Slovenski Izhaja enkrat t mescu. Velja 4 gold. av. velj. na leto. Štev. 10. V Celovcu 15. oktobra 1879. XXVIII. tečaj. Pridiga za XXI. polmi kostno nedeljo. (Od našega dolga in naših dolžnikov; gov. E. G,) V/S je kralj začel rajtati, bil je prednj postavljen eden, kteri mu je bil dolžen " ■•-•■-■ ~ (Mat. 18, 24.) deset tavžent talentov.' Vvod. Danešnje sv. evangelje nam razkazuje, kako veliki dolžniki da smo pred Bogom, in da bo Bog z nami ravno tako ravnal, kakor ravnamo mi s svojim bližnjim. Desettavžent talentov bil je evau-geljski hlapec dolžen svojemu gospodu, dvajset milijonov goldinarjev po našem denarju; pač neizrečeno velik znesek! Pa tudi mi nismo nič manj veliki dolžniki pred Bogom, in naj bi Bog ravnal z nami po ojstri svoji pravici, ne preminil bi nobeden dan, o kterem bi ne zagledali okrog nas kakega znamenja njegove jeze. Potop bi spet prišel, in žvepljeni ogenj bi iz nova deževal, da bi pokončal tiste, ki Boga zaničujejo, in s svojimi hudobijami sklicujejo jezo božjo iz nebes doli na zemljo, ko bi dan na dan ne skazoval Žve-ličar Očetu svojih bratov, in mu s svojo spravno daritevjo nove zaveze nazaj ne deržal roke, ktera nas misli pokoriti in strahovati po svoji pravici. O da bi pač šibe božje jeze ne prišle nad nas! In ravno zato spoznajmo, danes svoj veliki dolg, ljubi moji! in učimo se iz serca odpustiti in ljubiti svoje sovražnike, da tudi mi odpuščenje za-dobimo. Tedaj rečem: 1. Veliki dolžniki smo pred Bogom; in že zavoljo tega Slov. Prijatelj. 28 2. moramo odpustiti svojim dolžnikom (razža-ljivcem). To bodi zapopadek našega danešnjega premišljevanja. Zvesto me poslušajte! I. d e I. Gospod Bog nas z dobrotami obklada; mi nehvaležniki pa v hudo obračamo božje dobrote. Nebo in zemljo je stvaril Bog, in vse, karkoli nam serce zveseljuje, je božji dar. Kako pa zahvaljujemo Boga za vse te dobrote? Nebesa so božji tron, in zemlja je podnožje božjih nog; in nebesa preklinjamo; zemljo pa oskrunjamo s svojimi grehi. Vsako novo, mlado jutro je nov dar iz božjih rok in vsako jutro in vsak mladi dan ponavljamo stare grehe, si nov dolg nakladamo na starega. Kedar tiha luna mirno plava po ponočnem nebu in se les-keče gori nad nami brezštevila zvezd, kakor bi nam kviško migale; kedar vse stvari v praznični tihoti sklicujejo človeka, da bi prišel, ter premišljeval vsemogočnost božjo in veličastvo Gospodovo, kteri je čuden v svojih delih, gre si človek, in skrije se v tamo in do-prinaša dela tame. Jed in pijača je božji dar. Dobrotljivi Oče v nebesih položil je čudno moč v zernje, da zerno skali in raste in stotem sad obrodi. Dal je Bog tudi dež in solnčen sij. — Mi pa se poslužimo božjih dari v nezmernost in požrešnost, v žertje in samogoltnost. Človek, krona stvarjenja, ima ravno hojo, pa proti nebu po-€$ gleduje in moli Gospoda, Boga vojsknih trum, ki nad zvezdami kraljuje. — Toda namesto kviško pogledovati, ter Bogu čast in hvalo dajati, pobesi le rad svojo glavo, in obrača svoje misli v svoje hude strasti in pregrešno poželjenje svojega serca, in se v svet zamakne in zarije v posvetne sladnosti in dobrote, ravno kot kert v zemljo. Zemlja je hiši podobna. Bog jo je naredil. Na stenah, po stropu in na tleh te hiše so podobe, malanje in zlati napisi, kteri razkazujejo, kako mogočen, moder in dober da je Stvarnik. Človeku je pamet dana, da vse to pregleduje in prebira; toda namesto občudovati božje stvarjenje, se človek zgubi le rad v mehkužnost, lakomnost, samopridnost itd. Zveličar je učil: »Bodite popolnoma, kakor je vaš Oče v nebesih popolnoma." Kako imenitna je pač ta naloga! Ko bi dan na dan po tisuč milj tej popolnosti bližej prišli, vendar bi le konec našega življenja nam še nezmerno veliko manjkalo do božje popolnosti. Toda namesto da bi storili, kar zamoremo, in vsaj tako daleč prišli, kakor daleč nam je priti mogoče, le rajši lenobno postajamo, in še clo dan na dan nazaj uhajamo od tega imenitnega namena; ker dan na dan se nam z grehi polnijo bukve nagega življenja/ In ali mar ni res tako? Kje je pač kaka postaja, kak dan našega življenja, da bi ne bili grešili? Poprašajte vest in spominjajte se, kolikokrat da ste nepokorni bili staršem, učenikom, go-sposkam; spomnite se, kolikokrat da ste stregli svojemu hudemu poželjenju bodisi z mislijo, ali besedo ali djanjem, spominjajte se na vse kote in kraje, po kterih ste doprinašali svoje pregrehe; spominjajte se, kako prešerni in prederzni da ste bili, ter se niste bali, clo na najsvetejšem kraju, v cerkvi, nespodobno se obnašati; spominjajte se na vse to, in ko po božjem usmiljenju spoznate svojo krivico, kaj pač drugega porečete, kakor: „Na pregrehe moje mladosti nikar se ne oziraj, o Gospod." (Ps.) In kar vas je odraščenili, in vi očetje in matere: kakošen odgovor bi zamogli dati od svojega bišdvanja? kako ste oskerbovali svojo hišo? ali ste svoje otroke izrejali po kerščansko? ste čuli zvesto nad svojimi sinovi, hčerami in drugimi podložniki ? Kako hudo se pač tisti zadolže, ki razuzdanost in očiten greh terpe v svojih hišah. Opomnim še grehov napuha in prevzetnosti, nečimurnosti in častilakomnosti, lakomnosti in nevoščljivosti, in vseh grehov zamude dobrega, zastran kterih nas nič manjši odgovor ne čaka, kakor nas čaka zastran storjenega hudega. In zdaj skup seštejmo vse hudo, kar smo storili čas svojega življenja, in kar smo dobrega zamudili, vsak dan zamudili, — kako velik dolg se nam bo nabral včasih že za en sam dan, kaj pa še le za en teden , za en mesec; in potem za vseh 365 celega leta, in tako naprej za 15, 20, 30, 50, 70 let, in za ves čas našega življenja; in k tem prištejmo še neskončne naslede pregrehov, slabih zgledov, pohujšanja, naslede, kterih še clo pregledati ne premoremo, in ki le dalje in dalje segajo ravno kot valovje na morju, ki se dalj in dalj zaganja do daljnega obrežja. In če zraven še pre-vdarimo, da je za pogubljenje že en sam smerten greh zadosti; če si, pravim, vse to k sercu vzamemo, kdo pač še poreče, da ni nezmeren naš dolg pred Bogom? In s čim ga bomo poplačali? „Ker ni imel s čim plačati", pripoveduje od hlapca sv. evangelje in kakor malo je hlapec imel, ravno tako malo imamo mi. Karkoli je dobrega nad nami, naše ni, božja lastina je. Lepota našega telesa, imenitnost naše duše je božji dar; naši so le grehi, in tedaj nam ne kaže kaj drugega storiti, kakor da z evangeljskim hlapcem pokleknemo, ter prosimo in molimo , da nam po Jezusu, našemu sredniku, Oče nebeški odpusti naš dolg. — In če se svojih grehov iz serca kesamo , in se poboljšamo , spregleda nam Bog ves dolg, kakor ga je spregledal hlapcu, od kterega beremo, „da ga je spustil, in mu ves dolg od- pustil." Toda Gospod nam bo odpustil le po tej meri, po kteri tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in