19. štev.
V Ljubljani, dne 13. maja 1911.
Leto III.
Slovenski Dom.
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
Zveza kranjskih kmeto- 1 valcev.
(Dopis iz krnečih krogov.)
Vesela vest prihaja z dežele! Na kmetih se je pričelo gibanje zoper politično je-robstvo duhovskega stanu, ki se zrcali vedno jasneje iz vsega delovanja klerikalne stranke, in to postaja vedno’ neznosneje. Vsa politična, gospodarska in izobraževalna organizacija klerikalne stranke je odvisna od duhovske oblasti. Vsaki važnejši združitvi načeluje duhovnik, ali pa se skriva za kakega slamnatega moža. Kar pa je na vidnih mestih neduhovskih in zlasti kmečkih funkcijonarjev, so silno previdno sortirani in izbrani ne iz najboljših moči, ampak izmed onih, ki so duhovski oblasti najbolj vdani, ali pa od nje materijalno in drugače odvisni. Vse kričanje o demokratizmu iu ljudski volji jc torej gola slepari-ja. Saj je znano,da klerikalna stranka blati kot brezverske liberalce celo talke vzorne katoliške može, ki vestno izpolnjujejo vse božje in verske postave, ki pa slučajno v posvetnih stvareh zastopajo drugačno mnenje, kakor njihov dušni pastir.
Tako postopanje ni le protidemokratično, temveč naravnost pogubno za verski čut prebivalstva. Predvsem v interesu prave religijoznosti jc torej, da se stre politični absolutizem in politično je-robstvo duhovskega stanu in da se kranjski duhovnik povseti zopet zgolj dušnemu pastirstvu. Na drugi strani pa so naši inteligentni in še neodvisni kmetovalci izpre-videli, da veleagrarna politika klerikalne stianke na Dunaju ne more biti v trajno korist resničnemu kmetovalcu, temveč le tujim veleposestnikom, ki so prave pijavke nezavednega malega kmeta!
Vse to je rodilo spoznanje, da je pričakovati kmetu pomoči in rešitve le od politične in gospodarske osamosvojitve. Zlasti z ozirom na splošno in enako volilno pravico je posebno nujno, da kmet stopi na politično pozorišče kot samostojen politični činitelj in da ustvari sam iz sebe po-
Za oznanila |se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust.
trebno zmerno gospodarsko in politično strujo, kakršne pri nas še ni. Skratka — organizuje naj se na deželi samostojna kmetska stranka. Temeljna misel te organizacije bodi stanovsko kmetski interes. Stoječ na strogo krščanskem temelju in v popolni vdanosti katoliški cerkvi in veri, bo upoštevala obenem versko svobodo in strpnost, odklanjala pa bo z vso odločnostjo vsako umešavanje cerkvenih in duhov-skih oblasti v posvetne, politične in gospodarske kmečke zadeve. V teh zadevali bodi edino merodajen tisti faktor, za katerega se gre, to je kmet. Zlasti določanje kandidatov za svoje javne korporacije se mora položiti v roke kmetov samih, oziroma njihove organizacije. To je potrebno že iz ozira gospodarskega napredka, kajti ko se kmet zavede, da izbira in voli po svojem svobodnem preudarku svoje zastopnike, tedaj se mu vzbudi tudi zavest lastne odgovornosti za svoj politični in gospodarski položaj.
Vsa ta uvaževanja so napotila nekaj naših najinteligentnejših kmetovalcev, da so sklenili ustanoviti »Zvezo kranjskih kmetovalcev«, za katero so pravila že izdelana ter se predlože v kratkem v potrditev c. kr. deželni vladi. Glasom teh pravil sme biti redni član zveze le oni, ki jc lastnik, užitkar ali najemnik zemlje, ki služi poljedelskim svrham. Nekmetovalci, duhovski in lajiški zamorejo biti le izredni člani brez glavnih pravic, tako da je zajamčena nadvlada kmetovalcev samih. Zveza bo imela tudi svoje lastno kmečko glasilo, izdajala bo za svoje člane vsako leto brezplačno lep koledar z bogato gospodarsko vsebino in vzdrževala bo — kar je najvažnejše — v Ljubjjani posebno kmečko pisarno, v kateri bodo dobivali člani brezplačno informacije, navodila in pouk v vseh upravnih, davčnih, gospodarskih in vojaških zadevah. Taka pisarna bo za našo deželo nekaj popolnoma novega in lahko postane prava dobrota za kmečki stan.
Cim bodo pravila od vlade potrjena, se »Zveza kranjskih kmetovalcev« ustanovi ter bo pričela svoje delovanje. Do tja pa
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica St. 5.
Rokopisi se ne vračajo.
Hirolnini in oglasi se nij poiiljajo ni npravniitvi ..Slo?. Dimi" i Ljubljani
naj sc zavedni kmetovalci po celi deželi pripravljajo za pristop in vsaka vas izberi svojega zaupnika, do katerega naj se na-čelništvo »Zveze« obrača. Prav bi bilo, ako bi že za državnozborske volitve dne 13. junija t. 1. nastopili spričo volilne dolžnosti samostojni kmečki kandidati, katerim bodo rade volje oddali svoje glasove tudi naši napredni meščani. Na delo torej!
Kako delajo klerikalci z ljudstvom.
(Dopis iz Šmihela pri Žužemberku.)
Ljudstvo naše fare je že od nekdaj revno in se živi komaj s tem, kar pridela v potu svojega obraza. Pred dobrimi štirimi leti si je izmislil tukajšnji župnik Iv. Zupančič, da bi bilo lepo za faro, če bi imeli veliko novo cerkev. Kmalu je dobil nekaj somišljenikov in začel delati na to, da se podre stara cerkev in sezida nova. Prosjačil je dan za dnevom v svoji fari in tudi v sosednji. Večina faranov je bila nezadovoljna, ker so uvideli, da je treba za stavbo nove cerkve obilo novcev. Pač pa so bili vsi za to, da se popravi stara cerkev in ne zida nove, ker tako majhna fara ne more vzdržati stroškov, ki bodo nastali. Cela šmihelska fara je namreč jako majhna in šteje skupaj komaj 1000 duš. Proti novi stavbi so se odločno uprli vsi vaščani iz Draščevasi in Dedčevasi. Nekega lepega dne skliče župnik vse farane v župnišče, da podpišejo, kdo je za novo in kdo je za staro cerkev. Prišli so samo župnikovi pristaši; oni, ki so bili proti, so ostali doma. Predložila se je potem prošnja na ministrstvo z vsebino, da so vsi farani zadovoljni z zidavo nove cerkve in da ni nobeden proti temu. Kmalu je prišel odlok, da je dovoljeno, zidati novo cerkev. Zače-
lo	se je hitro zidati in cerkev je bila kmalu dodelana. Zidala se je torej proti volji faranov. Župnik je dobil od svojih faranov že vnaprej plačano po 50, 100, 200 in tudi več kron; nekaj je sam dodal, večino-
ma se je pa napravilo na dolg. Meseca januarja 1909 se je pa zgodila z župnikom velika nesreča. Peljal' se je iz Žužemberka domov v Šmihel, kar sc mu splaši konj in zdirja s pota naravnost navzdol v Krko. Župnik se ni mogel rešiti in tako je končal svoje življenje. Takoj po’ njegovi smrti je ljudstvo zastokalo, kdo bo pa zdaj plačal cerkev. Vrstile so se tolažilne besede z lece ena za drugo, a tudi to ni trajalo dolgo. Začelo so je terjati ljudi enega za drugim, n dobilo se ni ničesar. Prvi je rekel, da je že plačal toliko in toliko, drugi, da je proti zidavi cerkve itd. Smrt župnika je pahnila celo faro v nesrečo. Maja meseca letos se je začelo zopet terjati. Od vsakega farana, ki jim ni hotel ob priliki zidanja nove cerkve delati tlake, se zahteva 00 in več kron. Izterja vati se je začelo sodnim potom. Ubogemu ljudstvu so se šele zdaj odprle oči, kdo jih obira in dere. Uprli so se vsakemu plačevanju za cerkev. N,astala je prava vstaja v vaseh Drašča in Dedča vas, v katerih ni nobeden ničesar plačal, dasiravno je bilo vsakemu posestniku kaj zarubljeno. Te dni se je imela vršiti prodaja zarubljenih stvari. K izvršitvi je prišlo v Draščo vas pet orožnikov in občinski sluga. Prišedši do vasi so že videli v naprej, da je cela vas zbrana, oborožena s kosami, motikami, cepci, sekirami in celo s puškami. Takoj so kmetje zavpili: »Hura možje, sedaj pa skupaj in udarimo po njih!« Orožniki so vzeli puške v roke, jili nabasali in šli proti kmetom. Par korakov pred njimi, jim začne pomirjevalno govoriti stražmojster Jarc in jih opozarja na posledice, če se ne vdajo in plačajo. Na ljudstvo so besede stražmojstrove vplivale; odložili so hitro orožje in se razšli. Nato se je začelo s prodajo. Kupca ni bilo nobenega, razun enega klerikalnega Zužember-čana Ivana Grosa. Ta brezvestni klerikalec je kriv vseh nadaljnih dogodkov. Ubogi ženici je bila prodana krava temu brezvestnežu za 92 kron, katero je ona za 250 kron kupila. Taka so klerikalna srca. To je bilo vse, kar se je prodalo. Ko je bila ta krava prodana, je postalo ljudstvo zopet besnejše in začelo se, je zopet upirati orožnikom. Trije jako dobro situirani kmetje, ki so bili kolovodje, so bili aretirani in zdihujejo, pričakujoč visoke kazni v žu-žemberški ječi. Dve osebi sta udarili na orožnikov bajonet in bili ranjeni. Na roki je bil ranjen tudi en orožnik. Vsled javnega nasilstva in vstaje bode prišla cela vas pred sodišče. Žalosten je bil ta dan pogled na to vasico; kričanje, jok, škripanje z zobmi se je razlegalo daleč na okoli. Dne 13. maja- se vrši še enkrat prodaja ob asistenci 15 orožnikov. Dokaz klerikalnega uzor-nega gospodarstva je tudi to, da ne ve nobena živa duša, koliko je dolga, koliko je plačanega in kje je nabrani denar. Farani bodo morali še letos plačevati 100% naklade za cerkev in to ne bo trajalo par let, temveč leta in leta, ker cerkev je samo na zunaj dodelana, znotraj je še vse prazno.
