Leto XXV.
TRGOVSKI LIST
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za Inozemstvo 75 lir), za '>• leta 35 lir. za l/< leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Te- v
Plača in toži se v Ljubljani Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 81.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni branil, nici v Ljubljani št. 11.953
CONCESSIONARIO ESCLUS1VO per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera ISTITUTO ECONOM1CO ITAL1ANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOM1CO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaia
vsak torek in petek
LJuOI/ond. torek 13. oktobra 1942-XX
Cefta S O'60
Medministrski odbor za oskrbo in cene
je na zadnjem zasedanju sklenil razne odredbe za povečanje kmetijske proizvodnje. Zvišajo se dosedanje premije za obdelavo nove zemlje ter državni prispevki k cenam od 1850 na 2500 milijonov lir, zlasti za južno Italijo. Ob tej priliki so bili objavljeni mnogi novi podatki o jakosti kmetijskega sektorja. S pšenico posejana površina je znašala lani v Italiji 5.1 milijona ha in se je letos spet povečala. Pridobiti pa se da še 450.000 ha novih zemljišč, da bo ta površina ebsegla 5.75 mil ha.. Povečati pa se mora tudi površina za koruzo, oves, ječmen in rž. Zmanjša pa naj se površina za riževa polja, ker se mora povečati tudi pridelava industrijskih rastlin in sladkorne pese. Celotna prehranjevalna baza se mora povečati letos za več sto tisoč ha, mestna preskrba pa urediti s stalnimi bazami ter s povečanjem vrtne površine.
Kmetijski minister Pareschi v Monakovem
V pogovorih, ki jih je imel minuli teden italijanski kmetijski minister Pareschi s podtajnikom nemškega kmetijskega ministrstva in voditeljem nemških kmetov Ba-ckejem in ki so potekali v duhu tovariškega in prijateljskega dela, kateri veže obe osni sili, so bila izčrpno obravnavana vprašanja politike italijanske in nemške prehrane. Pogovori so rodili uspeh, ki bo tudi na važnem polju prehranjevalnega gospodarstva zavaroval dosego končne zmage.
itaiiiansko-hrvatska
konvencija
Velik praktični pomen konvencije za našo
pokrajino
Poslovanje Poštne hranilnice
Blagajna Poštne hranilnice v Ljubljani bo odslej izplačevala čeke le proti legitimiranju dviga-telja in zabeležbi zadevnih -podatkov.
Ceki na prinosnika se smejo odslej izdajati največ do zneska 10.000 lir.
Za zneske nad 10.000 lir pa se morajo izdajati imenski čeki, t. j. na hrbtni strani čeka se mora napisati odredba, komu naj se ček izplača; ta odredba se mora podpisati kakor ček na prvi strani. Imenski čeki se smejo izdajati največ do zneska Lir 38.000, blanko indosirati pa samo, ako ne presegajo zneska 10.000 lir.
Uvozna in izvozna dovolila
Tvrdke, ki so že vložile prošnje za uvoz oziroma izvoz blaga, se pozivajo, da prevzamejo ta dovolila v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25-11 med uradnimi urami, to je od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
Delitev drv
Ta teden bodo trgovci s kurivom spet začeli s prodajo kuriva, in sicer po množinah, ki jih je po prijavah strank za vsakega upravičenca določil mestni preskrbovalni urad. Kdaj bodo trgovci s kurivom dobili imenike strank pri mestnem preskrbovalnem uradu, nadalje dan, kdaj se bo pričela oddaja drv, in pa množine, koliko bo dobila vsaka družina, bo o pravem času objavljeno. Ze sedaj pa mestni preskrbovalni urad vabi trgovce s kurivom, naj pripravijo drva, da
V »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« z dne 10. oktobra t. 1., kos 81, sla bila objavljena zakon z dne 7. maja t. 1. o odobritvi zagrebške konvencije, sklenjene dne 27. oktobra lani za preprečevanje dvojne obdačbe z neposrednimi davki, in sledeča konvencija s svojim končnim zapisnikom (po »Uradnem listu kraljevine Italije« št. 186 z dne 8. avgusta t. 1.).
Konvencija med Kraljevino Italijo in Nezavisno Državo Hrvatsko za preprečevanje dvojnega obdačevanja z neposrednimi davki
Clen 1. — 1. Ta konvencija se nanaša samo na predpise o neposrednih davkih.