od tega v II. delu. V Očenašu molimo: „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom". In že na besedo te prošnje v Gospodovi molitvi nismo vstanu milosti pri Bogu iskati in zadobiti, ako ne odpustimo tudi mi svojim dolžnikom, to je tistim, ki so nas razžalili. Že je bil gospod evangeljskemu hlapcu odpustil ves dolg, ker ga je prosil. Ko je pa zvedel, da je ta hlapec enega svojih so-hlapcev zgrabil in davil in ga v ječo vergel, se je gospod razjezil, ter izdal trinogom nehvaležnega in neusmiljenega hlapca. In Jezus pristavi: „Tako bo tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu bratu iz svojih sere." Na vekomaj ni mogel več hlapec plačati svojega dolga, in na vekomaj je bil tedaj trinogom v pesteh. Bavno tako se bo vnela jeza božja tudi nad vas, ako eden drugemu ne odpustite. „Sodba brez usmiljenja zadela bo tistega, ki usmiljenja ne skazuje," piše sv. Jakob. Kakošna bi bila z nami, ko bi gospod Bog jenjal skazovati nam svoje usmiljenje? ko bi nam odtegnil svojo milo, očetno roko? — Bo pa mar Bog še dolgo usmiljenje skazoval tistemu, ki se ne usmili svojega bližnjega? Zatoraj odpusti slehern svojemu bratu iz celega serca, odkritoserčno, popolnoma pozabivši stari dolg, poprejno zamero! Ostanite v ljubezni; le ljubezen naj kraljuje najposihmalo med nami! Bodisi tudi preganjanje in zatiranje, ki ga po bližnjem pre-bomo, hudo in veliko; vendar le ne smemo jenjati, moliti za svojega bližnjega, ki nas preganja, in ga ljubiti, ki nam krivico dela. Tako je molil Gospod na sv. križu, molil clo za svoje morivce. Tako so ravnali tudi aposteljni in marterniki, ter posnemali zgled svojega božjega učenika. Ob času Avrelijanovega cesarovanja živela sta v mestu An-tijohiji dva kristjana, Sapricij in Nicefor po imenu, ki sta se iz perva prav bratovsko ljubila, potem pa se sperla, in se neusmiljeno čertila. Clo na ulicah, ko sta se srečevala, nista se premagati znala, ter sta prav očitno svoje sovraštvo na znanje dajala. Pervi gre Nicefor sam v se; močno se kesa svoje pomote, in si prizadeva po prijatljih svojih in sovražnikovih, spraviti se s Sapricijem: pa nične opravi. Ves ponižen se na to sam v njegovo hišo poda, pade na kolena pred Sapricija in ga prosi odpuščenjav Jezusovem imenu; pa vse zastonj. Med tem pa Sapricija pripro za sv. vere voljo, in Sapricij se ne boji, očitno spoznati svojo vero. Poglavar ga razpne na tezavnice, na kterih je bil Sapricij neusmiljeno terpinčen. Sapricij vse voljno preterpi, in ker od svoje vere ne odstopi, bil je v smert obsojen. Na morišče ga peljejo, da bi ga ob glavo djali. Nicefor ko to zvede, jokaje pribiti, ter se iz nova vej že pred Sapricija na kolena rekoč: „Mučenec Kristusov ! odpusti mi, ravno kakor je odpustil Jezus Kristus svojim sovražnikom!" Sapricij pa se v kraj oberne, ter mu besedice ne privošči. Nicefor pa ne jenja. Še enkrat se prednj verže , ter ga prosi odpuščenja tako milo in priserčno, da ga neverniki nazadnje že zasmehujejo ter pravijo, da je neumno, s toliko silo poganjati se za prijaznost človeka, ki je že v smert obsojen. Pa tudi zdaj še Sapricij Niceforu ne odpusti. Tolike terdoserčnosti Bog ni mogel kar tje v en dan spustiti, in Jezus, ki je aposteljne svoje moliti učil: odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, odtegnil je neusmiljenemu Sapriciju svojo gnado. In glej! kaj se zgodi? Ko je že na tem bilo, da bi bil imel Sapricij za sv. vero darovati svoje življenje, ga kar na enkrat serčnost mine in popusti in je šel, in zatajil Jezusa, in obljubil, malike moliti in jim darovati. Milo mu Nicefor prigovarja, naj kaj takega nikar ne stori, in naj ne zametuje krone, ktera ga za toliko prestanih muk že pripravljena čaka. Toda ne da se Sapricij podučiti po človeku, kterega je tako hudo sovražil. Ves žalosten nad vsem tem tedaj na glas zavpije Nicefor in pravi: „Tudi jes sem kristjan, ter spozuam Jezusa, kteremu se je Sapricij odpovedal. Naj toraj jes umerjem namesto njega!" Dovolijo mu, kar želi, in Nicefor krono zadobi, ktero je togotni Sapricij zavergel. To je plačilo za miroljubnost. in to je kazen za sovraštvo. Sklep. Kristjani moji! kratko je terpljenje na tem svetu, in vse to terpljenje nam v dobro zaleže, če ga voljno preterpimo. Vsi veseli bomo enkrat ozirali se nazaj na britke ure sedanjega življenja ter spoznali, v kaj da nam je terpljenje služilo, in kako resnično je, da Bog pod šibo ima tiste, ktere ljubi. Konec brezbožnikov pa je brez vse časti in ves poln sramote in rced zaverženimi bodo stanovali vedno in večno. Jokali bodo in zdiliovali; toda Bog se nanje ne bo ozerl. Pravični pa bodo sodnji dan vsi serčni in brez strahu stali tistim nasproti, po kterih so bili stiskani, in kteri so jim nasproti delali in kljubovali. Krivični bodo vse to videli, videli srečo tistih, ktere so tukaj zatirali in stiskali. Vsi prestrašeni tedaj poreko: „Ti so, ktere smo nekdaj zasmehovali in v zaničljivi pogovor imeli. O mi nespametni, imeli smo njih življenje za nespamet, in njih konec za nečast. Glejte! kako so zdaj prišteti med otroke božje, in njih del je med svetniki!" Tako bodo ječali grešniki v peklu! — Zatorej , ljubi poslušavci! nikar se ne togotimo nad svojimi razžaljivci, in vse povračevanje le Bogu prepustimo. „Moje je maščevanje; jes bom povernil", go- vori Gospod Bog. Mi pa svoje sovražnike iz serca ljubimo, ter dobro storimo tistim, ki nas sovražijo in molimo zanje, ki nas žalijo in preganjajo. In tako bomo zares pravi otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. Amen. Pridiga, za XXII. pobinkoštno nedeljo. (Homilija; gov. M. H.) Farizeji, ki so se za cvet judovskega ljudstva, za edino prave in pravične Izraeljce imeli, in Herodijani, ki so stare narodne pravice bolj v nemar puščali in za novo kraljestvo pod ptujcem Herodom se potegovali, zraven pa tudi bolj mehkužnemu življenju stregli, — Farizeji in Herodijani, ki so se sicer eden drugega ogibali in sovražili, se zedinijo in spravijo zoper Gospoda Jezusa, ki je obema na poti bil. Tako zabijo ljudje marsikterikrat svoje pravde in prepire, kedar se zoper kakega, ki jim ni po volji, spuntajo; marsikteri, ki sicer ne morejo eden drugega, postanejo si za en čas dobri prijatelji, kedar hočejo kakemu bližnjemu liudo storiti, ga zaničevati, žaliti in oškodovati. V tak hudobni punt zoper Jezusa sprijaznjeni Farizeji in Herodijani ga prašajo: Učenik! povej nam , kaj se ti zdi, ali se sme dacija dajati cesarju ali ne ? Oni mislijo, ga vjeti v besedi, naj reče ja ali ne. Oe reče: ja, se sme in mora dajati, zameril se bo judovskemu ljudstvu, ki je jarm nevernega cesarja nerado nosilo; če pa reče: ne, ne sme se; prijela in kaznovala ga bo rimska oblastnija, zoper ktero ljudi šunta. Imenitno in podučivno je, kako da je Gospod Jezus to hinavsko zvito zanjko z besedo resnice presekal: Mi hočemo Jezusovo zaderžanje pri tem zapeljivem prašanju pregledovati. Poslušajte! „Učenik! vemo, da si resničen in pot božjo po resnici učiš, in da ti ni mar za nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi," (Mat. 22, 16. 