Ubogo ljudstvo, kaj te še čaka, plačevalo boš do svoje smrti in tudi tvoji potomci se bodo še jezili in trpeli. Tak dogodek prav jasno spričuje, kako delajo klerikalci z našim narodom. Kar se je zgodilo s šniilicljskimi farani, to sc bo čez par let zgodilo s ccliin slovenskim narodom. Klerikalna gospodarska politika bo dovedla našega kmeta na boben. Prodali mu bodo hišo in zadnja kravica bo šla iz hleva. In takrat bodo prijeli za kose, cepce in krampe ter šli nad tiste brezvestne klerikalne voditelje, ki so jili dovedli v to nesrečo in pogubo. Zatorej pa pravimo našemu kmetovalcu, naj dobro premisli ta šmiheljski slučaj in naj sc še o pravem času reši iz klerikalnih krempljev. Bližajo se državno-zlmrske volitve, pri katerih ima edino besedo naš kmetovalec. In če bo pri teh volitvah volil kmetovalec svoje ljudi, katerim zaupa, tedaj bo konec klerikalne nadvlade in naš kmet bo rešen, svoboden.
Politični razgled
Dežclnozborskc volitve.
V Ljubljani se vrše v torek nadomestne deželnozborske volitve. Kakor znano, je odstopil dr. O r a ž e n kot deželni poslanec. Narodno - napredna stranka kandidira marljivega narodnega delavca profesorja Reisncrja, klerikalci so pa; postavili dr. Gregoriča. Klerikalci zopet po svoje agitirajo, toda napredna Ljubljana jim pač nc zaupa, ker predobro pozna kler rikalno gospodarstvo, s katerim se hoče uničiti slovenski narod.
Priprave za državnozborske volitve.
Po vsej državi se je začelo že živahno delovati za državnozborske volitve. Med avstrijskimi klerikalci se kaže nekak razdor. Starim konservativcem ni nikakor všeč politika takozvanih krščanskih soci-jalcev, ki dela samo na to, kako bi pridobila svojim prvim možem mastne, dohodke. In prav lahko se zgodi, da bo krščansko - socijalna stranka izgubila par mandatov. Tudi pri nas se je začelo gibanje. Klerikalci so povsod postavili kandidate. Seveda zopet stare, le namesto dr. Hočevarja so postavili župnika Hladnika. Seveda niso vprašali ljudstva, ker ljudstvo pri klerikalcih sploh nima ničesar govoriti, temveč edino le dr. Šušteršič. Značilno je, da na celem Kranjskem niso dobili poštenega kmetovalca, ki bi mogel zastopati slovenskega kmetovalca na Dunaju. Klerikalna stranka je popolnoma prezrla slovenskega kmetovalca in postavila korarje in župnike za kandidate. In naš kmetovalce bo še vedno tako kratkoviden in glasoval za kandidate, katere mu na vrat obesi dr. Šušteršič.
Bosna.
V Bosni se zaveda ljudstvo najvitalnejših potreb za procvit vsake dežele, zato so
se napotili tudi zastopniki tega ljudstva na trnjevo pot, da pridobe svoji deželi kolikor mogoče veliko onega, kar ji je neob-lodno potrebno. Nezadostno in naravnost škandalozno slabo je bila Bosna doslej preskrbljena z železnicami in s šolami. Po-vzdiga gospodarstva v deželi in povzdiga duševnega obzorja je skrb, ki leži zastopnikom bosanskega ljudstva na srcu. Pred-sedništvo bosanskega sabora in bosanski deželni svet sta odposlala svoje člane k avstrijski in k ogrski vladi, da izposlujejo' Bosni vredno stališče med drugimi deželami pod habsburško vladarsko hišo. Dve novi glavni progi si žele v Bosni in sicer prave, polnotirne železnice in ne takih, kakršno so imeli do sedaj iz Broda v Sarajevo, ki je bila ozkotirna in v prvi vrsti samo vojaška železnica. Ena teh novih železnic naj bi vodila iz Novega čez Banjo-luko v Sarajevo in Rajno ter naprej do dalmatinskega pristanišča Porto Solero, odcepila bi se proga Novi - Bihač in Banjaluka - Gradiška. Druga proga naj bi šla iz Vinkovcev čez Brčko in Tuzlo v Sarajevo ter na vzhod čez Bjelino, da sc spoji s srbskimi železnicami v Ložnici. Na ta način bi dobila tudi Srbija najkrajšo zvezo z Jadranskim morjem. Železnic bi bilo’ treba graditi sicer še dosti drugih, toda te hoče dežela graditi s svojimi lastnimi sredstvi, za one velike proge pa, ki bi stale 120 milijonov kron, pa potrebuje garancije Avstrije in Ogrske. Zn povzdigo svojega ljudskega šolstva pa potrebuje Bosna kakih pet milijonov kron na leto, dokler ljudsko šolstvo ne odgovarja vsem modernim zahtevam. Teh pet milijonov pa upa dežla dobiti potom ureditve colninskega vprašanja in davka na žganje.
Maroko.
Velika ljubosumnost vlada med posameznimi velesilami, ki so udeležene v Maroku. Ker sc je Francija zavzela za svoje podanike in jim v zaščito pred revolucijo in revolucionarnimi plemeni poslala na pomoč svoje voje, si je izmislila takoj tudi Španija, da bi se morda dalo v Afriki kaj dobiti in Nemčija hujska po svoji stari navadi proti svojemu staremu sovražniku. Tem vplivom se je baje udal v zadnjem času tudi neki Avstrijec, ki je poveljnik v vojski puntarskega sultana. Na ta način je prišla tudi Avstrija v zobe onih, ki se prepirajo. No, sile ne bo prave, nova pogajanja, nekaj trpkih opazk, morda malo rožljanja z orožjem in mir bo zopet. Prekleto malo je, kar bi imeli mi izgubiti v Maroku in če bi nc bila Nemčija naš najboljši prijatelj, bi nam bilo lahko vse eno, če si v Maroku pulijo lase, tako pa se je colo že govorilo o tem, da naj bi Avstrija poslala par bojnih ladij tja doli, in čemu !
—	Za Nemčijo! Cas bi pa že bil, da se duhovi v Afriki malo pomirijo in zlasti dežela Maroko sama bi imela od tega največji dobiček.
19. štev.
SLOV EN S K I DOM.
Stran 3.
Razgled po Kranjskem
r Voliti državnega poslanca sine vsak avstrijski državljan, to je tisti, ki ima v Avstriji domovinsko pravico in je seveda vpisan v volilskem imeniku. Star mora hiti najmanj 24 let, in sicer jih je moral izpolniti tisti dan, ko so se volitve razpisale. A če hoče voliti državnega poslanca, ni dovolj, da je dopolnil 24. leto, marveč mora bivati najmanj eno leto v kraju, kjer hoče voliti. Kdor torej šele na dan volitve biva eno leto v občini, nima pravice voliti. Potem seveda ne smejo voliti vsi tisti, ki so po zakonu bodisi radi kakega hudodelstva in drugih reči izključeni od volilne pravice.
r Kupovanje glasov pri volitvah je strogo prepovedano. V zapor bo šel, kdor bo le izkušal kakega volilca pri volitvah v državni zbor podkupiti, kaj pa šele v resnici podkupiti. Kaznovana bosta oba, tisti, ki podkupi, in tisti, ki se. je dal podkupiti. Do šest mesecev bosta zaprta, aiko se jima to dokaže! Torej pozor! Volite po lastni vesti! Pa tudi plačevati volilcem vino, pivo in gulaš se ne sme! To je prepovedano in kaznjivo. Kdor bi plačeval volilcem za pijačo in jed, bo kaznovan z 200 K globe.