2. Za neposredne davke po tej konvenciji se štejejo davki, ki se skladno z zakonodajo vsake izmed držav pogodnic pobirajo neposredno od dohodka (čistega ali kosmatega dohodka) in od imovine, bodisi za državi pogoduici bodisi za samoupravne javne ustanove (po-kiajine, občine itd.) ali druge javne naprave, čeprav v obliki dodatnega vinarja.
3. Za neposredne davke se štejejo:
I. — Po italijanski zakonodaji:
a) davek na dohodek od zemljišč;
b) davek na dohodek od zgradb;
c) davek na dohodek od premične imovine;
d) davek ija dohodek od kmetovanja;
e) davek na donos vrednostnih papirjev na pr im osi tel ja;
f) izredni progresivni davek na dividende;
g) redni davek na imovino;
h) izredni davek na vojno dobičke;
i) izredni davek na nagrade upravnikom in vodilnim uradnikom trgovinskih družb;
1) 2% ni izredni prispevek od m ezd;
ni) dopolnilni progresivni davek od skupnega dohodka.
II. — Po hrvatski zakonodaji:
a) davek na dohodek od zemljišč (zeinl jarina);
b) davek na dohodek od zgradb (zgradarina);
c) davek na dohodek od podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnina);
d) posebni davčni dodatek zavezancev pridobnine;
e) davek na rente (rentnina);
f) davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek);
g) dodatni davek na dividende;
h) posebni davčni dodatek zavezancev družbenega davka;
i) davek na dohodek od nesa-mostalnega dela in poklica (usluž-benski davek).
Clen 2. — 1. Davki od nepremičnin ali od njih dohodka se pobirajo samo v tisti državi, kjer nepremičnina stoji.
bomo čim hitreje lahko postregli svojim odjemalcem. Upravičenci bodo pa dobili drva pri tistem trgovcu, ki so ga zapisali v prijavo.
2. Isto pravilo velja za hipotekarne terjatve in njih donose.
Clen 3. — 1. Davek od dohodkov trgovinskih, industrijskih in obrtnih, rudarskih, kmetijskih obratov ali kakršnega koli drugega podobnega udejstvovanja pobira samo država, na katere ozemlju ima podjetje svoj poslovni sedež, in to tudi tedaj, če je podjetje razširilo svoje delovanje tudi na ozemlje druge države jiogodnice ne da bi imelo tamkaj kakšen poslovni sedež.
2. Za poslovni sedež po tej konvenciji se šteje kakršna koli stalna naprava podjetja, s katero izvršuje podjetje celoma ali tudi le deloma svojo delavnost.
3. Ce ima podjetje v obeli državah pogodnicah po en poslovni sedež, pobira vsaka država pogod-nica davke od dohodkov, ki jih pridobiva podjetje na njenem ozemlju.
4. Vendar se, če je poslovni sedež na ozemlju ene države pogod-nice, na ozemlju druge države po-godnice pa je samo sedež podjetja, ki v resnici ni njegovo dejansko' upravno središče, pobira davek samo na ozemlju tiste države, kjer je sedež proizvajalnega obrata. Ce je pa poslovni sedež na ozemlju ene države pogodnice, na ozemlju druge države pogodnice pa je samo sedež podjetja, ki pa je v resnici njegovo dejansko upravno središče, se določni del čistega skupnega dohodka podjetja pripiše temu upravnemu središču. V spornih primerih o določitvi zneska tega dela se uporabijo določbe čl. 14. te konven cije.
Clen 4. — Kolikor člena 2. in
11.	te konvencije ne določata drugače, je vsa ostala imovina trgovinskih, industrijskih in obrtnih, rudarskih, kmetijskih obratov ali kakršnega koli drugega podobnega udejstvovanja zavezana davku na imovino samo v državi, v kateri je ta imovina.
Clen 5. — Davek na dohodke iz obratovanja podjetij za pomorsko, rečno ali zračno plovbo, kamor spadajo tudi dohodki od prodaje vozovnic za proge, ki jih vzdržujejo ta podjetja, se pobira samo v tisti državi, na katere ozemlju je sedež dejanskega vodstva podjetja, vendar vedno s pogojem, da pripadajo ladje ali letala po narodnosti tej državi.
Clen 6. — Dohodki od samostal-nega dela, kamor spadajo tudi dohodki od svobodnih poklicev (zdravniki, odvetniki, arhitekti, inženirji itd.), kakor tudi dohodki kakršne koli druge, ne trgovinske zaposlitve (znanstvene, umetniške, književne, učne ali vzgojne itd.), so zavezani davku v tisti državi, na katere ozemlju se izvršuje individualna delavnost, ki daje dohodek.