17.) V v od. Razlaga. 1. Farizeji in Herodijani, sicer med seboj sovražniki, pa, da Jezusa pogubijo, zdaj sprijaznjeni, mu pridejo prav sladko in pri-liznjivo, ga hvalijo vmedočje rekoč: „Učenik! vemo, da si resničen, in pot božjo po resnici učiš, in da ti ni mar za nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi. Povej nam tedaj, kaj se ti zdi, ali se sme dacija dajati cesarju ali ne?" Hvalivne besede, s katerimi so sovražniki Jezusa nagovorili, so bile resnične in po Gospodu zaslužene, zakaj vselej iu povsod je govoril resnico iu gotovo mu ni bilo mar za veljavo, za visoki stan in za bogastvo tistih, s kte-rimi je govoril. Ali njegovi nasprotniki mu te dobre zaslužene hvale niso iz resničnega serca dajali, temuč pohvalili so ga, da bi ga omotili in ložej vjeli. Takih priliznjenih besedovavcev, ki imajo sterd na jeziku, pelin in strup pa v sercu, se nahaja, žalibože! še povsod na svetu. Ne pusti se kristjan moj ! vsakemu omotiti in prikaniti, ki te pri-liznjivo vmedočje hvali, da bi rajtal, to hvalo zaslužiti; pazi in glej, priliznjivec bo naslednje s kako rečjo prišel, ki po pravici je morebiti ne moreš dovoljiti. Pogebno pazi pa ti kerščanska deklica! kedar »priliznjivci tvojo lepoto in ljubeznjivost povzdigujejo; o taka hvala je podobna zapeljevanju prižane kače , ki je nedolžno Evo zapeljala, O zatisni uho in serce priliznjivi hvali! Da bi ravno ta, ki nas vmedočje hvali in se nam prilizuje, ne imel hude volje nam škodovati — je že to velika škoda naši duši, da se po taki hvali prevzetnost in napuh in samosvoje dopadanje v sercu nam vnema in obrodi. Če je pa že nevarno in pogubljivo, prilizovavca poslušati, čeravno po resnici nas hvali, je še nevarniše in bolj abotno , se pustiti hvaliti zavoljo lepih lastnost, ki jih nimamo. Takemu se rado zgodi, kar nam smešua stara basen od'vrane pripoveduje. Vrana je na verhu smreke sedela in kos sira v kljunu deržala. Pod smreko prileze lisica, ki je gorko poželjenje imela po vraninem siru. Začne vrano hvaliti rekoč: Kako prelepa ptica si ti, kako lepo se sveti tvoje perje; le eno ti manjka, glas, ko bi še glas, petje imela, ne bilo bi ti parb med pticami. Dobra vrana je vsa pijana od lisičine hvale, hoče kazati, da tudi peti zna, zakroka, pa med tem jej sir pade iz kljuna, lesica ga pobere, se zasmeji in beži. Ta pripovest od goljufane vrane je res le basen; pa že marsikteri je jokal, kakor abotna, za kos sira ogoljufana vrana, in je bil ob zamoženje, čast in dobro vest onorjen, ker je prazno hvalo prekanjenih prilizovavcev rad poslušal. 2. Pa vernimo se k bolj resnemu — vernimo se k najsvetejšemu Gospodu Jezusu. Kaj je odgovoril Jezus zapeljivemu z hvalo poslajšanemu prašanju svojih nasprotnikov? Rekel jim je: „Kaj me skušate, hinav ci? Pokažite mi dacni denar! In oni so mu podali denar. Jezus jim reče: Čegava je ta podoba in napis? Mu reko: Cesarjeva. Tedaj njim reče: Dajte toraj cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega." Tako je Jezus zapeljivo prašanje presekal. Kakor vsaka stopinja in vsak pogled Jezusov, je tudi to ob- našanje do svojih nasprotnikov polno lepega, zveličavnega nauka. Uči nas, kako da bi imeli prilizovavcu naproti stopiti in mu reči: Kaj me skušaš s svojo hvalo, kaj me hvališ, kaj se prilizuješ? Uči nas pa tudi, vsako besedo na tehtnico položiti, in dobro premisliti, kaj govorimo. Izrečena beseda je podobna ptičku, ki ga spustiš; ne veš, kam da leti, veš pa, da ne pride več nazaj. Tudi izustjena beseda se ne verne nazaj več; dobro tebi, če je resnična in pravična , da se nimaš bati, da ne bo kje škode , jeze sovraštva ali pohujšanja napravila. Zato zapazi, kar Modri v sv. pismu svetuje: „Spusti svoje zlato in srebro in naredi si tehtnico za besede svoje, da se ne spotekneš s svojim jezikom, in ne padeš pred svojimi sovražniki , tako da padec tvoj se ne da ozdraviti in popraviti do smerti." (Sir. 28. 29.) Glej, Stvarnik ti je jezik z dvema zaper-nicama obdal, z zobmi in ustnicami, da ga zamoreš ložej ovarovati. 3. Jezus je rekel: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega." Po tem izreku je Gospod očitno in naravno učil, da bi imeli cesarja, svojo deželsko oblast, spoznati, častiti, njegovim postavam pokorni biti, in njemu pravične davke in veče odrajtovati. Zakaj: „Ni je oblasti, pravi sv. Pavelj, kakor od Boga; ktera pa je, je od Boga postavljena". (Rim. 13, 1.) „Kterise oblasti zoperstavljajo, se Bogu zoperstavljajo, in kteri se zoperstavljajo, sami sebi pogubljenje nakopljujejo". (Rim. 23, 2.) 4. V spričevanje, da se mora cesarju dacija plačevati, prašal je Jezus: Čegava je podoba in napis na dacnem denarju? Cesarjeva. Še drug denar poznam, imenitnejši, kot zlato in srebro, imenitnejšo podobo, kakor cesarjevo. Ta imenitni denar je naša neumerljiva duša, imenitna podoba naši duši utisnjena, je podoba božja. Podoba božja na naši duši je svetost, pravičnost, in nedolžnost, katero ti Gospod Jezus v svojih zakramentih deli. Ako to gnado božjo v svojej duši ogerdiš in zapraviš, po hudobnem življenju po prevzetnosti, krivici, nečistosti, mlačnosti, sovraštvu, in po drugih grehih, je duša tvoja malovredna, kakor kuprasti krajcar, ki mu je napis poglajen in izbrisan. Naj bi imel velike vednosti in čast pred svetom, si pa ne skerbiš gnado božjo ohraniti, ti pojde enkrat, kakor nekdaj materi papeža Benedikta II. Benedikt je bil od bornih starišev. Ko je bil po svojej modrosti in pobožnosti za papeža izvoljen , ga je njegova mati v Rimu obiskala. Neke rimske gospe so borni ženki žlahtne in bogate oblačila oblekle in jo pred papeža peljale. Ta je pa delal, kakor da bi je ne poznal rekoč: „Kako se morete podstopiti to imenitno oblečeno gospo kot mojo mater pred mene postaviti; moja mamka je borna ženka, nizkega stanu". Jo odpeljejo, v borno oblačilo oblečejo in zopet pred papeža postavijo, ki jo ljubeznjivo objame in reče: „Ta je moja mamka, v tem bornem oblačilu te od mladosti poznam". Tako poreče tudi Gospod Jezus tisti duši, ki v prevzetnosti, brez ponižnosti in božje gnade pred njega stopi. Preč s teboj ne poznam te. Sklep. Kristjani! naša duša ima po božjej gnadi podobo božjo, ohranimo in obvarujmo jej to podobo, živimo pravično, hodimo v resničnosti, čistosti, zvestosti, dajajmo Bogu kar je božjega, in cesarju in vsakemu bližnjemu, kar njemu gre. Amen. ___ (jjf Cs €rovor pri nastopu nove deželske gosposke. (Se lahko porabi tudi za XXII. pobinkoštno nedeljo.) (Spisal