r Porotnikom so bili izžrebani za novomeško porotno zasedanje, ki se prične dne 29. maja, in sicer: Glavni porotniki: Papež Iv., posestnik v Zagradcu; — Š u t e j Peter, posestnik na Vimolu pri Črnomlju;
— Pirc Ivan, posestnik in trgovec v Sodražici; — Vukšinič Davorin, oskrbnik nemškega viteškega reda v Metliki;
— Može Franc, trgovec na Dvoru; — H o n Vincencij, posestnik in trgovec na Raki; — Gineiner Emil, posestnik in trgovec v Radečah; —- K r e m e v c Miko, posestnik in gostilničar v Rosalnicali pri Metliki; — Jaklič Ivan, gostilničar v Mosvaldu; — R u d e ž Anton, grajščak in veleposestnik v Ribnici; — Htigler Juri, posestnik in župan na Seču pri Kočevju; — Š t e f a n i č Ivan, posestnik in župan na Tančigori pri Črnomlju; — Celi u 1 a r Anton, posestnilk in župan na Bregu; — Ilenič Mihael, posestnik in župan na Butoraju pri Črnomlju; — Pehani Pel., lesni trgovec v Žužemberku; --Rogina Matija, posestnik in gostilničar v Dragatušu pri Črnomlju; — Hri-
' a r Ernest, posestnik in trgovec v Jesenicah pri Veliki dolini; — Strah Mih., posestnik in usnjar na Mirni pri Trebnjem; — - Ver d er b er Franc, trgovec v Kočevju; — Ambrožič Anton, posestnik v Žerjavinu; — Zupanc Mihael, posestnik in gostilničar v Toplicah; — B r e-g a r Ignacij, posestnik na Muljavi; — •I a n č a r Martin, posestnik v Leskovcu;
—	Kužnik Anton, posestnik in gostilničar v Trebnjem;— T s c h i n k e 1 Fran-
&
ce, trgovec v Kočevju; — Kos J., posestnik in trgovec v Stranjah; — Gorše Martin, posestnik na Dolenjem Brezovem;
—	F r a n z Jokob, posestnik in zidarski mojster v Metliki; — Š t e r k Jure, posestnik in veletržec na Vinici pri Crnomju; Zajc A., |Kis. v Vel. Gabru; K r a m a r I., posestnik in usnjar v Zabreti ju; — Hrovat Ivan, posestnik v Šentjerneju; —
K u r e n t Andrej, cestni nadzornik v pokoju v Starem trgu pri Črnomlju; —
R u ni p r e t h Franc, posestnik in trgovec v Krškem; —Nemanič Jože, posestnik
v	Želebeju; — M a t z e 11 e Ivan, posestnik in mlinar v Novem Taboru pri Crmošnji-cah. — Nadomestni porotniki:	Božič
France, posestnik in trgovec v Novem mestu; — Selak Antvon, posestnik v Sev-nem pri Novem mestu; — Smrekar Anton, posestnik v Praprečah; — Janc Ivan, posestnik v Lešnici; — Turk Anton, posestnik v Bršlinu; —Kos Anton, posestnik v Ločni; — Kastelic Ivan, posestnik v Novem mestu; — Medved Anton, posestnik v Ločni; — Brun er Makso, posestnik v Novem mestu.
r Nov odvetnik. Nasproti glavne pošte v Ljubljani je otvoril dne 8. maja t. 1. svojo odvetniško pisarno gospod d r. J a n-k o Žirovnik, doslej koncipijent pri gosp. dr. K. Trillerju.
r Žveplanje trt. Poleg peronospore (strupene rose ali paleža) je lansko leto največ škode na grozdju napravila trtna plesuoba. Proti tej bolezni je treba trte vsako leto in sicer vsaj trikrat, po potrebi pa tudi večkrat, poprašiti (poštupati) s prav fino zmletim žveplom. Prvič žveplar mo takrat, ko se pokaže dobro trtni zarod (grozdički). Drugič vsaj še enkrat predno grozdje cvete, oziroma med cvetjem, in tretjič,ko postanejo jagode debele kot grah. Ce se v nekaterih letih vkljub temu bolezen pokaže, zlasti na bolj občutljivih sortah (na primer na muškatelcu, razlinku itd.), žveplamo še enkrat ali dvakrat, da bolezen ustavimo. Žveplati se mora ob tihem, vročem in solnčnem vremenu. Ce vsaj en dan ali dva dni po žveplanju soln-ce sije, pripeče se žvepleni prah na trti tako, da ga dež ne more več oprati. Žveplati je treba tako, da se žveplo prav na fino razpršuje. Samo taiko fino žveplanje trte obvaruje pred boleznijo in grozdja ne opali. Treba je imeti torej dobrih žveplal-nikov, ki se jih lahko tudi naroči potom c. kr. vinarskega nadzorstva.
r »Kolinska kavna primes« se je v kratkem času splošno priljubila, kar ni prav nič čudno, če se pomisli, da je tako izvrstna, da je ne doseza nobena druga cikorija in da je edino pristno domače blago te vrste. Od prodane »Kolinske kavne primesi« dobiva na leto lepe, prispevke marsikatera naša narodna in kulturna korporacija, predvsem naša prekoristna >/Družba sv. Cirila in Metoda« in zato to kavno primes prav toplo priporočamo!
o Dolenjske novice o
d Selo pri Ljubljani. Gostač Janez R o z m a n je bil tako zavzet dne 3. maja za bodoči praznik sv. Florjana, da je popoldne okoli 5. ura skozi odprto okno svojega stanovanja oddal tri strele iz Flobert-puške proti sosedni hiši. Ena krogla je priletela skozi zaprto okno v stanovanje Uršule Motingerjeve, brenčala mimo njenega ušesa ter se zapičila v zid. Rozman bo imel zaradi tega sitnosti pri sodišču.
d Podgorica. Dne 7. t. m. okoli sedmih zvečer zglasila sta se v Paternostrovi gostilni dva vlačugarja v osebi 471etnega Antona J e n s o n a s Švedskega in 19 let starega Karela J e n s o n a. Zahtevala sta jedi in pijače ter napravila že tri krone 58 vinarjev dolga. Ko sta zahtevala še dve steklenici piva in dve porciji svinjine, sta gostilničarju pripomnila: »Denarja nimava, plačilo boste dobili pri orožnikih ali pa pri farjih.« Tujca nista hotela iti iz hiše, končno sta pa le šla na hlev spat. Gostilničar je bil pred njima v takem strahu, da se ni upal leči k počitku. Poslal je po orožnike, ki so nevarna gosta dvignili in ju oddali sodišču.
d Vevče. Dvigalo se je odtgalo pretečene soboto ponoči v tukajšni papirnici in delavec Franc Marn je padel kakih pet metrov globoko. Dvigalo namreč prenaša kvišku brente, napolnjene s papirno tvarino. Delavec pripne jermen in nese na hrbtu v stroj. Franc Marn je ravno pripel, hotel dvigniti brento nase, dvigalo se pa odtrga in brenta ga potegne v globočino. Poškodoval se je prav nevarno.
d Sostro. V soboto, dne 6. maja se je ponesrečil v papirnici v Vevčah delavec Lovro Plahutnik. Stroj za likanje papirja _ mu je posnel vse meso na desni dlani in odtrgal mazinec. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
d Devica Marija v Polju. V nedeljo zvečer ob enajstih je Ignacij Rangus zaklal čevljarja Franceta Kocjana. Kocijan doma iz Dobrunj in 29 let star, je imel namreč ljubavno razmerje z Rangusovo materjo, 46 let staro vdovo Alojzijo Rangus iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Sin je prosil in jo opominjal, pa je bilo vse zastonj. Vabil jo je k sebi na Koroško, kjer je delal v neki papirnici, pa ni hotela iti k njemu. Pretečeni teden pa je prišel mladi Rangus v Ljubljano k naboru. Ob tej priliki je obiskal tudi svoje domače in ostal par dni doma. Tudi Kocijan je prišel, ki se je proti Rangusu zelo ošabno in oblastna obnašal. Rangus se ga je ogibal. V nedeljo je Kocjan zopet zahteval denarja od svoje priležnice. Pri tem je grozil z nožem ter podil mlajšo njeno hčer okrog hiše, češ, da jo mora zaklati. Dekle se je zateklo k bratu, ki jo je obvaroval, kar je Kocijana še bolj razsrdilo. Zvečer se je Ignacij poslavljal od svojih tovarišev, ker je nameraval drugi dan odpotovati. Vračal se
je. zvečer okoli polnoči z dvema tovarišema domov. Pri Ulčarju pa so jih napadli na cesti: Kocijan Franc, Remc Rudoll' in njegov brat Andrej. Bili so vsi oboroženi z noži. Kocijan zamahne nad Rangusom, ta pa mu zada hudo rano čez obraz, vrat in v prsi. Kocijan se zgrudi in obleži nezavesten, njegova tovariša pa jo ubereta za pobeglim Rangusom, katerega pa nista vje-la. Nato se vrneta k ranjencu, ki je v zadnjih vzdihljajih še grozno preklinjal. Spravita ga k gostilni Ivana Dimnika, katerega pokličeta. Ta ga naloži s svojim sosedom na voz z namenom, peljati ga v bolnišnico. Ko ga pripeljeta na konec Studenca, jima je umrl vsled notranje izkrvavitve. Umrli je bil znan kot hud pretepač in je vsled pretepanja že mnogo presedel v ječi. Ravnotako njegova tovariša. Ran-gus pa se je takoj javil sam orožništvu, ki ga je oddalo deželnemu sodišču.