Velja, da se svobodni poklic izvršuje na ozemlju ene države pogodnice, samo če se uporablja za to delavnost na tem ozemlju stalni sedež.
O obdačevanju avtorskih pravic in izumiteljskih patentov se sklene poseben sporazum.
Clen 7. — Plače, mezde in druga poplačila iste vrste so zavezane obuacitvi v državi, na katere ozemlju izvršujejo prizadete osebe delavnost, od katere imajo te dohodke.
Venuar se plače in podobni dohodki funkcionarjev in javnih uradnikov (obeh držav pogodnic, samostojnih javnih ustanov in drugih javnih uprav), ki opravljajo svojo službo v inozemstvu, obdačujejo samo v državi dolžni-ua teh dohodkov.
Clen 8. — Preživitki ter javne in zasebne pokojnine se obdačujejo samo v državi dolžnika teh uoliodkov.
clen 9. — Dijaki ene države pogodnice, ki bivajo v drugi državi pogoduici zgolj radi dokončanja svojega šolanja, niso zavezani v tej državi davkom na dijaške ustanove in podpore, ki jih prejemajo za svoje vzdrževanje in šolanje.
Clen 10. — 1. Davki na tantieme članov upravnega in nadzorstvenega odbora delniških družb in drugih pravilih oseb se pobirajo samo v tisti državi, kjer je dejansko upravno središče podjetja, katero plačuje te tantieme.
2. Za tantieme, na katere se prednja št. 1. ne nanaša, se pobira davek po členu 7. te konvencije.
Clen 11. — 1. Nekvarno določbam člena 2., št. 2., te konvencije pobira davke na dohodke od glavnic in premičnih vrednot samo država dolžnika, davek na imovino pa samo država upnika.
2. Ce ima podjetje v obeh državah pogodnicah poslovni sedež po členu 3. te konvencije in če eden teh sedežev v okviru svoje delavnosti najame posojilo ali prevzame vlogo, pobira davek na te obresti država, na katere ozemlju je poslovni sedež, ki je prejel posojilo ali prevzel vlogo.
Clen 12. — Za pobiranje osebnih davkov na celotne dohodke, ki jih ima davčni zavezanec v vsaki obeh držav pogodnic, veljajo tale pravila:
1. Kolikor gre za osebno obdač-bo dohodkov:
a) od nepremičnin;
b) od hipotekarnih terjatev;
c) od trgovine, industrije in obrta, rudnikov, kmetijstva in vsake druge podobne delavnosti;
d) od dela,
se uporabljajo ista pravila, kot so določena v prednjih členih za stvarno obdačevanje dohodkov iz zgoraj naštetih virov.
2. Vsako drugo vrsto dohodka in zlasti dividende od delnic, tantieme, obresti vrednostnih papirjev, ki jih izdajo javne pravne osebe in družbe, kakor tudi obresti za vloge pri bankah ali pri drugih denarnih zavodih obdači tista država, na katere ozemlju ima davčni zavezanec svoje davčno do-movališče, s čimer je razumeti kraj stalnega bivališča.
V primerih, ko ni mogoče ugotoviti davčnega domovališča davčnega zavezanca, pobira osebne dav. ke na celotne dohodke tista država, katere podanik je davčni zavezanec. Ce pa ima svoje davčno domoval išče v obeh državah po-
hodnicah, pobira te davke vsaka Iržava pogodnicav razmerju s trajanjem bivanja davčnega zavezanca na njenem ozemlju med letom, na katero se davek nanaša.
Bivanje davčnega zavezanca v kaki tretji državi se šteje za bivanje v državi, katere podanik je.
Clen 13. — (Zadeva le diplomatsko in konzularno osebje.)
Clen 14. — Davčni zavezanec, ki dokaže, da so mu ukrepi fin., obla-stev obeh držav pogodnic povzročili dvojno obdačitev, sme vložiti pritožbo pri državi, katere podanik je. Ce se spozna, da je pritožba utemeljena, se obrne vrhovno finančno oblastvo te države do vrhovnega finančnega oblastva druge države pogodnice, da bi se na-šla pravšna pot za odpravo dvojne obdačitve.
Clen 15. — Da bi se preprečilo dvojno obdačenje v primerih, ki jih la konvencija ne ureja, kakor tudi če nastanejo težave ali dvomi pri razlagi in uporabi te konvencije, se vrhovni finančni oblastvi obeh držav pogodnic o tem posebej sporazumeta.