in govoril 9. februarja 1850 v Ljutomeru Fr, Cvetko.) „ Skerbite, da se bo deželi dobro godilo, in molite zanjo ; ker če bode njej dobro, bode tudi vam dobro." (Jer. 29, 7.) V vod. Zdaj bode skoro dve leti, kar se je blizu ves svet zburkal. Stare pravice so se vzele in zaterle, nove se vstanovile. Kralji in cesarji so svoje stare trone zapustili, in velike vojske so morale spačene in zapeljane dežele pomiriti. Tudi naš svitli cesar Ferdinand I. so vladarstvo prepustili svojega svitlega brata sinu Francu Jožefu, ker so zaprisežni neprija-telji cesarstvo hoteli raztergati. Ta naš sedanji najmilostljivši svitli cesar Franc Jožef pa so tisti red vpeljali, kterega je ljudstvo imeti hotelo in ta novi red se je zdaj začel. Ta novi red bode naša spoštovanja najvrednejša gospoda der-žala, ktero vi danes pred seboj vidite. Mi vsi smo se zato sešli, naj bi gospoda Boga poprosili, da bi bil novi red blagoslovljen; to je, da bi naša gosposka imel moč in stanovitnost, vse napote premagati in vse cesarjevo navižanje k dobremu izpeljati, in da bi poleg tega tudi mi vedno voljni bili, vsemu navižanju pokorščino skazovati ter tako k občinskemu dobremu naše dežele pripomagati; ker, kakor prerok Jeremija pravi, če je naši deželi dobro, bode tudi vsaki hiši in vsakemu človeku posebej dobro. Ko so naš novi svitli cesar Franc Jožef cesarstvo nastopili, razglasili so med svoje ljudstvo te le besedi in dali na sreberne peneze zapisati: „unitis viribus" to je „z zedinjeno močjo." Tabe- seda nas opominja, da bi žlahtniki in prosti ljudje, bogatci in ubožci, stari in mladi, vsaki slan in vsaka starost svojo posebno dolžnost morala zvesto spolnovati, če hočemo, da bi nas novi red, naše novo vladarstvo bilo blagoslovljeno in nam hasnovito. Jes vam hočem zato danes na kratkem dve besedi razložiti: Perva bo: Velik je h ase k (dobiček), kterega pod-ložniki od deželskega vladarstva dobijo, če vsi vkup pomagaj o; druga beseda pa bo te podložniške dolžnosti po imenu p o z n a m o v a 1 a. Ti mojemu sercu drago, slovensko ljudstvo! oberni vso pazljivost na moje besede, ktere bom ti danes v imenu našega Zveličarja povedal; ker te besede ti kažejo cesto k sreči na zemlji in tudi k večnemu zveličanju v nebesih. Bodite pripravljeni! I. d e I. Pred sedemnajstimi ali osemnajstimi sto leti je bilo v naši deželi žalostno in puščavno. Ob tistem času so bile v naših krajih redke vesnice in še redkejša mesta; le samo gosti in temni lesovi so bili tod. Ni bilo nadelanih cest, ne cerkva, ne prave vere; ljudje so bili divji, na pijanost, na igro, na lov in na vojsko razvajeni. —- Ko se je kerščanska vera v naši deželi razširila, tedaj so začeli ljudje lese kerčiti, gorice saditi , polja orati, hrame staviti, svojo domovino ljubiti. — Če tudi ne celo tako divje, kakor je nekdaj bilo, pa vendar jako škodljivo in težavno bi znalo postati, če bi tista zmešnjava dalje terpela, ktero so pred dvema letoma razuzdani ljudje začeli. Nihče ni hotel cest nadelavati, dač plačevati, k šolam in cerkvam pomagati, vsak je pravico cerkvene in svetske gosposke zaterl, in sebi svojil, pa ni za dolžnosti vprašal, ktere ima spolnovati. Vsak je hotel biti gospod, in na taki način ni bilo pravega vladarja, ni bilo pravega gospoda. Henjala je tergo-vina, opustilo se je poljedeljstvo, vse sorte penezi so ljudstvo plašili , strah pred vojsko in pred tolovaji je serca lamal in preko-redno življenje mnogo ljudi je zdravje kvarilo. Tudi višje šole za mešnike, posvetno pravico in vračiteljstvo so henjale. Dijaki so popustili pisek in za sabljo prijeli; so na svoje knjige pozabili in se vojski pridružili. Iz takega korena ne bi moglo drugega zrasti, kakor divjost, zmešnjava in občinska nesreča. ■— Med to nevoljo pa nam je Bog poslal mladega cesarja Franca Jožefa, ki so nove gosposke postavili, nam red vpeljali in nam po vseh straneh želijo novo srečo osnovati in vstanoviti. Veselimo se zato iz celega serca, ker dobrote cesarskega vladarstva se nam že obilno prikazujejo. Zdaj kmet brez straha orje svoje polje, in obdelava svoje gorice, ker je zmotnjava henjala. — Zdaj more svoje zeriije in vino v peneze spraviti, in za svoj strošek in za svojo potrebo pridnemu kmetu ni treba v straheh biti; živina se mu lepo odgaja, kar daje deželi zdrav strošek in spravi kmetom lep dobiček. Zdaj more vsak brez straha po deželi iti; gosposke povsod življenje in glešt branijo, in tolovaj nima moči. Ce se komu kaka krivica zgodi, sodniki ga radi posluhnejo in mu pravico spoznajo. Vračitelji se od cesarja plačajo in morajo nevarne bolezni: osepnice, bobinke itd. vračiti; porodne pomočnice osker-bijo siromaške matere in zato dobijo od dežele plačilo; fare pa na cesarsko zapoved siromake darujejo. Bolnišnice vzamejo bolne siromake in vojščake zastonj na vračitvo. Cesar skerbijo zato, da imajo stari in nevoijni vojščaki v občinskih hišah svoje stanje. — Ceste se po deželi nadelavajo in nasipavajo in železne ceste so posebno hitra pomoč za dalešnje posle. V našem glavnem mestu v Gradcu se znajde hranilnica ali šparkasa, v kteri si morejo družina in drugi prosti ljudje pomoč za starost in za nesrečne čase prisker-beti, in iz ktere se potrebnim gospodarjem penezi posodijo. — V naši deželi vladarstvo vse stane k dobremu spodbuja; vsakemu se naprej pomaga, ki je skerben in pošten. — Na taki način skerbi vladarstvo za naše telesno dobro. — O hvale in časti vredni svitli cesar, ki vse to giblje in vodi!! Ali v naši deželi so tudi take naredbe, s kterimi se za naše dušno dobro skerbi. — Pri vsaki fari so šole; vsako dete, če le hoče , se lehko čteti (brati), računiti, pisati in kerščanske vere nauči. — Cesar pošlje prikladne učitelje iz svojih mest na vesnice. V Gradcu, v Mariboru, v Celju, in v Judenburgu so latinske šole; iz kterih izhajajo mešniki, vračitelji in posvetnih pravic učeni; — v Gradcu je posebna duhovšnica, v kteri se siromaški, zvekšine (večidelj) kmečki sini zastonj hranijo, in brez drugih skerbi za duhovni stan pripravljajo. Do zdaj so vsako drugo leto šolarska siromaška deca (otroci) knjige zastonj dobili. S cesarskim dovoljenjem se pišejo v nemškem, slovenskem in v vsakošnem jeziku novine, ki prosto ljudstvo podučujejo, kar sepo svetu dogodi. — V slovenskem in nemškm jeziku .se dobijo molitvene knjige. Naš svitli cesar namreč hočejo, da bi njihovi podložniki Boga v duhu in v resnici molili. Tiskarnice stojijo pod posebno obrambo in pazljivostjo svitlega cesarja. — Pri farnih cerkvah se evangelije Jezusa Kristusa pridiguje; mešniki v božjem imenu učijo, kako bi se ljudstvo moralo proti Bogu in ljudem zaderžati. Oni zmočenim pravo cesto kažejo, bolnike krepijo, deco učijo, siromake in stare tolažijo. Svitli cesar pa so perva obramba vseh cerkev. Pred 60 leti