d Iz Zadobrove nam poročajo: Pri nas se je zgodil žalosten slučaj, ki pa jasno kaže narobe vzgojo naših klerikalnih fantov in možato samozavestnost »Čukov«. Anton D o v č, načelnik »Čukov«, je popival v četrtek ccl dan s fanti in ko se je vračal potem z nabora proti večeru domov, seveda hudo pijan, je začel razgrajati in preklinjati, da kletvic niti ne moremo ponoviti. Nato je hotel vzeti iz omare revolver in ker ga ni našel, je šel pod streho, vzel tam kito iz slame, ki je bila pripravljena za slamnike, in se je obesil.
d Vače. Moravško pevsko društvo napravi v nedeljo, dne 14. maja izlet na Vače. Pri ti priliki priredi popoldne ob 3. igro »V Ljubljano jo dajmo« v prid telovadnemu odseku »Sokola« na Vačah. Ker se bodo požrtvovalni Moravčani toliko potrudili ter uprizorili igro brez vsake odškodnine, se nadejamo, da nam tudi drugo okoličansko občinstvo pokaže svojo naklonjenost s tem, da se igre udeleži v prav obilnem številu. Po igri sledi prosta zabava.
d Dobrniče. Med Žužemberkom in Trebnjem se nahaja fara Dobrniče. Kakor
v	mnogih kranjskih farah, živi tudi tu popolnoma nezavedno, do mozga in kosti klerikalno ljudstvo, ki v svojih duhovnikih vidi nekega polboga. Pa kako naj bi bilo tudi drugače! V celi fari ne najdeš nat-prednega lista; vso svojo duševno hrano sreblje to dobro in verno ljudstvo le iz laž-njivo-hinavskih klerikalnih listov, največ iz smradljivega Lažiljuba. Kakili pan- let pase in striže Dobrničane župnik Kralj, to je oni alkoholu vdani človek, ki je pred nedavnim časom v cerkvi z revolverjem žugal fantom, ker se na njegov ukaz niso hoteli med cerkvenim opravilom odstraniti s kora. Pa preidimo k stvari! Na večer pred praznikom sv. Jožefa podala se je neka žena iz Zagoric v farno cerkev, da bi opravila velikonočno spoved. Med drugim potožila je spovedniku Kralju tudi, da se jako nesrečno čuti, ker ji Bog ne blagoslo-
vi	njenega zakona z otroci. Župnik jo za-
čne s ladkimi besedami tolažiti ter jo povabi, naj pride po spovedi k njemu v župnišče, on da ji hoče dati »rcnije« zoper jalovost. Ko se je žena po opravljeni spovedi še. nekoliko pomudila v cerkvi,se nič slabega sluteč, poda k župniku v njegovo stanovanje po obljubljene »rcnije«. Ko stopi v sobo, zaklene župnik hitro vrata ter jo ves prevzet pohotnosti tira k postelji. Je-li dosegel svoj cilj ali ne, se različno govori. Toliko pa je žena že mnogim povedala, da sc je skrajno nesramno obnašal proti nji. Po težkih duševnih bojih je vso stvar razodela svojemu možu. Po vsej pravici do skrajnosti razjarjeni mož jo je hotel v prvi razburjenosti spoditi od hiše; od tega sklepa je. na prigovarjanje sosedov odnehal, zaklel pa se je, da pri spovednicah ne bo imel nikdar več opraviti. Taki ptički so torej ti »božji« namestniki, ki v svojem napuhu in brezmejni domišljavosti kaj radi trdijo, da so več kot Marija in angelj.
d Crešnjice pri Mirni peči. Za prisilno delavnico je zrel 17 let stari France Gognavec. Vsem okoličanom, bližnjim in daljnim, je v nadlego. Orožniki imajo skoro neprestano opraviti ž njim. Najpreje se je moral pred tremi leti zagovarjati radi tatvine. Kmalu nato je oskrunil komaj lOletno hčer kočarice Marije Drenih, radi česar je bil obsojen ne več mesecev ječe. Seveda se je zelo jezil na kočarico Drenik in njeno hčer, ki sta ga s svojim pričevanjem spravili v zapor, iz katerega je prišel šele pred dobrim mesecem. Dne 30. aprila je od jeze začel pretepavati Ivana Drenika, sina Marije Drenik, ko je pa pritekla na sinovo vpitje Marija Drenik na pomoč, se je Gognavec tudi njej po robu postavil. Vzel je v roke odprt žepni nož in mahal ž njim okoli sebe. Ko ga je Marija Drenik s preklo nekoliko oplazila, je bil ogenj v strehi. Sunil jo je z odprtim nožem v levo stran prsi in ji prizadejal težko rano, da so ji komaj ustavili kri in so jo morali prepeljati v žensko bolnico v Novo mesto. Ko jo je poškodoval z nožem, je metal pa še debelo kamenje za njo in jo zadel na glavo, kjer ji je prebil kožo in morebiti tudi kost. l'paino, da dobi Gognavec zasluženo plačilo in da se nas reši te človeške nadloge.
d Tržišče. Poslano. Zadnji »Laži-lub.< št. 18 se je obdrgnil tudi moje malenkostne osebe. Predbaciva mi, da sem gostilničar, vinski trgovec, da imam v gostilni napredne časopise in da se peham za županski stolček. Vse je resnica, razun zadnjega odstavka, da sc peham namreč za županski stolec. Ako sem gostilničar, naprednjak in vinski trgovec, tega mi, mislim, nihče ne bo štel v zlo. Stočil sem med ljudmi, ki se vozijo mimo moje hiše, že marsikak veder vina. Tudi duhovniki so bili mnogokrat med mojimi gosti. Pošteno blago sem prodajal in pošteno dobil plačilo. Da imam tudi napredne časopise, je resnica, kar me pa ni sram povedati. Navzlic temu sem veren. Vem, da bo vsak za sebe odgovoren pred bogom, ravnotako jaz
kakor tisti, ki blati svojega bližnjika v javnosti! Da bi se pa jaz kdaj pehal za županski stolec, je laž. Kdor to trdi, je laž-nik, ki ni vreden pljunka, kadar pride mimo moje hiše in naj si bode to Peter ali Pavel. Res pa je, da nisem šel že parkrat k sejam in tudi k seji, ko se je volil župan, nisem šel, za kar sem moral plačati tudi globo! Zakaj se pa pisec v »Lažiljubu« ne podpiše s polnim imenom? Zakaj pa lažnji-
vi	dopisan, ki laja kakor farovški pes, ki je na verigi za plotom, ne podpiše svojega imena. Z imenom na dan, ako si poštenjak, saj mi je vseeno, ali si hribovski pastir, ali pa maziljenec. Mogoče se bojiš, da bi ti navil ušesa ter te spravil v kraj pokore? Mogoče, da nisi toliko pošten, odkrit in se sramuješ svojega stanu. Dokler se ne upaš v javnosti podpisati se s polnim imenom, kakor storim to jaz, potem ostaneš v mojih očeh podla duša prve vrste. Poznamo osebo, ki se zaradi agitacije peha, kakor koza po grmovju, a tam, kjer bi moral govoriti pošteno, pa jeclja kakor stara ženica pri pralnem koritu ter udriha po listih naprednega duha. Da, napredni duh je res zašel v našo faro, a ne po moji krivdi. Na krasno pesmico, katero si mi podaril za spomin — ti vrnem priprosti stavek: Naj bode bisaga al’ privandrani far, v naši občini je kmet gospodar! — Franc Flajs, Dule pri Tržišču.
d Žabja vas pri Novem mestu. Skupno sta napravljala in prodajala pesek in gramoz nek Jernej Troha in nek Janez Tepina, doma iz Stražišča ali Šmartna. Malo sta delala, malo pa pila žganje, narejeno iz špirita in vode. Na dan sv. Jurja sta oba mislila, da je njun god, in častila sta tega svetnika s posebno krepkimi požirki. Tako sta se nalezla od svojega patrona tudi bojevitosti. Sporekla sta se in skočila drug v drugega. Ker je Tepina močnejši, je moral Troha domov bežati pred njim. Tudi prihodnje dni sta se, ujedala in drug drugemu grozila, tako da so Janeza Tepino kot močnejšega in silnejšega morali spraviti v tiho zavetje, kjer pa žalibog ni geru-ša. Ko se je prespal, so ga izpustili in je upati, da bo od zdaj zanaprej velike svetnike drugače častil.
o Gorenjske novice o
g Št. Vid nad Ljubljano. Kako je Zabret gostilno vodil. Kakor znano, se župnik Zabret prav na vse zastopi, zato je poskusil biti zadnji čas tudi gostilničar, in sicer v Dravljah, kjer si je kupil baje na cerkvene stroške neko hišo. Hiša stane veliko denarja in mora letno donašati svojih 1500 kron. Kako pa je Zabret točil, je razvidno sledeče. Vino je plačal po (54 vin. liter, dača 9 vin., natakarici pa je dal 18 vin., torej ga je stalo vino 91 vin. liter. Prodajal pa ga je po 88 vin., torej za 3 vin. izgube, pri litru. Ker pa niti koncesije ni imel, mu je glavarstvo ta imeniten kšeft prepovedalo.
d
Kdo bo kril ta deficit, nam še ni znano. Gotovo bomo pa pazili, da se mu ne posreči, obesiti te stroške na cerkev ali na občino, na kar se z vso vnemo pripravlja. To mu bo pač spodletelo.
