo, odmeri prosilcu podpora aJi pa se ga odlkloni Pri odmeri nagraid se mora načelstvo ravnati po zbranem denarju, ki se je nabral od zadnje sejie iz vračM prejšnjih podpor. Kadar so bili odzivi slabi, so vse 'predpriprave prazne, nepotrebne. Kdor ničesar nima, ničesar dati ne more! 9. Odklonjeni prosilci so nezadovoljni, nekateri še užaljeni. Brecej te nejevolje odpade — popolnoma neupravičeno — na podpisanega. Načelstvo bi prav gotovo 'rado podelilo vsem prosilcem vse zaprošene zneske, ko bi bilo v podpomean skladu malo veič »okroglega«. recimo: vsaj desetkratni sedamji znesok. Načelo, katerega se je v pretečenem letu držalo načelstvo, je: Pomagaj -nnogim prosilcem, četudi z manjšimi zneski kakor so si jih želeli. V mnogito. primerih .je bila odklonitev zelo težka. Poudarriti >pa moram, da so člani načelstva stTOgo vpoštevali predpise potrjenega pravilnika. pravo socialno potrebo in pokazali pri presojj predloženih prošen.j vso uvidevnost. Osebna poznanstva in razna priporočila niso naših sklepov prav nič predrugačila, važna in merodajna ie bila samo resnična potreba. 10. Premoženje podpornega sklada se upravlja samostojno. Ddkler se je podporni siklad zbiraf, smo nalagali denar toot hranidino vlogo v poštni hranilnici; zdaj ga branimo v čekovmem prometu poštne hranilnice. RazdeIjuje se na vsaki seji, prihaja pa v manjših zneskih ves mesec Naša hranilna vloga v poštni hranilnici je znašala konec leta 1934. (samo za podporni sklad) Din 562070. V letu 1934. so podpore prejeli: 4 profesorji. 7 vdov, 3 soproge neučitei.jev. 18 vpokojencev in 60 aktivnih učiteljev ter učitel.jic. Najvišji znesek, katerega more načeil'Stvo dati, to je Din 5000'—, sta pTejela 2 prosilca, 1 prosilec Din 4000'—, 2 prosilca ipo Din 3500'—, V6i ostaili — 87 — zneske od Din 1000'— do Din 3000"—. Najmanj&i mesečni obrok za vTačanje poidipor znaša Diti 63'—, najvišji Din 500'— in to v 4 do 24 mesecih. Nekaj prosilcev je vrniilo podeljeno podporo čez par mesecev v celoti. 11. Poročati bi imel še o tiskovinah, katenre rabimo v podpornem skladu, o končnem obračunu, kakršnega prejme vsak prejemnik podpore, o notranjem p-oslovanju. o vtkmjiževanju itd. Na občnem zboru rr\i bo še dana prilika, da bam o tem izčrptaejše govoril Zadružna uprava je muenja, da je storila vse mogoče, kar naj podporni sklad varuje, krepi in ga napravlia za vse zadružnike kot neusahIjivi vjr denarnih podpor v bolezni, nesreči ali denarni stiski. 12. Izrazim naj še zadnjo željo kot prošnjo na vse zadružnike US. Zadružna uprava živi in se giblie ved-no v sličnem in znova ponavljajooem delu. S predloženim igTadivom se bavi nafidstvo na svojih mesečnih sejah. Naše miaJjenje se je usroerilo v eno stran, ki se nam zdi pravilna. Ali nam ne bi znali pokazati kako novo. bol.jšo pot? Posvetite sestavi podpornega sklada, izvajanjem predpisanega mu namena in dosedajijemu poteku vsega p_oslovanja le par ur nemotenega razmišljanja. Zapišite izsledene domislice na list papirja in ga pošljite zadnižni upravi v L.jubljano. Na občnem zboni ustmeno povejte vse. kar naj služi v izboljšanje podpornemu skladu. Naj bo Vaiša kritilka ostra, izčrpna, a pra^vična, Vaši nasveti ipodani z najboljšim stvarnim namenom. Načelstvo in zadružna uprava bosta našla v Vašem sodelovanju novih pobud m brepkih podVigov za bodoče delo, ki naj bo še razgibanejše in uspešnejše koit doslej. Ivan Kocijamčič.