ni blilo zadosti far; cesar Jožef so jih več vsta-novili in tiste fare se velijo čisto cesarske in dobijo svoje plačilo od cesarja. Naš cesar Franc Jožef nje branijo in oskerbijo. — Zdaj mi pa povejte, ali hasek ni velik, kterega dobijo podložniki od vladarstva in od svitlega cesarja? — Vendar premislite: Vse cesarstvo je eno telo. V človeškem telu serce kri od sebe daje, pa če žile spet kervi nazaj k sercu ne peljejo, onemore. Tako tudi svitli cesar ne morejo za ljudstvo dobrega izverševati, če vsak pod-ložnik svojih dolžnosti ne učini. Te dolžnosti posebej bom pa razložil v drugem delu- II. del. Znaš ti slovensko ljudstvo, ktere dolžnosti da imaš do svoje cesarske gosposke ? Poslušaj; te-le: 1. Vsak mora zapovedi deželskega vladarstva zvesto deržati. Kakor kmečko gospodarstvo ne more obstati, če se volja hišnega očeta ne spolnuje, tako se tudi ne more dežela obderžati, v kteri bi vsak po svoji volji delal. — Tisti je torej sovražnik svoje domovine in nevreden njenih dobrot, kteri deželske zapovedi v nemar prelomi. —Na topa nekteri ljudje med nami malo porajtajo; oni eno zapoved za drugo prelomijo in bi vse zapovedi zaterli, ko bi to brez kazni mogli. — Koliko ljudi se znajde, ki proti cesarski zapovedi dolgo časa v noč v kerčmi zaostajajo? Ki se med božjo službo v kerčmi mudijo ? Ki ponočnim, nemarnim shodom moškega in ženskega spola potuho dajejo? Ki svoje dece (otroke) nočejo v šolo in h kerščanskemu nauku pošiljati? — Taki ljudje mislijo, da te pregrehe ne pomenijo veliko in se s tem zadovoljijo , če se le kazni izognejo. Ali taki razuzdanci naj tudi premislijo, kar sv. Pavelj uči rekoč: „Bodite gosposki pokorni ne samo zavoljo kazni, ampak tudi zavoljo dušne vesti." — Če mi našo domovino, našo deželo, naše cesarstvo ljubimo , tedaj bomo deželske zapovedi pri pičlem spolnovali. 2. Vsak naj svojo daco o pravem času odrajta. — Vsako go-spodstvo, vsaka občina ima gotove potroške ; tako je ima tudi vsaka dežela, vsako kraljestvo. Cesar mora platiti služabnike, kteri pravico spoznavajo, mora take oblastnike postaviti, kteri strah delijo in za red in sloboščino skerbijo; mora vojsko deržati, ki nas pred zunajšnjimi protivniki brani; — mora učitelje oskerbeti, ki mladino k dobremu ravnajo; mora rokodelstvu, učenostim iu mnogo drugim rečem pomagati, kterih vi niti ne razumite To pa se brez penez in velikih potroškov ne mere zgoditi. — Kar mi cesarju damo, to on za naše dobro oberne. Kdor tedaj svojo deželo ljubi, tudi z dobro voljo daco odrajtuje. On misli na besede sv. aposteljna: „Dajte vsakemu, kar ste dolžni; daco komur daco, cestovino komur cestovino." 3. Vsak mora dolžnosti svojega stana marljivo opravljati. — To k občinskemu dobremu jako pomaga. Če kmet svoje polje dobro obdelava; če učitelj deco (otroke) dobro uči; če ima mešnik skerb za pravo vero; če vojščak deželo brani; če cesarski služabnik pravico spozna; če stariši svojo deco (otroke) strahujejo; če deca stariše spoštujejo in za ljubo imajo; če gospodarji družino v redu deržijo; če družina marljivo dela in pošteno živi; tedaj to ne pride samo enemu na hasek , ampak vsej deželi. In kdor je umanjuh (lenuh) ali potepuh, zapravljivec ali pijanec, ta se ne pregreši samo nad seboj , ampak nad vso deželo. Zato nas opominja sv. Pavelj rekoč: „Če ima kdo kaki posel, naj ga zvesto opravlja." 4. Priporočim vam: ne dajte se na vse opominjati, karkoli podložniki in kristjani storiti morate, ampak kar spoznate, da je dobro, pošteno, hasnovito , to med seboj storite. Postavim: Naj vsaka občina svoje siromake med seboj oskerbi; na taki način bodo berači bolje oskerbljeni, in ne bodo drugim občinam na težavo. — Naj vsaka občina prepove, da ne sme nobena ženska biti v koči brez službe, če je še močna in zdrava za službo; na taki način bodo gospodarji potrebne dekle dobili. — Naj nobeden gospodar ne terpi takega hlapca in take dekle, ki deco na hudo učijo in proti lastnim starišem hustijo. Na dalje vam priporočim: Bodite ponižni, in skažite poštenje vsakemu naprejpostavljenemu. Premislite, kar sv. Pavelj veli rekoč: „Skažite poštenje vsakemu, kteremu poštenje dohaja." — Čeravno imate zdaj več pravic, kakor nekdaj, ste pa vendar le podložniki, in morate ponižni in pokorni biti; saj je tudi Kristus kot podložnik bil pokoren noter do smerti na križu. Zavernite sami tiste, ki črez gosposko mermrajo, in se proti njej nepošteno zaderžijo. Sklep. Preljubljeni mladi in stari farmani! to so dolžnosti, ktere imate vi do svoje nove gosposke. — V božjem imenu jes stojim na tem sv. torišču in Bogu tudi pervo hvalo dam rekoč: „Gospod! Ti si pred dvema letoma oblastnike te zemlje opomenil, da so tudi tisti ostri sodbi podverženi, kteri drugim zapovedavajo. Ti si pa tudi prosto ljudstvo podučil, da si le nesrečo nakoplje, če samo po svoji nespameti dela. Hvala bodi tebi, Gospod neba in zemlje, da si nam spet milost, mir in red podelil. — Hvala bodi tudi našemu svitlemu cesarju Francu Jožefu, ki so si modre in verne služabnike izbrali, kteri njihovo besedo porajtajo. Bog jim daj zdravje, dolgo življenje in vso srečo; ker to bode vsemu cesarstvu ugajalo. Zdaj pa se obernem k naši novi vsega spoštovanja vredni gosposki, in jih v imenu ljutomerske fare in celega okraja z veseljem pozdravim rekoč: »Blagoslovljeni naj bodo, kteri pridejo k nam v imenu božjem in cesarjevem. Mi jim obljubimo pokornost na vse strani in jim proti prinesemo ljubezen in zaupanje. Če bote k visokemu deželskemu vladarstvu ali k svitlemu cesarju samemu pisali, pišite, prosimo, da smo Slovenci verni, da smo vredni bratje in sestre tistih Slovencev, ki so kot vojaki na Laškem in Ogerskem pokazali, da gospoda Boga in svojega cesarja črez vse ljubijo. Bodite nam pri vsem dobrem na pomoč. — Tebe moje * drago ljudstvo! slednjič prosim: Derži te dolžnosti, ktere sem ti razložil in moli danes in<«voje žive dni za svojo gosposko, za štajersko deželo in celo cesarstvo; ker, če bode tvojej deželi dobro bode tudi tebi dobro. Amen. JPrMIga aa XXIII. pobinkoštno nedeljo. (Spisal in govoril Fr. Cvetko I, 1851.) „Moja hči je zdaj umerla." (Mat. 9, 18.) Vvod" Ljubljeni v Kristusu našem Gospodu! Jesenski čas in zunanja natora, ki zdaj veni in že na pol umira, nas -opominja na jesen našega življenja-,,na našo morebiti že bližnjo "smert. — Poglejte okoli sebef-ftofce so še pred kratkim časom na polju in na bregili žlahtno duhtele, in s svojo pisano lepoto naše oči razveseljevale, so povenele in ni jih več. Ali nam ne oznanjajo na glas rožice: „Vsak človek je kakor trava in vsa čast je kakor travin cvet; trava se posuši in cvetje se znebi svojega lepega^stja " I Ptice, ki so nas razveseljevale s svojim petjem, selijo se zdaj v druge kraje cerkvenih zvonikih se zbirajo in so že ali pa