g Št. Vid nad Ljubljano. Škofovi zavodi so bili, odkar so se porodili v škofovi modri glavi, vedno na lovu za beračenjem prispevkov za zgradbo in vzdrževanje. Zdaj, ko so dozidani, so si gospodje v škofovih zavodih omislili druge vrste lova. In sicer res pravi lov na divjačino. Naš lov, ki je najbližji in primeroma tudi jako dober, jim tudi najbolj diši. S pomočjo župana, Klanfarjevega Toneta, študirajo, kako bi prišli poceni in pa tako do tega lova, da ne bi izvedeli tudi tisti reveži, od katerih so beračili po vinarjih za zgradbo zavodov. Z vsemi klerikalnimi mazili namazani župan jim je svojo pomoč obljubil in je tudi takoj šel na delo. Doslej je imel ta lov v družbi z nekaterimi v najemu graščak Gale iz Zgor. Šiške. Lov je občini baje nesel 500 kron na leto. Ko bi se imel lov zopet oddati v najem, je šel Gale k županu ter predlagal, naj se mu najemnina podaljša. Župan pa je Galetu rekel, da je on to že v seji predlagal, da pa je temu nasprotoval Vodnik iz Podutika, češ, da ne pusti, da bi se lov kar pod roko oddajal. Gale je šel na to k Vodniku, ki je to županovo trditev označil kot raco. Kajti pri seji on sploh ni govoril o tem lovu. Ker je župan postal že preveč samovlasten, se ponavlja tudi že med njegovimi pristaši upor proti njemu.
g Št. Vid nad Ljubljano. S tajsel-noni Vas bomo peljali na volišče, tako je agitiral Klanfarjev pisač ter pobiral legitimacije okrog volilcev za ljubljanske občinske volitve. Toda spodletelo mu je. Legitimacije je moral vrniti. Na volišče pa je iieljal le eno žensko, pa še tista ni smela voliti in je ovadena radi volilne slepa-rije. Res slabo se je sponeslo Klanfarju to pot.
g Št. Vid nad Ljubljano. Mrtvoud je zadel po levi strani telesa pretekli teden posestnika Franca Ježka iz Poljan pri Št. Vidu. Ježek je bil svoj čas župan v Št. Vidu. Upanje je, da okreva.
g Št. Vid nad Ljubljano. Petič v Ameriko. Anton Goljar, posestnik in mizar v Zapužah, se je odpeljal dne 9. maja že petič v Ameriko. Vsega skup je bil v Ameriki 9 let. Pozimi je prišel četrtič do-biu. Pa tudi sedaj mu ni bilo' obstanka. Odpeljal se je še enkrat poskusiti srečo. Pač redek slučaj!
g Nadgorica. 151etni Oblakov Francij je dobro vedel, da ima posestnik France Kecelj denar, katerega je pa njemu primanjkovalo. Vedno je sanjaril, kako lepo bi bilo biti lastnik kolesa, s katerim bi mu bilo mogoče povoljno se voziti. A kje vzeti denar? Pregovoril je osem let starega Ke-celjevega sinčka, da je v podstrešju iz očetovega telovnika vzel bankovec za sto kron 111 ga Franceljnu izročil. Francelj si je ta-
koj nabavil kolo. A stvar je prišla le na dan. Nekoč, ko se je Francelj Vozil s kolesom, je hotel biti tudi Keceljev sinček, ki je tekel tik s kolesom, deležen tega veselja, zato je rekel Franceljnu: »Ce me no vzameš na kolo, bom pa očetu povedal.« Če bode Oblakov Francelj še ostal lastnik kolesa, bo bodočnost pojasnila, ker bo vmes poseglo tudi sodišče.
g Mengeš. Pred par dnevi je prišel k gostilničarki Frančiški Pečnik samski mizar Franc Samjen tr ji ponudil divjega zajca. Ker se je zdel gostilničarki možakar sumljiv in je vedela, da je tatinski lovec, je obvestila o tem orožnike, ki so tudi hitro prišli. Samjenu pa ni bilo prav, da bi se orožniki mešali v njegovo kupčijo in ni hotel povedati ne svojega imena, ne od kod ima zajca. Tudi z nasilnostmi je začel skočil jo v enega izmed orožnikov in ga hotel vreči na tla. Drugi orožnik je moral še priti na pomoč, da so Samjena užugali in uklenili. Tudi ko so ga odpeljali, je skušal Samjen delati orožnikom kar največ neprilik.
g Lukovica pri Domžalah. Tukajšnji orožniški stražmojster gosp. Anton [5 o h -t e je bil za večletno vzorno službovanje v znak pohvale odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Podelitev reda se vrši na slovesen način dne 21. maja t. 1. na Brdu pred gradom ob polu dvanajstih dopoldne.
g Iz Moravč. Nič ni tako skrito, da ne bi bik) enkrat očito. Naj si ta lepi pregovor zapomni naš gospod dekan. Zahrbtno je ta sveti mož delal in vlagal prošnje, da bi pridobil finančno stražo in pošto v takoimenovano »farvarjevo« hišo, ki bi jo 011 kupil. (Povsod se ne da farbati.) Zakaj ni raje ponudil stanovanje v farovžu, saj jih ima cel tucat. Spodletelo mu je in pro-rokovanje »Domoljuba« se je izpolnilo. Ne pomaga nobena jeza. Tako je. Demšar se je hvalil, da prej ne gre iz Moravč, predno ni »Zadružni dom« njegov. Celega mu ne damo. En kotiček dobi, kadar upeša in dobi zaslužen križec kot agent kaplanijske šparkase. Kaplan Lovšin naj otroke uči ljubezni do bližnjega, no pa jih strašiti s satanom. Dečku, ki je bil pri zadnji igri v »Zadružnem domu«, je zažugal, da ga bo hudič vzel. Nedolžnega Ribenčana bodo seveda angeli v mesečni noči ponesli v — raj.
g Škofja Loka. Decembra meseca 1910 bila je seja štirih živinorejskih zadrug pri Jelovčanki v Stari Loki. Takrat se je na predlog župnika Finžgarja iz Sore soglasno sklenilo, da se inportirana živina ne pripusti k premevanju, ampak le taka, katera je bila doma zrejena, ker potem bi premije lahko dobili le taki, kateri so v stanu tujo živino kupiti, mali kmetovalci bi bili pa potem prikrajšani. Kakor je pa v navadi, da se pri vsili klerikalnih napravah meri z dvojno mero, tako se je tudi merilo pri živinorejski razstavi dne 4. maja t. 1. v Škofji Loki. Bik, katei je dobil
prvo premijo, je bil 8 mesecev star, ko ga j d župnik Rožnik na Pincgavskem kupil. Ta bik bi moral biti izločen od premova-nja, ako sklepi sej kaj veljajo (menda le takrat, kadar je za gotove osebe ugodno). Ali sta poslanec Demšar in inštruktor Krištof pozabila na sklep seje pri Jelovčanki? No, Krištof si je gotovo s tem Rožnikovo kuharico prislužil. Ali gospodom od komisije, osobito gg. grofu Barbu in c. kr. vladnem referentu Mundi ni bilo o tem nič znano? Ako se bode še nadalje gledalo pri premovanju goveje živine le na osebe, ne pa na živino, potem bodo morali prignati živino le poslanci in župniki, pa bo mirna Bosna.
g Iz Poljanske dolin. Poslancu Demšarju, po domače Coču, ne gre več gladko. Njegovi lastni pristaši ne marajo zanj, ker so spoznali, da je popolnoma nesposoben in kot tak le v škodo okraju, ki ga zastopa kot poslanec. Znano je, da je z največjo težavo s pomočjo dr. Šusteršičevega nasilja ostal še kandidat za državni zbor. Kako ga cenijo priprosti kmetski volilci, se je pokazalo zadnjo nedeljo. Ta dan je prirejal shode v Poljanski dolini. Ti shodi so prava polomija za Demšarja. Ce bi imel mož le malo ponosa, bi se za vse zahvalil in vrnil zopet k kmetiji na Češnjici. V Ja-vorjah, kjer je imel shod dopoldne v župnišču, se je sešlo 20 oseb, ali pa še ne in še ti ne vsi njegovi volilci. Kljub vsem oznanilom in rotenju s prižnic, nobenega obiska. Nič bolje ni bilo popoldne na Trati. Tudi tukaj suša in nejevolja. Razven znanih njegovih pajdašev in še ti ne vsi, praznota v sobi, še večja v njegovem že davno priučenem govoru. Tu se je pokazalo, kako je priljubljen. Ljudje so kar godrnjali in lnčenski župnik mu je zabrusil v obraz, da nič ne dela, kakor obljube. Ne vemo, je li to očitanje pravo, ali le mami-
lo	še v teh zadevah nevernim ljudem. Ko bi ne bilo duhovskega pritiska, bi Coč naj-hrže že zdaj sfrčal raz poslanski stolček. Ne ljudska volja, duhovski pritisk in moč na nezrelo ljudstvo, ga bo še obdržalo na površju, pa najbrže že zadnjo dobov
g Gorje. Dno 8. maja popoldne ob pol treh je nastal na neznan način v Grabcu požar. Zgoreli ste dve hiši in gospodarski poslopji. Veliko škodo imata oba posestnika. Janezu Koželju, po domače Mlinarju, je ogenj opustošil skoraj vse hlode in uničil žago. Janezu Smukavcu pa je zgorelo tudi vse pohištvo. Uboga družina! Mož delavec na Savi, žena pa na polju. Ko sta se vrnila, sta bila brez doma. Škoda se ceni na več tisoč kron. Zavarovana sta le za male vsote. Domača požarna hramba jo neumorno delala in ogenj takoj omejilla. Prihitele so na pomoč tudi sosedne požarne hrambe iz Zasipa in Bleda.