Clen 16. — Državi pogoduici se zavezujeta naročiti svojima vrhovnima finančnima oblastvoma, naj ox acquo et bono uredita vsako vprašanje, ki utegne nastati zaradi različnosti načel, veljajočih pri njih glede ugotavljanja ne|>osrednih davkov, ali ki bi utegnilo kakor koli nastati na področju teh davkov, kolikor ni izrečno urejeno s to konvencijo.
Clen 17. — To konvencijo je uporabljati na davke, ki so določeni ali se utegnejo določiti za davčno leto, ki se je pričelo 1. januarja 1941, in to navzlic določbam naslednjega člena 18. te konvencije.
Clen 18. — Ta konvencija se mora ratificirati in se morajo ratifikacijske listine čimprej izmenjati v Rimu. Konvencija stopi v veljavo prvi dan meseca, ki pride za mesecem, v katerem se ratifikacijske listine izmenjajo in ostane v veljavi, dokler jo ena držav pogodnic ne odpove. Ce se odpove do vštetega 30. septembra, preneha konvencija veljati na dan l. januarja naslednjega leta; če se pa odpove po 30. septembru, preneha veljati na dan 1. januarja drugega naslednjega leta.
Ta konvencija je sestavljena v dvojnem izvirniku, v italijanskem in v hrvatskem jeziku. Oba izvirnika sta avtentična.
Zagreb dne 27. oktobra 1941.
(Sledi končni zapisnik.)
Semenski krompir
Kmetovalce in lastnike ter najemnike zemljišč, ki reflektirajo na semenski krompir, vabi mestni kmetijski odsek, naj mu v sobi št. 35 v Beethovnovi ulici št. 7 prijavijo množino, za katero se obvezno zanimajo. Krompir bo danski, namizni in belega mesa. Cena bo približno 2.25 do 2.50 L. za kg, določil jo bo pa pozneje Visoki komisariat. Vsak mora prinesti s seboj osebno legitimacijo, posestni list ali izvleček iz zemljiške knjige ali najemno pogodbo, torej listine, kjer je razvidna mera zemljišča, ki je njegovo ali ga ima v najemu. Naznanila bo sprejemal urad od 15. do 25. t. m. med dopoldanskimi uradnimi urami od 8. do 12. ure. Poznejših prijav ne bo mogoče upoštevati.________________
Poravnajte naročnino!
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 13. oktobra 1942-XX.
Štev. 81.
Opozorilo
Davčna uprava /.a mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu člena 148. zak. o neposrednih davkih v IV. četrtletju v plačilo:
a) dne 1. oktobra 1942. četrti četrtletni obrok zgradarine, pridob-nine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice;
b) dne 1. novembra 1942. drugi polletni obrok zemljarine.
Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in županstva občine Ljubljana.
Pospeševanje ribištva
V zadnjem času še posveča v Srbiji tudi ribištvu velika pozornost. Pri žičkem samostanu so že lani izkopali velik ribnik, ki obsega 5 hektarjev. V tem ribniku gojijo karpe. Ureditev drugega umetnega ribnika, ki bo obsegal 2 hektarja, bo kmalu končana blizu samostana Ljubostinja. Ta ribnik bo pod upravo samostana. Za ribištvo se vedno bolj zanima mestno in vaško prebivalstvo. Lani so v Srbiji in Banatu izdali okrog 1500 dovolilnic za ribolov, letos pa je bilo samo v Srbiji izdanih že nad 3400 ribiških kart. V Beogradu je letos nad 1800 ribičev, lani pa jih je bilo 800. Najbolj živahen je ribolov ob Donavi od Beograda do Kladovega.
Iz italijanskega gospodarstva
Družba Amini (družba za rude in kovine) se je pogodila z bolgarskim trgovinskim ministrstvom o izkoriščanju bolgarskih državnih rudnikov manganove rude pri Drami.
O izdelovanju in prodaji igrač je izšel poseben ministrski odlok z dne 3. oktobra. Že izdelane igrače oziroma zaloge se smejo prodajati še do 31. marca 1943. Industrijska, obrtna in trgovinska podjetja te stroke si morajo uvesti poseben vpisnik o prometu igrač, ki ga je treba predložiti v predhodno odobritev v 20 dneh po objavi odredbe.