na-nakanijo oditi ocjjffas v dežele Ali nam ne pravijo s tem: „Tudi ti, o človek, boš moral iti od tod v drugo deželo, v deželo dolge večnosti." Ali nas ne spominjajo te ptice na besede sv. pisma, ki veli: „0 Gospod! mi smo pred teboj ptujci in popotniki, kakor so bili vsi naši očetje. Naši dnevi na zemlji so seaca/jn~tenja^— mi nimamo tukaj obstanka." — Listje, kterega/^!'".sever z drevja trosi, ni-li podoba, kak« merzl£.smertu£,rok£ cloveSki rod'T^sveta jemlje ? —j^ura in Ščavnica, ki mimo nas bežite, ali nas ne učite, da tudi naši dnevi s hitrimi koraki, v morje neskončne večnosti tečejo \) Tako nfts^dite in molite iu prepričali se bote, kako sladka je smert, če človek po redu in sveto živi." Pobožni ljudje imajo, kakor nedolžna deca (otroci), po smerti lepo lice, na kterem se nebeški mir in veliko Zaupanje sveti. Sv. Pavelj puščavnik je bil 113 let star, ko je umeri in sv. Anton ga je mertvega našel v molečej podobi, in je mislil, da je še živ, tako č#rstve barve je bil še po smerti. Lepa in ganljiva je smert pravičnega človeka. Ona razveseli angelj e in je draga v očetovih očeh. Posluhnite izgled take smerti. Sv. Jeronim piše o sv. ženi, kterej je bilo ime Pavla. V zadnji bolezni ni bila žalostna, ne tesnega serca, ampak večkrat je na smertni postelji z veselim glasom te besede izrekala: „Gospod! kako vesel je tvoj prebitek. Moja duša zdihava po torišču tvojega prebitka." In ko je začela umirati, si je vzdihnila: „Čas moje ločitve se približava; jes imam zaupanje, da bom veličastvo Gospodovo v večnem življenju gledala." In pri teh besedah jeumerla. O Pavla! kako lepo si umerla, ker si pobožno živela! — Sv. Martin škof je v smertni bolezni na tleh ležal. Njegovi mešniki so ga prosili, naj bi dopustil, da bi mu smeli slame podložiti. Ali on je odgovoril: „Za kristjana se ne spodobi, da bi na mehki postelji umeri, ker je Zveličar na terdem lesu dušo zdihnil." On je neprenehoma molil in roke in oči k nebesom obernjene imel. Njegovi postrežniki so mu rekli, naj bi se na eno ali drugo stran obernil, ker vedno na herbtu ležati mu je neprilično. On pa jim reče: Pustite mi rajši v nebesa gledati, kakor v zemljo, ker tod je tista cesta, po kteri bo moja duša k Bogu šla." Tako lepa, ginljiva, naukov polna je smert pravičnih kristjanov. Ali strašna je smert nespokorjenega grešnika. Kedar na smertno posteljo pride, stiskava in muči njegovo dušo žalost, serčna tesnoba in strahota. Kamor koli svoje oči oberne, na kar se zmisli, vse ga straši, vse ga pobije, ker mu grešna dela oponaša. Če misli na pretečeno življenje, pridejo mu naproti nečistosti, pohujšanje, zapeljevanje in krivice. Na enem kraju vidi solze nedolžnih otročičev, ktere je stiskaval, na drugem kraju čuje krič in jok ubogih sirot, ktere je ob glešt spravil Če misli na večnost, vidi, da ga čaka ostra in pravična sodba pred tistim Bogom, kterega je odurjaval in preklinjal. — Zastonj gleda in pazi, od kterega kraja bi kdo po- moč in tolažbo prinesel; njegovi krivi prijatelji so ga zapustili, omama, ki mu je dosehrfial vest slepila, je zginila, bogastvo^ki mu je dostikrat iz nep^ilik pomagalo, mu zdaj pomagati ne more. — Le na enem kraju še je tudi zdaj zanj pomoči najti, namreč v božjem usmiljenju in v peterih kervavih ranah Kristusovih. Ali on nima več moči, da bi se gor k Bogu vzdignil, ker božja milost ga je zapustila, ker jo je tolikokrat od sebe sunil. 'Ždaj na kraju svojega življenja občuti pervokrat v celi obširnosti neizrekljivo ne- /,. 4 voljo, v kteri se znajde od Boga in od sveta zapuščeni človek. Tako terd od straha umerje, da bi v peklu vekomaj živel, da bi si tam na veke smert želel in vendar umreti ne mogel. Resnično, resnično, smert nespokornega grešnika je huda in strahovita. Ne mislite si, dragi moji, da je to, kar vam pravim, prosto, ampak moje besede se dajo s prigodbami posvedočiti in jes vam hočem nektere povedati. Sirski kralj Antiochus Epifanes je Jeruzalemski tempelj oropal in hotel žimSs V II. delu. Na kak način se moremo k dobri smerti pripravljati ? 1. Misli, o človek, večkrat in resnično n» svojo smert; ker smert ti je gotova, prej ali slej jej prideš v roke. Prav živ spomin na smert bode tvoje grešne misli in želje pregnal, Slov. Prijatelj. 29 tvojo stermo gizdost poterl in tvojo lakoto po svetskem blagu Iberzdal. Po pravici, spomin na smert je najboljši varuh pred grehom. Zato nas opominja sv. pismo rekoč: „Pri vseh svojih poslih misli o človek, na smert, in nikdar ne boš grešil." 2. Smertna ura ti je neznana; človek, ti ne veš, kedaj bo smert po tebe prišla, zato bodi vedno pripravljen na njo, da te ne bo brez priprave našla. — Pazi, smert na tihem prileze, kakor tat po noči; zato še obloži z dobrimi deli, da ne boš prazen in s strahom v večnost šel. — Ne odlagaj časa za pokoro. Če rano ne boš k smerti pripravljen, boš li zvečer? O vkanljiv odlog prave pokore! Ljudje vidijo, da smert vsak dan človeka za človekom iz sveta jemlje in se vendar menijo, da je daleč od njih, in zato naj-potrebniši posel odlagajo, namreč pripravo k dobri smerti in to pripravo tako dolgo odlagajo, dokler je prekasno. — Ljubljeni moji, ne zanašajte se na močen život, na mlada leta in na čversto zdravje; najmanjši namerek je včasih zadosti, da se najterdnejši život pokonča. Ne zastonj, ampak v dober hasek nas Zveličar opominja: „Čujte in pazite, ker vi ne veste ne ure ne dneva, kedar Gospod po vas pride." 3. Če hočeš dobro umreti, moraš že zdaj vedno umirati, ker vsak posel se s tem prav nauči,' če se pogostoma skušava. Zato že zdaj vedno umiraj, da boš znal enkrat prav umreti, kedar bo smert za res jpo tebe prišla. „Umiraj vedno" pa se toliko pravi, kakor že zdaj vedno tisto delaj, kar boš pri smerti storiti moral. — Pri smerti pa boš moral terpeti in prenašati — toraj terpi že zdaj vse poterpežljivo , podverzi že zdaj pri vseh protiv-ščinah svojo voljo božjej volji, tedaj boš tudi bolečine smertne bolezni ložej prestal. — Pri smerti boš moral skušnjave premagati, zato se že zdaj vstavljaj terdno prilizovanju grešnih želj, vkanlji-vega bogastva in svete časti, da se boš vedel tudi v smertni uri napadom hudih duhov braniti. — V smerti se boš moral odter-gati in ločiti od vsega blaga in od praznega veselja, zato se že zdaj od vsega tega odtergavaj in ne vegi svojega serca na ta svet, tedaj ne bo težko stalo v smertni uri se od te sleparije ločiti. — V smerti boš spolnil zapoved božjoj od zemlje si vzet in v zemljo se boš spet spreobernil. Spolnuj toraj že zdaj, kakor pokorno dete, • z ljubeznijo božje zapovedi; te naj bodo ravnilo za tvoje življenje. In če bcš v življenju Bogu vedno pokoren, boš tudi rad iz sveta šel, kedar te bo iz njega na plačilo dobrih del pozval. — V smerti boš žel, t. j. plačilo ali