Razširjajte od hiše do hiše »Slovenski Dom11.
o Notranjske novice o
n Iz Logatca. .Reklamacijska doba za državnozborske volitve je potekla. Dočim je bilo pred leti ob tem času že vse na nogah in se je povsod vršila najživahnejša agitacija, je letos opažati prav malo volilnega gibanja in skoro bi kdo mislil, da živimo tu naprednjaki s ernuhi v najlepšem prijateljstvu. Sicer menda res ni na Notranjskem kraja, kjer bi se. politični nasprotniki bolje razumeli kakor ravno v Logatcu, vendar je tudi pri nas to samo navidezno in začasno. Za državnozborskimi volitvami pridejo občinske in tu vemo zagotovo, da bo v obeh taborili po daljšem presledku zopet hudo završalo'. Upamo, da bo takrat vsak zaveden naprednjak na svojem mestu in da mu občinske volitve ne bodo lanski sneg, kar so marsikateremu letošnje državnozborske volitve. — V Gornjem Logatcu se ni od 192 volilcev nobenega reklamiralo, dočim je bilo v Dol. Logatcu pri 263 volilnih 12 reklamacij in sicer 10 od klerikalne ter dve od socialnodemokratske stranke. Naprednjaki se torej to pot očividno niso niti ganili, ker je na primer v dolenjelogaškem volilnem imeniku izpuščenih 6 naprednih volilcev ter so označeni pod napačnimi številkami, dočim sta vpisana dva klerikalca, ki še ne bivata eno leto v Logatcu. Iz tega se da lahko tudi sklepati, kakšna bo' udeležba od napredne strani. Toliko v vednost, da ne bo mogoče katerega preveč iznenadil izid volitev v našem kraju! — Zelo značilno je, da je klerikalce reklamiral edini možakar
v	osebi onega Urbasa, ki je pred leti zatrjeval, da ne bo nikdar klerikalcem delal štafaže in ki svoje dni ni rabil druge besede za duhovnika kakor »far«. No', tako značajnih agitatorjev kot so na primer Urbasi in Legati, klerikalcem pač ne moremo zavidati! — V Gor. Logatcu se je na Veliko soboto splošno opazilo, da se niso procesije udeležili Orli, ki so drugače taki farizeji, da hodijo celo k mizi Gospodovi v rdečih srajcah. Različno se ugiblje, zakaj jih ni bilo: nekateri pravijo', da so se nad njimi izpolnile preroške besede bivšega kaplana Naceta, ki je »Sokola« krstil za mrtvo rojeno dete, pri tem pa gotovo mislil na svojega »otroka«, drugi zopet trde, da jih je premalo in da ne znajo še hoditi, tretji, da niso bili od župnika vabljeni, četrti, da nočejo iti za procesijo pod takim načelnikom, ki je bil zaradi predolgega jezika obsojen, pretežna večina »Domoljubovih« bravcev je pa mnenja, da je vodja Orlov sedaj tako zatopljen v »socijalno« delo, da ne utegne več svojih bratov voditi na različne cerkvene štafaže in parade. — Orožniki so v zadnjem času poizvedovali po' hišah, ker je baje več zadružnikov nosilo v mlekarno posneto, oziroma pokvarjeno mleko. Radovedni smo na izid preiskave. — Že precej časa se pri nas ni toliko zidalo kakor letošnje leto. Gospod žu-
pan Korenčan in gostilničar Kunc bosta svoji hiši popolnoma prezidala. Tudi v Gor. Logatcu se stavi več novih poslopij. Opomnili bi nekatere hišne posestnike, zlasti one ob državni cesti, da vendar že enkrat dajo pobeliti svoje domove, ki na nekaterih mestih kažejo vse mavrične barve ali so pa črni kot zidovi pogorišča. To vendar ni vabljivo za letoviščarje, katerih se tudi letos mnogo nadejamo, še manj pa napravi prijeten vtisk na tujca, ki se tod skozi vozi. — Letos imamo tako-zvano kebrovo leto. O mraku je videti v bližini dreves toliko hroščev, da človek nehote postoji in posluša glasno brenčanje v ozračju. S pomočjo otrok se da zatreti mnogo teh šodljivili žuželk in upamo, da so šolske oblasti že storile potrebne korake.
n Postojna. Za »Sokolski dom« v Postojni so darovali: Iz nabiralnikov: hotel »Pri Kroni« 9 K 26 v, hotel »Ribnik« 12 K
11	v, restavracija »Zlata Praga« 12 kron 87 vin., gostilna Mislej 3 K 55 v, gostilna Vičič .1 K 46 v, restavracija Zakotnik 7 K 38 v, gostilna Arko 2 K 47 v. Vsem lastnikom omenjenih lokalov srčna hvala za naklonjenost, darovalcem pa živeli! Na zdar!
—	Ker je že par nabiralnikov za »Sokolski dom« z večjimi svotami bilo ukradeno, prosimo vse on lastnike lokalov, ki imajo nabiralnike, da 1k>1 j pazijo ter jih blagovolijo oddati blagajni takoj, ko zapazijo, da je večja svota nabrana v nabiralniku. Slavno mestno policijo pa bi naprosili, da nekoliko zasleduje te ničvredneže, da se izfoče pristojni oblasti.
n Postojna. Izredna lovska sreča. V lovišču lovskega društva »Hubertus« pod Javornikom je ustrelil g. Ivan Iuoeente IVj kg težkega, jako lepega divjega petelina. Lovski blagor!
n Postojna. Učenec meščanske šole Anton Seliškar je napravil 4dnevni majski izlet ter se. napotil proti morju v Trst. V Postojni in okolici se je po vseh jamah iskalo dečka, ker je znano, da se zanima za speleologijo, v mnenju, da je kje ponesrečil. Tržaška policija ga je pa poučila, da se hrez potnega lista in dovolenja staršev ne sme delati enakih izletov ter ga poslala obupanim staršem nazaj v naročje.
n Žiri. Pri nas je Gostinčar prav imenitno pogorel s svojim shodom. Računal je s tem, da pride na dan sv. Florijana v Žiri mnogo backov skupaj, katere se lahko farba kakor se hoče. Toda zgodilo se je nekaj drugega. Žirovski napredni volilci niso tako neumni, da bi hodili poslušat Go-stičarjevo farbarijo in so ostali raje doma. Klerikalce pa je zadela še druga nesreča. Shod je bil na licu mesta, na Ledinci, prepovedan. Kaj storiti sedaj? Kaplan Vrhovec si je takoj izmislil zvijačo in je pravil, da se shod ne vrši samo radi tega, ker je bilo zjutraj slabo vreme. Ob času razglasitve te žalostne novice je pa sijalo ter pripekalo solnce. Shod je bil prepovedan radi tega, ker ni bil naznanjen. Žalostno
spričevalo si je dal v Žireh mož, ki kuje postave, sam pa o njih ničesar ne ve. Vso svojo sposobnost pa je Gostinčar pokazal pozneje na shodu v čukariji, kjer je zbral svoje backe. Saj še popolnoma navadnemu kmetu ni mogel odgovarjati. Ni se Vrhovec zastonj smejal za njegovim hrbtom. Res srečna stranka, ki ima take može za poslance. Toda mi Žirovci ne bomo nikdar volili Gostinčarja.
n Novi svet pri Hotederšici. Jožef Štefančič, čebelar, je imel prvi letošnji roj dne 20. aprila. Roj je imel v Spodnji Idriji, kjer ima čebele na paši. Tako zgoden roj je v našem kraju velika redkost.
n Jcličen vrli pri Idriji. Pred par dne-
vi	se je splazil neznan tat v podstrešje pri Gošperju Erženu, vlomil tam v zaboj in ukradel nikljasto uro z verižico. Franu Gnezdi ravnotam je ukradel najbrže ta tat iz omare v prvem nadstropju en 50kronski in en 20kronski bankovec in črne hlače.
Ameriške novice
a Žensko društvo. V Franklinu so ustanovile Slovenke svoje žensko društvo »Zo-rislava«. Društvo jako živahno deluje. Društvene prostore ima pa v gostilni He-letovi v Franklinu.
a Društveno zastavo je slovesno razvilo v „Narodnem domu“ v Čikagi v nedeljo, dne 23. aprila društvo »Slovenski dom“. Slavnosti se je udeležilo lepo število amerikanskih Slovencev.
a Slovenska občina v Ameriki. V samostojni občini Rockola blizo Jolieta je bil izvoljen za šolskega nadzornika Slovenec Fr. Bolte, v občinskem svetu pa so na odločilnih mestih tudi Slovenci A. Leš, M. Žagar in W. Koreva.
a Slovenska javna ljudska knjižnica v Clevelandu šteje 650 slovenskih knjig.
a Izlet v staro domovino prirede ameriški Slovenci dne 29. julija t. 1. Odpeljejo se s parnikom „Martha“ Washington. Prijavilo se jih je že toliko, da je izlet zagotovljen.
a Kotel se je razletel v destileriji Fleischman v Riverside-Ohio. Ubilo je nekega Kristjana Peiperja, trije delavci pa so bili težko ranjeni.
a Izpod strehe v sneg je vrglo’sodišče nekega mizarja Fortnerja z družino, petimi otroci v St. Louisu. Revež je bil brez dela in ni mogel plačati stanovanja. Sedem ur je prezebala družina v snežnem viharju na planem. Že vse ozeble je sprejel v varstvo eden njegovih prijateljev.
a Vlak je povozil v Clevelandu Slovenca, 201etnega Franca Satlerja, doma iz Roje na Dolenjskem. V Ameriko je prišel lansko leto skupno z očetom.
a Umrli so: I. Klavs, star 32 let iz Hudega konca na Dolenjskem, 731etni I.