Vse tropine oljk in drugih ko-ščičastib sadežev (tudi mandljev in lešnikov) domače proizvodnje kakor tudi uvožene se morajo oddati v nadaljnje ukoriščanje industrijskim podjetjem, ki imajo za to potrebne naprave. Zadevni odlok je izšel 8. oktobra.
Letno poročilo družbe za morsko plovbo »Finmare« s sedežem v Rimu predlaga že sedaj velike načrte za dopolnitev italijanske trgovinske mornarice, ki jo čakajo po vojni velike nove naloge. Družba Finmare skrbi predvsem za fi nansiranje ladjedelnic in kontrolira štiri največje paroplovne druž be Italia, Lloyd Triestino, Adria tiča in Tirrenia in ima glavnico 900 milijonov lir. Čisti dobiček je znašal lani 53.6 in je ostala dividenda nespremenjeno 5.5 odstotna. Udeležbe pri drugih podjetjih so narasle od 911 na 917, terjatve proti kontroliranim podjetjem pa celo od 466 na 675 milijonov lir. Družbi so bili zadnja leta odobre ni veliki odpisi 1.25 milijarde, da je narasla rezerva, ki res omogoča izvedbo velikih načrtov.
Italijansko - bolgarska gospodarska pogajanja so bila zaključena v Rimu s podpisom sporazuma o trgovinskem in plačilnem prometu za enoletno dobo, v katerem je predvideno novo povečanje izme njave in so bile določene tudi stalne cene za najvažnejše izvozne predmete.
V zvezi z novo italijansko-bol-garsko pogodbo se je sprožilo letos vprašanje italijansko-bolgar skih prometnih razmer. Zahteva se zboljšanje prometnih zvez, predvsem pa gradnja ceste iz Sofije v albanski luki Durazzo in Antivari. Zdaj pa poročajo iz Rima, da je bil tudi že podpisan v Rimu poseben protokol o gradnji te ceste.
Dne 15. septembra pričeto podpisovanje devetletnih 4% zakladnih bonov s premijami je bilo zaključeno 30. septembra. Sedaj poročajo iz Rima, da sta finančni minister in guverner zavoda Banca dTtalia, ki je obenem predsednik konzorcija za emisijo devetletnih 4% blagajniških bonov s premijami, ki zapadejo dne 15. septembra 1951, poročala Duceju o uspehu te emisije. Vsega je bilo vpisanih 24 milijard 958 milijonov 75.000 lir, kar pomeni, da je bilo vpisanih
452.903.000 lir več kakor ob zadnji emisiji devetletnih 5% bonov v februarju letošnjega leta oziroma
4.727.909.000 lir več kakor ob emisiji 15. septembra ter 7.039,350.000 lir več kakor 15. februarja lanskega leta. Kakor ob prejšnjih emisi-ah je uspeh pripisati popolni udeležbi vseh varčevalcev. Podpisovanja so se v veliki meri udeležili tudi vpisniki v Libiji, v italijanski posesti v Egejskem morju in v novih priključenih pokrajinah.
Uspeh vpisovanja nove serije zakladnih bonov je tem pomembnejši in ima tem večji moralni pomen, ker so prejšnje serije devetletnih zakladnih bonov nosile 5°/o obresti, nova emisija pa 4% ob istočasni spremembi emisijskega tečaja od 97.50 na 92 lir za 100 lir nominala. Veliki uspeh je dokaz finančne moči Italije in potrjuje, da si je vlada pravilno izbrala trenutek za znižanje obrestne mere,
Velik uspeh devetletnih zakladnih bonov
s čimer bo dosegla bistven prihranek. Pomen tega koraka postane še bolj jasen, če upoštevamo, da je morala Italija v prvi svetovni vojni pri vsaki novi izdaji zakladnih bonov nuditi vpisnikom večje ugodnosti ali obljube, ali pa dvigniti obrestno mero, če je hotela računati s količkaj zadovoljivim uspehom. Današnji finančni položaj Italije pa omogoča znižanje obrestne mere brez škode za uspeh posojila, kar nam dokazuje odlični rezultat vpisovanja. V nasprotju s prvo svetovno vojno vlada danes na denarnem trgu znatna likvidnost, a tudi popolno sodelovanje vseh slojev varčevalcev. K uspehu je pripomogla tudi okolnost, da je letošnja letina prav dobra in obeta lepe dohodke, medtem ko so možnosti za naložbo prihrankov v splošnem majhne.