kazen prejel, ker sv. apostelj pravij „Kar človek seje, tisto tudi žanje." Zato doprinašajmo, kolikor je mogoče, dosti dobrega, ker v nebesih bomo neskončno plačilo prejeli, ali pa si tudi brez konca kazen vživali, če bomo zdaj samo svetu služili. Če se bomo na tak način vsak dan na smert vadili, nas smert ne bode brez priprave našla. Posluhni še, draga kerščanska duša, izglede takih svetili ljudi, ki so se dolgo časa na svojo smert vadili in pripravljali. Aleksandrijski škof, ki se zavoljo svoje darežljivosti veli Janez Milošnjar, dal si je dolgo časa pred smertjo grob zidati, pa zgo-toviti ga pred njegovo smertjo je prepovedal; ampak vsako leto so morali delavci na nek praznik vpričo vseh mešnikov Aleksan-drijskega mesta pred njega priti in ga vprašati: „Tvoj grob še ni gotov! ali nam zapoveš, da ga zgotovimo, ker ne veš, ob kteri uri bode te Gospod k sebi pozval." Nemški cesar Maksimilijan I. je svojo mertvaško trugo povsod s seboj vozil in kedar jo je pogledal, rekel je sam pri sebi: „Maksimilijan, spomni se na smert in berzdaj svoje želje; ker ta tesni prostor bo tvoj prebitek." tPred vsakim novoizvoljenim papežem se nese, ko se po vo-litvi Vervokrat v cerkev sv. Petra sprevodi, rokohvat povesma, ter se ga tu in tam na potu nekaj užge z besedami: Glej sveti oče, kako prej de veličastvo tega sveta! Sklep. Stara pokopališča so bila okoli cerkve, da bi se vsak, ki je v cerkev šel, poprej na smert spomnil, preden je pred oblastnika večnosti stopil. Kedar vi, dragi farmani! čujete, da merličem zvonovi pojejo, mislite si na-svojo lastno smert; kedar pred podobo križanega Jezusa klečite ali mimo nje idete, vzemite si terdno naprej, dobro živeti, da bote tudi dobro umerli. O, da bi se moje danešnje besede vašega serca prijele! O, da bi mi vsi smert pogostoma v spominu imeli, to bi bil za nas vse največi hasek in največa tolažba v naši smertni uri. Amen. & -1- cFr'A ^1 Pridiga za XXIV. pobinkostno nedeljo. (Prilika od gorčičnega zerna podoba sv. cerkve; gov. M. T) „Nebeško kraljestvo je podobno gorčič-nemu zernu, ktero je človek vzel in na svojo njivo vsejal." (Mat. 13, 31.) Danešnje sv. evangelje pelje nas k Genezareškemi/^ ' kjer Jezus v čolnu sede ob bregu zbrane množice v prilikah^odu-Čuje. Med drugimi pravil jim je priliko od gorčičnega (ženofovega) 29* li uri. Amen. , . , zerna. Gorčica jje na Jutrovem izmed vseh zelišč največa, ker iz majhnega semena tako velika zraste, kakor drevo , ter ima veliko vej in široko perje. Bilo je to zelišče vsem poslušalcem dobro znano. Zato jih je s priliko od tega zelišča hotel podučiti od svoje pri-hodnje cerkve na zemlji, ki bo vsem rodovom, vsaki čas in po vseh krajih varno in prijetno zavetje. Sv. Krizostom namreč opominja, rekoč: Poprej je Gospod pravil, da se bo tri dele sejavčevega semena pogubilo, in le en del se ga ohranil, da bo pa še ta del za voljo ljulike veliko ško^e terpel. Da mu toraj poslušavci niso ugovarjali, kako majhno da bo število njegovih vernih , povedal jim še priliko od ženofovega zerna. Ž njo jih je zagotovil, da, kakor majhna je njegova cerkev z začetka , tako veličastna bo skozi stoletja postala, ker bodo narodi in narodi v njenem naročji počivali. Danešnja prilika od ženofovega zerna toraj obsega Jezusovo prerokovanje, kako da se bo ž njegovo sv. cerkevjo na zemlji od začetka do konca godilo. Iz majhnega namreč raste veliko — in tako je tudi z Jezusovo cerkevjo, kar nas mora kat. kristjane toliko bolj veseliti, ker je rast in povzdiga sv. cerkve tudi naša povzdiga, naša rast. Da se toraj naša vera še bolj poterdi in naša ljubezen do sv. cerkve vname, pokazal vam bom z božjo pomočjo, da je prilika od ženofovega zerna podoba vse Kristusove cerkve od nj e n e ga zač e tka notri do poslednjega njenega skončanja. Poslušajte! Razlaga. 1. Po razlagi sv. Krizostoma, kakor druzih cerkvenih učenikov ženofovo zerno pomenja sv. cerkev Kristusovo na zemlji. To zerno se šteje med zeline semena in je silno majhno, kakor Kristus pravi, najmanjše izmed vseh semen. — Tako je bilo s Kristusovo cerkevjo v začetku, ko je bila ustanovljena. Le poglejte v Jeruzalem, ko je na binkoštno nedeljo tako rekoč svoj rojstni dan obhajala, in premislite, kako majhna da je bila! Marija, aposteljni, učenci in nekoliko druzih pobožnih žen , toraj vsa kerščanska občina bila je tako majhna, da so po besedah sv. pisma vsi skup na enem kraji, to je: v tisti hiši prebivali, kjer so poprej s svojim nebeškim Uče-nikom zadnjo večerjo obhajali. Glejte, kako mala peščica ljudi, prebivajočih pod eno samo streho, — prava podoba ženofovega zerna! In ta peščica ljudi so bili mar bogati in mogočni, imenitni in učeni? O kaj še! Bili so nevedni, ubogi in zaničevani ribiči iz Galileje, priprosti možje in nekoliko slabotnih žen. Ali so bili serčni in navdušeni junaki? Tudi ne. Bili so vsi boječi in obupni, ki so se iz strahu pred Judi zaperli. Toraj v resnici najmanjše iz med vseh semen , od kterega bi pač nihče ne bil pričakoval velikanskega drevesa, čegar senca bi obsegala vesoljni svet! Pa poslušajte sv. Pavlja (I. Kor. 1, 26.), ki pravi: „Poglejte svoj poklic, bratje! ker jih ni veliko modrih po mesu (poklicanih), ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih; ampak kar je nespametno pred svetom , izvolil je Bog, da bi osramotil modre; in kar je slabo pred svetom, izvolil je Bog, da bi osramotil, kar je mogočnega; in kar je imenitno in zaničljivo pred svetom, izvolil je Bog, in kar nič ni, da bi razdjal, kar je, da se noben človek ne hvali pred njegovim obličjem." — V teh besedah imamo tolažljivo resnico, ker cerkev ne raste po bogastvu, po mogočnosti in modrosti, kakoršno svet ima, temuč da jo božje roke nosijo in povzdigujejo, je toraj nobena zemeljska ne peklenska sila v rasti zaderževati ne more, kakor je Kristus obljubil, rekoč, da je „peklenska vrata ne bodo premagala." (Mat. 16, 18.) 2. Cerkev Kristusova bila je toraj v začetku majhno ženofovo zerno. To zerno ima pa vendar neko moč in delavnost v sebi, da jedi storja okusne, da k zdravju pripomaga in sokove nevarnih bolezen odvračuje. Tako je tudi Kristus v svoji cerkvi že pri ustanovitvi neko prečudno kal vložil, iz ktere se je čedalje bolj razvijala. Tako je postavil Petra za vidnega poglavarja vse cerkve, druge aposteljne za škofe, učence za mešnike, dijakone za cerkvene služabnike; in pod njimi bili so drugi verni. To je toraj podoba duhovne vlade v Kristusovi cerkvi, ki mora ostati do konca sveta. Zato pa že iz tega lehko vsak vidi, da prava cerkev Kristusova zamore le katoljška cerkev biti, ker le ona sama je ohranila od Kristusa postavljeno vladarstvo. Kar pa notranje opravilstvo zadeva, po kterem se ima cerkev blagonosno razvijati, postavil je zopet Petra kot nepremakljivo podlago, ko je rekel: „Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo zmagala". (Mat. 16, 18.) Petra postavil je za nezmotljivega učenika v verskih in nravnih (zaderžanskih) zadevah, rekoč: „Jes sem za te prosil, da ne jenja tvoja vera, in ti, kedar se boš nekdaj spreobernil, poterdi svoje brate." (Luk. 22, 32.) Njega postavil je višega pastirja vse svoje čede, ko mu je rekel: „Pasi moja jagnjeta! — Pasi moje ovce!" (Jan. 21, 15. 