Zrimšek iz Krajine in Franc Terkaj iz Tre-belna na Dolenjskem, 221etna Frančiška Žurga iz Loške police na Notranjskem in 321etni I. Hočevar iz Male Korenje na Dolenjskem.
a Ponesrečena Slovenca. V Fronte-nacu je ožgal med delom smodnik Slovenca Franca Omerza tako hudo, da je vsled dobljenih opeklin v kratkem umrl. Bil je star 26 let, doma iz Rajhenburga na Spod. Štajerskem. 251etnega Jožefa Gruma, doma iz Brezovega pri Višnji gori pa je zadušilo v rovu kamenje, ki se je nanj sesulo.
Po svetu
Deževno drevo. V gozdovih Loreto v Peru raste drevo, ki bi bilo prava dobrota za kraje, kjer vlada pogosto vročina. To drevo je popolnoma razvito podobno navadnim listnatim drevesom. Doseže pa višino 18 metrov in zraste jako košato, ima pa to izborno lastnost, da vsesava v de*ju neprimerno veliko vode. Ta voda se nabira v mesnatem delu debla in vejevja, da, celo v listih. Ko dež preneha in nastopi vročina, se začno ta voda odtekati. Okrog in okrog pada pod drevesom pravi pravcati dež in namoči zemljo daleč na okoli. Vlada ne-merava ta deževna drevesa umetno izgojiti in jih zasajati v krajih, kjer provzroča suša veliko škodo.
Blaznost nezadosten vzrok ločitve zakona. Najvišji sodni dvor na Dunaju je v neki zadevi glede ločitve zakona odločil, da blaznost, ki se prijavi pri možu ali pri ženi med zakonom, še ni zadosten vzrok za ločitev.
Dedščina 18 let brez dodičev. Leta 1393. je umrl na Dunaju generalmajor Štefan Bus, ki se je bil povzpel od navadnega kmečkega fanta do generala in zapustil 12 milijonov kron. Do sedaj se ni oglasil noben dedič, v zadnjih dneh pa se je oglasilo več daljnih sorodnikov, ki hočejo nastopiti s tožbami proti erarju.
Šola za tatove. V četrtek je berolin-ska kriminalna policija izsledila v kleti hiše trgovca Seriga šolo za tatove. Serig je sprejemal ubegle mladostnike proti odškodnini in jih je podučeval v tatinski stroki. Imel je celo nastavljene razne učitelje za posamezne predmete, kakor odpiranje ključavnic, žepna tatvina, brezhrupno rezanje oken. V šolskem načrtu ni bilo veronauka.
Kuga. Na otoku Javi je zbolelo v pre* teklem tednu 153 ljudi za kugo, od katerih Je umrlo 111.
Zaradi bede v smrt. V ponedeljek po noči je utopil v nekem ribniku pri Gabloncu krojaški pomočnik Kolar svojo ženo, svoje tri otroke in samega sebe. Trupla, ki so bila z vrvmi zvezana, so potegnili včeraj iz ribnika. Motiv temu činu je najbrže beda. Kolar ni mogel dobiti dela in cela rodbina je bila na tem, da umre lakote.
Požari. Iz Lvova poročajo, da je izbruhnil v Bukačovcih iz dosedaj še neznanih vzrokov požar, ki je grozil, da uniči celo mesto. Združenim gasilskim društvom se je posrečilo požar omejiti. V Zavidovki je pogorelo 34 hiš. — Iz Tokija poročajo, da gori vse mesto Jamagata. Več kot 1000 hiš stoji v plamenu, med njimi tudi prefektura, več bank, šole in sodnija. — Iz Londona poročajo, da je pogorelo v Aldershotu kraljevo gledališče do tal.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega.
Nihče se še ni pokesal, ki Je kupil pri meni /.
namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši.
Velika zaloga gramofonov, ploši, šivank 1. t. d.
A. RASBERGER,
Ljubljana, Sodna ul. 5.
(Zraven c. kr. sodnije.)
Za živinorejce
g*rlpo«*o£a
klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje, fluifl za konje, grenko sol, zmlet kolmoš, encijan i. t. 9.
„ADRIJA“
drogarija, konce*, prodaja zdravilnih zelišč in strupov za Me in tehnične namene v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto.
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 7. maja 1911. Trst: 42, 84, 45, 16, 78. Line: 61, 23, 18, 11,	5.
Dvignjene v sredo, dne 10. maja 1911. Praga: 34, 29,	13,	68,	81.
tržne cene v Ljubljani
kg	govejega	mesa	I. vrste .	.
n	»i	»i	tl. „	.	•
ii	ii	ii	tli. „	.	.
„ telečjega mesa...................
„ prašičjega	mesa	(svežega)	.
„	„	„	(prekajenega)
„ koštrunovega mesa . . . n jagnjetovega mesa.... „ kozličevega mesa ....
Prašiči na klavnici..................
kg masla...........................
„ masla surovega...................
„ masti prašičje...................
„ slanine (Špeha) sveže. . . „ slanine prekajene ....
„ sala ............................
„ surov, margarinskega masla „ kuhan, margarinskega masla
jajce..............................
I mleka............................
„	„	posnetega...............
„ smetane sladke...................
n ,i kisle.........................
kg medu............................
„ čajnega surovega masla . .
piščanec...........................
golob..............................
raca...............................
gos................................
kapun .............................
puran..............................
00 kg pšenične moke št 0 . .
■i	ii	ii	1	•	•
00
00
00
00
00
00
00
00
2
3
4
5
6
7
8
30	„	koruzne moke	.	.	.	,
30	„	ajdove moke	.	.	.	.	I
00	„	ajdove moke	.	.	.	.II
00	.	ržene moke	.	.	.	.
I	fižola...........................
i. graha.............................
i. leče..............................
„ kaše ..............................
„ ričeta.............................
00 kg pšenice 00 00 00 00 00 00 00
Cena
od
K h
rži
ječmena . . .
ovsa...............
ajde...............
prosa belega . .
„ navadnega koruze, nove . .
do
K h
00	„ krompirja
Lesni trg.
Cena trdemu lesu 10 do 10*20 K. Cena mehkemu lesu 7'50 do 8 K.
Trg za seno slamo, in steljo.
Na trgu je bilo
voz sena ...................
„ slame.....................
„ stelje ......
08
92
72
20
40
40
50
00
00
70
40
20
00
00
00
10
06
10
90
60
60
70
48
00
20
jtfesino tržno nadzorništvo.
Vsaka pspodinja,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom, ki se izdelajo temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. Ta Izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
Ustanovljena 1882. Pošt. hranllnični račun št. 828.406. Telefon štev. 185.
i ii i	ii*
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, v Ljubljani
v lastnem zadružnem domu -v«
v lastnem
zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron 11 vin. SW upravnega premoženja 20,775.510 kron 59 vinarjev.
Obrestuje hranilne vloge po 4/2%
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne
vloge do dne dviga.
Stanje Mii »ion ufl kron 20,000.000.
Posojuje na zemljišča po 574% s 72% na amortizacijo ali pa po 57i% brez amortizacije. Na menice pa po 6%> Posojilnica sprejema tudi vsak
drugi načrt glede amortizacije dolga.
Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.—U.
f
LISTEK
Proti vsemu.
Češki spisal Al. J i r a s e k.
Prvi del.
(Dalje.)
»Raztrgajte te duhovne knjige, razsekajte jih, raztrgatje jih! Zakaj so te škarte? Trgajte jih! Prišla bo taka modrost svetega duha v srce vernih, toda samo vernih, da bodo vsi božji modrijani. Vi vsi boste božji modrijani. Toda zapustiti morate vse, prišel bo sodni dan, vi pa ne boste A^živali nobenih sadov več... Zapustite vse, polje, drevesa! Kaj bi z njimi, kaj bi s knjigami 1«
Iztrgal je mlademu fantu sekiro iz roke in jo zavihtel proti njenemu gladkemu, na solncu bronasto se lesketajočemu deblu.
In ni ostal sam. Priskočila sta še dva njegova razvneta poslušalca in začela sekati spodaj nad korenino. Crešnja pa, tresoča se pod smrtnimi udarci, je obsipala njega, njegovega sina in vse ljudi pod seboj z dežjem belega cvetja.
Tega gvozdenski vladika že ni videl več. Ko je pro-povednik zavihtel sekiro, se je obrnil v stran in ozlovoljen pozval Andreja* da gresta naprej. Obšla sta pokopališki zid, da bi prišla do vrat. Za zidom je bilo vse polno ljudi, in ti so kričali, iz cerkve je donelo zoperno kričanje in vpitje, med človeškimi glasovi pa so se kričeče oglaša glasovi orgelj, neskladni in očito izzvani s silo, kakor če nevešča roka udriha po tipkah.