Kakor smo pred tedni poročali, so bili obenem s spremembo pogojev za novo emisijo zakladnih bonov objavljeni tudi novi pogoji za kratkoročne zakladne bone in znaša sedaj obrestna mera za tri-do štirimesečne zakladne bone 3%, za pet- do šestmesečne bone 3.25 odstotkov, za sedem- do devetmesečne bone 3.75°/o in za deset- do dvanajstmesečne bone 4%. Obenem je bila ustavljena izdaja eno-do dvomesečnih bonov. Tako bo država v bodoče tudi pri izdaji kratkoročnih bonov dosegla zaradi znižane obrestne mere nadaljnji prihranek.
Smotrna raeionalizaciia
Po znanem govoru italijanskega korporacijskega ministra o tem vprašanju v zvezi z vojno pred voditelji industrijskih združenj, razpravljajo tudi nemški listi, kako bi se dala industrijska proizvajalna storilnost še bolj povečati s pomočjo koncentracije in racionalizacije.
Nemški poluradni tednik »Das Reich« preudarja takole: Pota do večje proizvodnje sta kar najboljša uporaba človeka in — če lo še bolj kaže — njega nadomestitev s strojem. V tem pogledu se mora storiti kar je le mogoče tudi med vojno. Umna štednja ne sme mirovati. Za njeno izvajanje in nadaljnji razvoj je pa vojna postavila vendarle več zaprek, nego poprejšnji mir. Še pred desetimi leti j& Nemčija pri racionalnih ureditvah podjetij upoštevala tudi veliko brezposelnost. Zametavali so načelo nadomestovanja ljudi s cenejšim strojem, da so zaposlili in preskrbeli rajši več ljudi. Vojna zahteva nasprotno: da se kar največ ljudi oprosti dela. In tako gre prednost spet stroju. Zmerom nam kaže upoštevati njegov varčevalni učinek. Seveda je pa skrajna teh-nizacija odvisna od tega, koliko je stroje in opremo sploh mogoče dobiti. Na eni strani odloča torej zmogljivost strojne industrije. Drugi činitelj je pa spet človek.
Človeških delovnih moči nedo-staje. To povzroča, da se mora zelo pogosto delavstvo preusmerjati v druge poklice, če gre prostovoljno ali pa če ga odpokličejo, ko se pri obvezni delovni službi razne moči premikajo iz malo važnih poklicev v tiste vrste delavnosti, ki so za skupno gospodarstvo zdaj najbolj važne in brezpogojno potrebne. In zdaj se vidi, da je prejšnja huda specializacija pri, poklicni izobrazbi zapustila precej škodljive posledice. Človeški nosilec proizvodnje je zaradi tega zdaj, pri naglih zamenah poklica, dostikrat premalo prožen in premalo prilagodljiv.
Načelo, da postavimo tvornega človeka tja, za kamor je specializiran, se je obneslo v mirnih časih. Za izbiro strokovnjakov velja to načelo še tudi v vojni indu-
striji. Na splošno pa se opaža pri-igajanje poklicne izbire gospodarskemu razvoju, ker je vedno pogosteje treba imeti več zmožnosti hkrati, torej čeprav le povprečno vsestransko sposobnost. Izbira goji zdaj bolj takega kvalificiranega delavca, ki je sposoben za več poklicev.
Ta razvoj je neobhoden, neogiben, če naj se prepreči popolni propad strokovne usposobljenosti, kajti ta mora ostati še vedno odločilna. Saj je prav za vojsko zelo pomembno-, kako se nekaj izdela; ne pa to, da se sploh naredi. Za to je pač odgovorna gospodarska politika, zlasti še v tem času, to se zaradi vodstva na delovnem področju ne daje delavcu možnost lastne prilagoditve. Nadaljevanje racionalizacije v gospodarstvu bo moralo torej strože upoštevati pogoje gospodarskega naravnega življenja. Tudi v vojni velja, da moramo doseči kar največji skupni gospodarski uspeh in že zdaj utrditi temelje za bodoče, mirovno gospodarstvo.
Naj višje cene za gobe
in kostanj
Zaradi večjega dovoza raznovrstnih užitnih gob in kostanja v Ljubljano je mestni tržni urad Visokemu komisariatu predložil naj višje dopustne cene za gobe in domači koslanj ter jih je ta odobril z odlokom VIII-2 št. 4827-1 in veljajo za Ljubljano določene najvišje cene za gobe od sobote 10. oktobra 1942-XX zjutraj dalj« do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati sveže gobe in jih plačevati so naslednje: Žlahtne gobe 12 lir za kg.