17.) Njemu je dai najvišo oblast zavezovati in odvezovati, rekoč: „Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva, in karkoli boš zvezal na zemlji, zvezano bo tudi v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, razvezano bo tudi v nebesih." (Mat. 16, 19.) Pod Petrovim višim vodstvom je pa Kristus tudi drugim aposteljnom in učencem zročil svojo božjo oblast in poslanstvo, rekoč: „Pojdite, in učite vse narode!" (Mat. 28, 19.) Dal jim je oblast učiti in zapovedovati, rekši: „Učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal." (Mat. 28, 20.) Zročil jim je oblast grehe odpuščati, ko jim reče: „Prejmice sv. Duha. Kterim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni; in kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani." (Jan. 20, 23.) Dal jim je povelje, kruh in vino v njegovo telo in kri spreminjati, rekši: „To delajte v moj spomin." (Luk. 22, 19.) Zročil jim je oblast, sv. zakramente deliti, kakor pravi sv. Pavelj,: „Vsak naj nas ima ko služabnike Kristusove in delivce skrivnost božjih." (I. Kor. 4, 2.) Dal jim je sploh oblast verne vladati in voditi, ko jim reče: „Kakor je Oče mene poslal, tako jes vas pošljem." (Jan. 20, 21.) Tako je toraj Kristus ves sad svojega odrešenja Petru, aposteljnom in učencem sporočil, ter hotel, da njegove naprave s cerkevjo vred ostanejo do konca sveta. Ker so pa aposteljni in učenci pomerli, očitno je, da so si svoje namestnike zaporedoma volili, kakor nam že apost. djanje od tega pripoveduje, in tako je šlo naprej skozi vsa- stoletja notri do sedanjih časov, in pojde do poslednjih dni. 3. Iz tega je pač očitno, kakor beli den, da ta božja oblast in poslanstvo, ki jo je Kristus Petru in aposteljnom zročil, se le ondi nahaja, kjer se pravi namestniki aposteljnov v nepreterganem redu verste. In kje je to ? Nikjer drugod ne, kakor v katoljški cerkvi. Zakaj le v kat. cerkvi se pravi namestniki sv. Petra od njega notri do sedanjega 259. papeža Leona XIII. štejejo. Vsaka škofija lehko na-šteje versto svojih škofov notri do poslednjega, ki je bil od sv. Petra ali kterega drugega iz med aposteljnov v to službo odbran in posvečen. Vsak mešnik katoljške cerkve lehko s pismom spriča, od kterega postavnega škofa da ima svojo oblast. Teh resnic ne more nikdo tajiti; znane so vsemu svetu. Toraj tudi božjega poslanstva in Kristusove oblasti nikjer drugod ni, kakor v katoljški cerkvi. Brez katoljške cerkve je nikjer ni oblasti učiti, grehe odpuščati, sv. zakramente deliti, daritev sv. meše opravljati, Kristusovega odrešenja se udeleževati — po tem takem nikjer drugod ni zveličanja, kakor v katoljški cerkvi. Glejte, ljubi! s številkami se da spričati, da kakor gotovo je dvakrat dve štiri, tako gotovo je katoljška cerkev edino prava in zveličanska cerkev Kristusova. Vidite, kako terdna in gotova je naša vera, in kako slep in gluh da mora vsakteri biti, kdor noče te resnice spoznati, ali tje v en dan brez vse skerbi za zveličanje svoje duše nespametno blebeta, rekoč, da je vse eno, v kteri veri da živi, ker je lehko v vsaki veri, v vsaki cerkvi zveličan. Mislite si cesarskega sina in njegovo mater, ki bi zunaj kje na cesti med drugimi navadnimi ženskami stala. Ako bi tedaj sina vprašali: Ktera iz med teh žensk je tvoja mati? pa bi nam rekel: Meni je vse eno, ktera da je, če je prav najrevniša beračica; — gotovo bi si vsi mislili: Ti hudobni in nehvaležni sin! še za svojo mater cesarico ne mara. Poglej, katoljški kristjan! tako delaš ti s svojo materjo, s sv. katoljško cerkevjo, ki te je prerodila in te gojila v večno življenje, ta blaga in prelepa mati! Kako gerd in nehvaležen otrok si, ako je med drugimi beračicami nočeš spoznati, ter praviš, da ti je vse eno, v kteri cerkvi ali veri da se znajdeš! Zato pa tudi, kakor revna in ubožna da je tista mati, ktero za svojo izvoliš, tako revna in ubožna bo dota, ki jo boš od nje prejel. 4. Ženofovo zerno pa le tedaj svojo moč pokaže, kedar se stare ali stolče, in drevo le tedaj postane, če poprej v zemljo vsajeno ondi segnije. Enako godilo se je s sv. cerkevjo. Nje začetnik Jezus Kristus je na križu svojo kri prelil; aposteljni so kot marterniki pomerli; drugi verni skozi 300 let bili na vse mogoče viže mar-trani in v smert obsojevani. Med tem pa je cerkev v podzemeljskih jamah skozi 300 let skrive kali poganjala, dokler je po cesarju 'Konštantinu na svitlobo prišla, in se potem zmiraj dalje in dalje razširjala, tako, da ga v danešnjih časih že nikjer ni kraja, koder bi je pobožni in goreči misijonarji ne bili zastavili. 5. Ženofovo zerno poslednjič je terpkega, skominastega in rez-nega okusa, in to ravno je pri njem njegova dobrota. Tako je pa tudi sv. evangelje Kristusove cerkve terdo, rezno in ostro. Vsemu človeškemu spačenju in njegovim strastitn je grenkega, skominastega okusa, ker zahteva zatajevanja in premagovanja samega sebe. Ravno to pa je za naše duše najbolje zdravilo, ker jih grehov čisti, ogenj božje ljubezni v njih vnema, lakoto in žejo po nebeških dobrotah v njih budi, jih v resnici osrečuje in oveseljuje ter z upanjem po zveličanji navdaja. To je videti povsod, kjerkoli ženofovo zerno vsakdanjo jed duhovnega življenja sladi. Zato pa tudi pod to ženofovo drevo sv. cerkve stari in mladi, visoki in nizki, revni in bogati, mladenči in device iz vseh narodov in vseh jezikov nahajajo, pod njeno senco in brambo pravega miru in pokoja za svoje duše iščejo in najdejo. Tu sv. cerkev kakor mati za svoje otroke od zibeli do groba, ja — še po smerti zanje vedno skerbi; zakaj to drevo sv. cerkve sega od zemlje do nebes, ter bo zelenelo in cvetelo v večnosti. Vidite, ljubi moji! tako je ženofovo zerno zvesta in prava podoba Kristusove cerkve na zemlji. Sklep. Ali, bodi Bogu milo! koliko jih je še tacih, ki nočejo pod senco tega košatega drevesa pribežati, marveč se dajo viharjem nevere, zmot in laži sem tertje zaganjati, dokler se po svojih strastih, po grehu in po zapeljivosti v peklensko brezno pogreznejo. Ti vsi naj bodo našim molitvam priporočeni. Mi pa smo in hočemo ostati zvesti in pokorni otroci svoje matere sv. katoljške cerkve; v njej smo kerščeni, njej smo prisegli, v njej hočemo srečno živeti, v njej enkrat zveličansko umreti. Amen. Pridiga za XXV. in poslednjo pobinkoštno nedeljo. \ (0 poslednji sodbi) gov. J, Rozman.)