Na pokopališču so bili vsi leseni križi, kar jih je bilo tam, posekani ali prevrnjeni. S silo izruvani so ležali v razriti ilovici pohojenih grobov. Ob enem razsekanem križu, nedaleč od cerkvenih vrat, ki so bile tudi udrte in na trske sesekane, je stal pil veza n osedlani konj Kanisev. Zraven sulice je bila v grob zasajena črna bandera z rdečim kelhom na eni in z belo gosjo na drugi strani. Mnogo malih otrok v kožuhovinastih oblekah je stalo tam zraven in pozorno gledalo na cerkev, kamor niso smeli, ker so stali tu na straži.
Ctibor z Gvozdnega se je nehote ustavil in se z gnevom ozrl ]>o opustošenem pokopališču, zalitem z lesklim bleskom pomladnega dopoldneva. Ni se brigal za. to, da se ozirajo nezaupljivo na njega Taboriti, moški in ženske, ki so se okrog gnetli in hiteli proti cerkvi. Ko pa je mladi njegov nečak iz mladostne zvedavosti stopil noter v hram, je šel za njim.
X.
Iz polne dnevne luči je stopil sedaj v mrak cerkve. Kar je tu videl, se mu je zdelo kakor divje, blazne sanje. Vladika je bil proti duhovnikom, tudi se ni razumel na umetnine in jo bil nasprotnik češčenja slik. V tem trenutku pa, ko je videl, kako so pustošili cerkev, ki je bila med vsemi cerkvami v okolici \ slovesu kot ena najlepših, v katero je hodil še kot otrok,
(ju so mu krstili hčerko in pokopali ženo, mu je bilo živo žal za njo.
I	lesenečen in užalosten je obstal med vrati. V ladji je mrgolelo ljudi. Tu so bili Taboriti, tam domačini, moški in ženske, v kmečkih in meščanskih oblekah, žene s platnenimi rutami na glavah so tavale tu v mraku obokov, tam zopet v svetli, šareni luči, ki je prihajala skozi poslikana okna nad naj-Svetejšim.
Pred vsem pa je vladiko presenetil beli konj, ki je stal nedaleč od glavnega oltarja in obračal glavo zdaj na to, zdaj na ono stran, in pa dolgolasi in bradati duhovnik, ki je sedel na konju. Oni človek z vezeno suknjo, ki je bila napravljena
it
iz bogsivedi katere mašne obleke, ni več stal zraven njega, pač pa pek Joba, ki je podučeval slepega duhovnika o vsem, kar se je godilo okrog njega.
Krog in krog so vse razbijali in uničevali. S sekirami so sekali cerkvene klopi, spovednice in klečala ali pa so stali na klopeh, ki so jih prislonili oh zid in so trgali s sulicami angele in svetnike s podob na stenah. Na stranskem oltarju je stal bradat človek in je iztikal apostolom na slikali trodelnega oltarja oči, drugi pa, ki je stal pred oltarjem in ravno počival, pa mu je prigovarjal, da naj razčesne materi božji glavo tor kazal na njeno barvasto soho. Oe, je res sveta, se bo že branila. In še 111 izgovoril, ko je že sfrčal kip z oltarja in se zavalil razbit na blatna tla.
Tam pred glavuimoltarjem je bil nagrmaden kup cerkvenega orodja. Vse razvnete so nosile ženske skupaj majhne slike, kipce, mašne oprave iz zakristije, mašne in druge knjige, velike in majhne. Trgale so jih v kose, in če same niso mogle vsega opraviti, so poklicale na pomoč moške. Cape so zmetale na velik kup, pri katerem je stal ogorel moški, ki je bil ravno pritekel iz zakristije, očividno ubožen človek z večkrat zakrpano suknjo. V eni roki je imel križ, bogato obložen z dragocenimi raznobarvnimi kameni, v drugi roki pa se mu je svetil zlat kelih.
Križ je vrgel brez obotavljanja na kup, kelih pa, ki je bil po nauku njegovih učenikov pregrešno dragocen, je treščil ob tla in stopil na njega. Oči so se mu svetile v divjem navdušenju in rjovel je, kakor da ubija hrabrega sovražnika; na njegovo vpitje so prihiteli moški in žene rjoveč k njemu in se postavili okrog njega; vsi so se ozirali na njegove ubožne, blatne čevlje, izpod katerih se je blestelo zlato.
V vso to zmešnjavo iz vseh kotov cerkve, zgoraj in spodaj, v ladji in na koru, pa so se glasili udarci in njih odmev, vpitje, klici, smeh in rjovenje. Vmes pa so se oglasile naenkrat orgije. Tipke" je obdelaval kmet z razbrazdanim obrazom. Oblečen je bil v zamazan kožuh in s smehom je odrihal po tipkah s svojimi žuljavimi rokami. Naenkrat so orgije pretresljivo zaječale in z rezkim glasom utihnile, sekire uničevalcev so ji vzele sapo in življenje. Vedno bolj se je širilo uničevalno delo, in vsi ti pusti glasovi, vpitje in razbijanje se je strnilo v veliko zmešnjavo.
Sredi v ta hrup pa je začel kričati s svojega belca slepi {duhovnik. Pek Joba mu je bil namreč ravnokar povedal, da hočejo bratje ravno odpreti monštranco na glavnem oltarju, da vzamejo iz nje hostijo. Duhovnik Nikolaj pa je začel kričati, naj to puste, da naj se ne obotavljajo in naj zažgo ta hram grešnih bogoskruncev. Takoj je prišel tudi že njegov tovariš Peter Kaniš iz zakristrije. Do tedaj je bil hodil po cerkvi okrog in spodbujal ljudi ter jih podžigal s svojimi besedami ter tudi sam pomagal razdirati s svojim mečem. Sedaj pa je pristopil k duhovniku z mečem v desnici in s prižganimi svečami v levici. Moški in ženske so se gnetli proti črnobradatemu duhovniku in so iztezali roke proti ognju.
»Blazni!« je mislil plemič sam pri sebi in se obrnil, da odide. Tedaj šele je zapazil, da je bil njegov mladi nečak izginil. Oziral se je po njem in ker ga ni nikjer videl, je šel ven, ker je mislil, da je mladi plemič pohitel proti utrdbi, da vidi nje zavzetje. In zopet se je zmislil svoje hčerke in želel je, da bi bila tu, da vidi delo njih duhovnikov.
Zunaj pa se je dvignil nov hrup. Iz župnišča, pred katerim je ležala posekana črešnja, so privalili kmetje ravno velik sod. Ko so ga ljudje zagledali, se je vzdignil pravi vihar veselega vpitja, ki pa se je še povečal, ko je prišel za prvim sodom drug in tretji sod. V istem hipu pa je buknil izpod strehe iz lesa zgrajenega farovža gost, črn dim, in takoj nato so zaigrali na strehi rdeči plameni v solčni zrak. Tudi iz okenj opustošene cerkve se je valil teman dim. Slepi duhovnik Nikolaj pa je zapuščal na svojem konju oskrunjeno cerkev.
(Dalje prihodnjič.)
Stran 10.
Slovenski dom.
19. štev.
Ur j I In dober zajutrk dosežejo odrasli In otroci, lili! bolni inz dravl. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju In mleku, ako pije SV SLADIN,
7||nuin I t0 dr* P1, Trnkoczyja tOldVjB! SLADNI ČAJ.
En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetja pod naslovom v glavni zalogi.
Lekarna pl. Trnk6czy
v Ljubljani zraven rotovža.
10 zapovedi
za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani.
cs
o
SS
CQ C h ^
S o sc N 3 &
"og
3 O. B C .M* 2
O -2 eS
9 e-s
^ m
V- n n
-S'5”
O O
JO
h
»
n
JS
o
o
(4
U
•o * 2
- ,-B
•V
CA
a«
2
d. *« o
> a 3 ^ <0 >
C3 »■«
>
O
c
ca c
ga
s I
o o
V3 U
PT ISTaJlboIJse *>VI
amer
kosilne stroje
kakor tudi mlatilnice in sploh vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata po
gSf* nizka ceni ~lSf£
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
trgovinazželeznina in zaloga Strojev, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Slovenski ceniki brezplačno. Nad 200 strojev v zalogi I
Advokat dr. Janko Žirovnik
je otvoril z 8. majem t. I.
svojo lastno pisarno
v Ljubljani, Šelcnburgova ulica, štev. 7, 11. nadstropje.
(nasproti glavne pošte; hotel pri Mallčn.)
Posojilnica in hranilnica v jKoravčati
obrestuje hranilne vloge po
4-75 7.
—— in da{e posolila po -------
6°/o
n Uraduje v lastnem .Zadružnem domu' J—vsako nedeljo od 1 do 5 in vsako sredo od 4 do 6 ure. 51
■ ■■
■
Svoj izdelek ostro žgane
strojne zidne in zarezane strešne
J. KNEZ V LJUBLJANI.
prve vrste
Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov.
Ustanovljena leta 1831.	Ustanovljena leta 1831.
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
kr. griv. občna zavarovalnica Issimiii Generali ?
Glavni zastop v £jubljani, jKarijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital na 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.	21—26