V skupino žlahtnih gob spadajo: užitni goban ali jurček (boletus edulis), bronasti goban (boletus nereus) in karželj (amanita cae-sarea).
Užitne gobe II. skupine 6 lir za kilogram.
V to II. skupino spadajo: turek (boletus rufus), brezov goban ali ded (boletus scaber), sladki goban (boletus impolitus), maslenka (boletus luteus), lični goban (boletus elegans), zrnati goban ali ovčarka ali slinavka (boletus granulatus), borov glivec (sparassis ramosa), brinjevka ali sirovka (lactaria de-liciosa), sivka ali mraznica (tri-choloma portentosa), Čebular (tri-
holoma culossus), lisička (cantha-rellus cibarius), mrtvaška trobenta (craterellus cornucopioides), rumena trobenta (craterellus lute-scens), medvedove tačke ali rumena griva (clavaria flava), rumeni ježek (hydnum repandum), rjavi ježek (hydnum imbricatum), mo-žek ali kozji parkelj ali jelenov jezik (polyporus pes caprae), žem-l.jevec (polyporus confluens), navadna štorovka (armillaria mellea).
Prodaja starih, mehkih, gnilih ali črvivih gob je sploh prepovedana.
Opozarjamo, da je gobe dovoljeno prodajati samo na tehtnico, ker so merice na ljubljanskem živilskem trgu odpravljene.
Domačemu kostanju je določena najvišja dopustna cena 3 lire za iilogram.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti enako kot pri vsem blagu vidno označene tudi pri gobah in kostanju ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu ter pred semeniščem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
ni	barva, piesira in
h v /4 rt St
itd. Škrobi in svetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72.
Gospodarski položaj Finske
Kmečki list »Ilkka« objavlja uvodnik, v katerem obravnava položaj Finske pred zimo. List zatrjuje, da so izgledi najboljši v primeri s prejšnjim letom, ker je bila žetev letos odlična zlasti pa pri delek krompirja in žita. Tudi v novi pokrajini Aunus je bila žetev letos znatna zaradi skrbi, ki so ji jo posvetile okupacijske čete, ki niso pokazale samo svoje hrabrosti v vojaških akcijah, temveč so tudi mnogo prispevale pri obdelovanju zavzete zemlje.
Gospodarske vesti
Portugalski izvoz volframa
Volfram je zelo važna kovina, ker je potreben za izdelovanje najtrših vrst jekla. Največja ležišča volframove rude so bila v Evropi odkrita šele leta 1933. na Portugalskem, ki ima zdaj v vojni dobi od tega svojega prirodnega bogastva velike koristi. Od vrednosti portugalskega izvoza je prišlo pred vojno na volfrainovo rudo le nekaj odstotkov, zdaj pa pride že polovica.
Po količini se je izvoz volframove rude v zadnjih dveh letih sicer le podvojil, vrednost tega izvoza pa se je zaradi dviga cen zvišala od 30 milijonov eskudov v prvi polovici leta 1940. na 81 milijonov v prvi polovici lanskega leta ter na 1020 milijonov v prvi polovici letošnjega leta. Zaradi velike vred nosti izvoza volframa je imela letos Portugalska za 1085 milijo nov eskudov aktivno trgovinsko bilanco, dočim je bil lani v prvem polletju še uvozni presežek v viši ni 108 milijonov.
Letošnja vinska letina na Dolenjskem je prav dobra in obilna. Zaradi lepega vremena je grozdje lepo dozorelo. Trgatev se je zadela minuli teden.
V novi vladi Nezavisne Države Hr-vatske, ki ima odslej osem ministrov (namesto 14), so ministrstva za kmetijstvo, gozdove, rude ter industrijo in trgovino združena v eno samo gospodarsko ministrstvo, ki ga je prevzel univerzitetni profesor inž. Bajen.. Novi zakon o ustroju vlade ima namen poceniti in olajšati poslovanje državne uprave.
Tradicionalna razstava dalij je bila te dni v Milanu. Organizirala jo je lom bardska vrtnarska družba. Razstava je nudila številnim obiskovalcem pogled na divno rast prelepih dalij najrazličnejših vrst.
Za prožno prilagoditev gospodarstva
vojni porabi je nemška vlada izdala več praktičnih odredb: 1. Ustanovi se tip odvzemnih občin za hitrejšo odpe-Ijavo blaga s postajališč, iz pristanišč in skladišč, kar bo tudi prištedilo prometna goriva. — 2. Ob nabavi novega kmetijskega stroja se mora vrniti en obrabljen stroj za staro železo. Za' hišne in kmetijske potrebščine se začne poleg tega popis radi boljše porazde litve in zaradi opreme zasedenih vzhodnih dežel. — 3. olajša se dajanje posojil pri hranilnicah srednjemu stanu.
Iz Bolgarije poročajo, da bo letos tam zelo obilen pridelek ricinovega semenja, in -bo proizvodnja ricinovega olja dosegla 13.000 ton. Ze lani je bila Bolgarija največja evropska pridelovalka te važne surovine.
Evropski poštni kongres bo letos na Dunaju od 12. do 24. oktobra. Poleg Italije in Nemčije ter Bolgarske, Danske, Finske, Hrvatske, Madžarske, Nizozemske, Norveške, Romunske, San Marino in Slovaške se udeležijo kon gresa tudi_ Japonska, Švica in Vatikanska država, Na razpravi so poenotenje evropskih poštnih tarif in druga vprašanja. Italijo zastopajoča delegacija, ki jo vodi minister Host Venturi, je -bila ob prihodu na. Dunaj slovesno sprejeta in je takoj pričela s svojim delom.
Anglija in USA sta se odrekli pred pravici eksteritorialnos-ti na Kitajskem, ustanovljeni s pogodbo iz leta 1843. Neizmeren je bil gospodarski pomen te pogodbe, ki je torej veljala skorai sto let.
Kot »davek zmage« bodo v Zedinje-nih severoameriških državah uvedli 5°/oni prispevek od osebnega tedenskega dohodka nad 12 dolarjev, kar bo dejansko najhujša obdačba državljanov za vojne izdatke.
V USA je nastalo pomanjkanje čil-kega solitra, ker se je zadržal uvoz.
Doslej je zato že v 33 zveznih državah prepovedana uporaba umetnega gnojila. Uvedejo se zanjo posebna dovolila.
Brazilija bo morala preurediti svojo industrijo za vojne namene, zlasti pa dobavljati več aluminija Zedinjenim dr žavam.
Med Argentinijo in Cilejem so se
pričela pogajanja o dobavi bencina za čilski premog.
Madžarsko ministrstvo za preskrbo deli ponošene vojaške čevje. čevlji se po-pravljeni razdeljujejo med kmetijske in industrijske delavce. Vojska prepusti zadrugam obutev po zelo nizkih cenah in sicer 1 pengo za par navadnih čevljev, 2 pengo pa za škornje. Tako hoče država priskočiti na pomoč tudi čevljarski popravljalni obrti, ki ji delajo tovarne hudo konkurenco.
Za zdravljenje z grozdjem je Zavod za tujski promet v Aglianu pri Astiju v Italiji pred tremi leti ustanovil posebno postojanko. V septembru je bilo v Aglianu zdravniško zborovanje, na katerem je med drugimi predaval tudi znani zdravstveni izvedenec profesor dr. Gama o grozdju kot zdravilu in živilu. Pri Aglianu je tudi več toplih vrelcev.
Denarstvt
Racioniranje bencina v Argentini
je -bilo izvedeno na ta način, da je -splošni četrtletni obrok za osebni avtomobil po 200 litrov bencina, zvišan pa je obrok pri podjetnikih in kmetovalcih na 300, pri diplomatih, zdravnikih in novinarjih pa na 400 litrov.
V Romuniji bodo vzeti iz prometa
medeninasti kovanci po 10 in 20 lejev, ter zamenjani z novimi 20 lejskimi v skupni vrednosti 1,500.000. Stari kovanci izgube veljavo 31. januarja 1943. in do 31. marca 1943. jih bodo sprejemali samo še pri plačevanju davkov. Novi kovanci so iz kovinske spojine z 99"/o cinka.
Ameriški poslanik v Lizboni je sporočil, da so Zedinjene države prepove dale uvoz efektivnih dolarjev.
Zaradi nove valutne reforme je Brazilija proglasila bančni moratorij. Na mesto milreisa se uvede denarna enota »cruzeiro«, ki bo imel 100 centavosov. Milreis je imel podlago 16.500 za en ameriški dolar. Nova valuta bo v stalnem razmerju z dolarjem in bo valutna enota dejansko obdržaJa dosedanjo vrednosit, le kovanci in bankovci bodo novi.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, uicdnik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani