MARC
S Marija, spoV. + 17 6 Patrik 13 P Ciril	+
19	S Sv. Jožef
20	N Postna
21	P Benedikt
22	T Nikolaj, zve!.
23	S Oton + ©
24	č Gabrijel
25	P Oznan. M.D. + 2G S Ludger
21 N 4. Postna
28	P Janez, puSč.
29	T Jona
30	S Angela Fol. +
31	Č BI. Modest O
PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI
Geslo: Za vero in narod, — za pravico in resnico — od boja do zmage!.
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKA
LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 54.
CHICAGO, ILL., PETEK, 18. MARCA — FRIDAY, MARCH 18, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Po prvem razburjenju ob zasedbi Avstrije Cehoslovaška uvidela, da ji ne preti takojšnja nevarnost od Nemčije. — Francija in Rusija ji zagotovili svojo pomoč. — Nemčija utegne skušati, da Čehoslovaško gospodarsko izolira.
Praga, Cehoslovaška. — Da-
£l Je zadnje dni takorekoč na frnjih sedela cela Evropa, je Pa vendar bil položaj za Če hoslovaško še dvakrat bolj pomisleka vreden in razburljiv. Ni namreč nikaka šala, ko je Po zavetju Avstrije dobila ta država še na svoji tretji stra-111 za sosedo železno in brez-°bzirno Nemčijo, ki jo je že doslej obdajala od dveh stra-n,> in ki poleg tega prav nič ne skriva svojih namer, da bo dežela prej ali slej padla Kot njena žrtev, kakor Avstrija.
Vendar, ko je minulo prvo Vzburjenje, so Čehi prišli do sPoznanja, da jim neposredno zdaj takoj ravno ne preti nežnost, dasi ta nikakor ni odstranjena in morajo biti prijavljeni za njo. Prvi vzrok Za to pomiritev je v tem, ker Vedo, da si bo Nemčija gotovo v*ela prej zadosti časa, da bo Po svoje uredila Avstrijo, pre-n° bo iztegnila roko po na-claljnji zemlji; prej, kakor bo ^ogla avstrijskemu prebival-.u vbiti v glavo naziiske ideje, da se bo lahko popolnoma Zaiiesla' nanj, bo vzelo nekaj tasa. Dalje pa Nemčija goto-0 tudi ve, da bi z napadom čehoslovaško sprožila sve-
tov
vno vojno, in dvomljivo je,
ako Uen,
DIVJANJE
ORKANA
Nepojmljiva sila, s kakoršnc je divjal.
Belleville, III. — Komaj eno minuto je trajal orkan, ki je zadivjal zadnji torek ponoči nad tukajšnjim mestom in, zadel je le mali del mesta, toda, kjer je dosegel, je zapustil za seboj smrt in razdejanje. Devet oseb je obležalo mrtvih, 25 jih je moralo biti prepeljanih v bolnico, povzročena ma-terijalna škoda pa se računa na več kot milijon dolarjev. Kakor lijak se je spustil orkan na stanovanjski del mesta in vsesal vse, kar mu je prišlo na pot. Kako silovito moč je imel, se razvidi iz tega, ko je odnesel v zrak celo drugo nadstropje iz opeke zidanega šolskega poslopje. Lahko si je torej misliti, kaj je napravil z lesenimi poslopji.
-o-
DOSTI VZROKOV ZA ISTI UČINEK
Chicago, 111. — 30 let stara Mrs. Dorothy Pomerantz,5220 Drexel blvd., bi bržkone še zdaj neumorno iskala kraj, kjer si je v letu 1934 izpahni-
Je za to že dovolj priprav- la členek na nogi, da ji ni po-
jTna> kljub svojemu bahanju Ve državi, namreč Francija , Rusija, ste se obvezali, da v°ste pomagali Čehoslovaški sl«čaju napada.
zagotovitev od njenih eh zaveznic je dosti pripona, da Cehoslovaška bolj Jrilo diha. S tem sicer ni re-js1?0' da bi v slučaju napada j^hoslovaška kaj manj trpe-zagotovilo pa je to, da napada še ne bo iz-fda, zlasti še, ker tudi An-

fazmišljuje o tem,, da bo
dala podobno zagotovitev. ■K-akor se zdaj računa, ute-® Nemčija nastopiti drugo ^ namesto direktnega napa-to na ("ehoslovaško, namreč n ' da bo skušala to državo y ako popolnoma izolirati. Plo& namen se bo spravila di-
skomatf?kim P010"1 nad
' da jo pridobi za svojo zu-fl,tlj0 Politiko. Z enakim na-C bi se nato približala še WUniji in končno Poljski. ^anja ima z Nemčijo že t0l< J. dokaj tesne zveze in bi V,stJ tukaj uspeh v prvi zagotovljen. Rumunija ji precej prijazen ob-10	je pač boji, z ma-
Srako bi pa Nemčija lah-
ko j.-,
se j, 1U'° obračunala!, ako bi ta ) Postavljala po robu. Na bi bila Cehoslovaška sen! arsko takorekoč zadu-Jtiow./11 bi» rada ali nerada, jih Pristati na pogoje, ki bi U 1 davila mogočna Nemčija. Utepri vsem tem je, da tem e Nemčiji spodleteti pri se <^,ačrtu- Zlasti na Poljsko tleSllj 11 v tem oziru zanašajo. Po]js,°a Je sicer, da sedanja ^em(va v'Hda sklepa zveze z

Uvidet'.'0' H končno utegne le da bi po polomu Če
licija preprečila nadaljnjega raziskovalnega dela. Najprej je ženska obdolžila South-town gledališče, da je bilo tamkaj, kjer jo je zadela nezgoda, in gledališče ji je izplačalo odškodnino $100. Po kratkem razmišljanju pa je prišla do zaključka, da gledališče ni moglo biti krivo vsega, in tako je vložila tožbo proti družbi nadulične železnice za odškodnino $5000. Ker je pravdo izgubila, je vzela zopet gledališče na piko, in sicer to pot Oriental theater. Tukaj pa so'prišli na sled nje^ nemu hitremu menjavanju misli in tako se bo morala zdaj zagovarjati pod obtožbo, da se brije norca iz sodnije.
-o-
ČESTITAMO! Joliet, 111. — Tukajšnji list Herald-News vodi za svoje či-tateljice tedenski kontest z nagradami za tiste, ki predlo-že najboljše kuhinjske recepte. Zadnji teden je pri tem dosegla prvo nagrado naša rojakinja Mrs. Wm. Wedic, 501 No. Broadway. Sestavila je najboljši recept za 'tuna fish pie'
--o-
TRDOVRATNOST , OLJNIH MAGNATOV Mexico City, Mehika. — Delavski department mehiške vlade je prejel v torek od a-meriških in angleških oljnih magnatov obvestilo, da nikakor ne pristanejo k vladni zahtevi, da bi zvišali plače ali kako drugače nagradili svojih 18,000 uslužbencev.
IZJAVA
MUSS0L1NUA
Avstrijska zadeva ne razdvo-
juje Nemčije in Italije.
Rim, Italija. — Kakor se je izjavil Mussolini pred poslansko zbornico to sredo, ni Italije nič razburilo, da je dobila na svoji severni meji Nemčijo za sosedo, ter povdaril, da je bilo upanje demokratičnih držav, da bi se zaradi tega Nemčija in Italija spopadli, naravnost otročje. Os Rim-Berlin, je dejal,se je z avstrijskimi dogodki še ojačila. Kar pa se je zgodilo v Avstriji,, je bilo že v naprej določeno po usodi, je pristavil.
-o-
KOMPLICIRANE POSLEDICE ŠKRLATINKE
Yorkville, 111. — V poslopju tukajšnje okrajne ječe je bolezen postavila vse narobe. Zadnji torek zvečer je bila na vrata pribita zdravniška objava "Proč — škrlatinka" in to je povzročilo neprevidene posledice. V poslopju ima stanovanje šerif Meier in njegovi dve mali hčerki ste žrtvi bolezni; Vsled tega šerif sam ne sme v • poslopje in enako tudi ne morejo vanj pripeljati nobenega novega jetnika. Za tiste jetnike pa, ki so zdaj v ječi,, pomeni to trajen zapor, dasi bi imeli tamkaj sedeti le en dan ali dva. Eden jetnikov bi imel iti ravno na sodno obravnavo,a se je ta morala preložiti.
ZLATO ZOPET ROMA V AMERIKO
New York, N. Y. — Negotove razmere, ki so zadnje čase zopet nastopile v Evropi, so povzročile nervoznost evropskih bankirjev, da so pričeli iskati varnega mesta za svoja nakupičena bogastva. Kot posledica tega se je pričel seliti kapital v Ameriko in Zedinje-ne države bodo dobile tako še več zlatih zalog, kakor jih že imajo.
MALO IZBOLJŠANJA V JOLIETU
Joliet, 111. — Vodstvo tovarne United Wall Paper na E. Washington st. je za ta četrtek poklicalo nazaj na delo svojih 125 uslužbencev, kateri so bili odpuščeni pred dvema tednoma zaradi pomanjkanja dela. Vodstvo pravi, da je zadnje čase prejelo več naročil, kar mu bo omogočilo zo-petno otvoritev tovarne. To je sicer vesela vest, a je žalibog v primeri s splošno brezposelnostjo takorekoč le kaplja, v morje.
hoslovaške prišla ona na vrsto, kajti ves svet že ve, koliko je dati na nazijske besede in obljube.
KRIZEMJjVETA
—	Moskva, Rusija. — Neki visoki sovjetski vladni uradnik se je izrazil, da bo Rusija prišla na pomoč Čehoslo vaški, ako bo ta napadena od Nemčije, ako bo isto storila tudi Francija. Cehoslovaška ima z obema državama tozadevno pogodbo.
—	Ziirich, Švica. — Po o-kupaciji Avstrije je prišla tudi Švica v nevarnost pred nemškim napadom. Vlada je odredila, da se prično utrje-valna dela ob meji, zlasti na avstrijski strani, katero se doslej ni polagalo dosti važnosti.
—	Amsterdam,Nizozemska,. — Splošna nervoznost, v kateri se stresa Evropa, tudi tej državi ni prizanesla in min. predsednik je objavil, da se bo letnik vojaštva, ki bi imel 25. marca oditi domov, obdržal v službi do oktobra.
-o-
NE BODO VEČ DELALI PREGLAVICE SOVJETOM
Riga, Latvija. — Poročilo iz Moskve govori,da je sovjetska Rusija napravila zaključni konec veliki politični obravnavi proti 21 obtožencem na ta način, da je izvršila smrtno obsodbo nad 18 obsojenci, kar se je objavilo zadnji torek. Podrobnosti o tem se niso dale v javnost. Istočasno z objavo te mrke vesti pa so sovjeti posvetili dosti pozornosti po-vratku štirih znanstvenikov, kateri so bili zadnji mesec rešeni s plavajočega kosa ledu ob Greenlandiji in ki so prispeli v Leningrad v torek.
-o-—
ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
SPANSKA VLADA OSAMLJENA
. .Španski min. predsednik si zastonj prizadeval, da bi iz-posloval pomoč od Francije in Anglije.
Pariz, Francija. — Min. predsednik španske vlade, Ne-grin, je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da prepriča Francijo in Anglijo, koliko je obema diktatorjema, Hitlerju in Mussoliniju, na tem, da v Španiji zmagajo njuni zavezniki,. nacijonalisti, in jih naravnost zasipavata s svojo pomočjo, ter,kako je zato nujno potrebno, da dobe lojalisti pomoč od Anglije in Francije, ako hočete preprečiti, da ne postane Španija last fašistov. Negrinov trud pa je bil očivi-dno brezuspešen in s tem je u-soda Španije bržkone zapečatena.
Francija je predložila Angliji načrt, po katerem bi se doseglo, da se imajo nemške in italijanske čete odstraniti iz Španije, in sicer nemudoma. Zadela pa je pri angleški vladi na gluha ušesa in tudi pri francoskih konservativcih ni bil načrt z navdušenjem sprejet. Ali bo francoska vlada zdaj kaj podvzela na lastno roko, je zelo dvomljivo.
-o-
V VIŠJI ŠOLI UČIJO PLESATI
Chicago, 111. — V tukajšnjih višjih šolah je postal ples obvezen predmet. Kakor razlaga šolski superintendent Johnson bo ta odredba pomagala, da si bodo pridobili učenci umerjenost in neprisiljeno obnašanje ter se bodo naučili vljudnosti in olike.
-o-
POPOLNOMA V OKVIRU ZAKONA
Chicago, 111. — Federalni dohodninski davek se lahko plačuje glasom zakona v četrtletnih obrokih. Neka oseba, katere ime se ni objavilo, se je poslužila te ugodnosti in je zadnji torek plačala svoj prvi obrok v znesku — enega centa. Njen celotni davek znaša štiri cente in bo plačan v treh nadaljnjih obrokih.
Iz Jugoslavije
Dan nesreč v Trbovljah, ki je zahteval tri žrtve: Rudarja Miho Korošca je do smrti zasulo, dva druga sta bila močno poškodovana. — Predrzni vlomilci v Slovenskih goricah. — Razne druge novice.
RAZBITO MESTO
Pogled na neko ulico v španskem mestu Teruel. To mesto je bilo "pred nekaj tedni središče lju« tih bojev, dokler ga niso nacijonalisti zopet vzeli nazaj lojaliEtom, ki so ga prej zasedli. Kanoni v rokah vojnih blaznežev so Jako uspešno opravili svoje delo, da štrle danes v zrak prazne razvaline, kjer je stalo prej cvetoče mesto.
m. \
Žrtve nesreč v Trbovljah
Trbovlje, 22. febr. — Vče raj popoldne je prišlo na trboveljskem dnevnem kopu "Neža" do nepričakovano hude nesreče, ki je ugonobila življenje rudarja Mihe Korošca in bi bila gotovo tirjala še več življenj, da ni bilo samopomoči in lastne rešitve prizadetih v usodnem trenutku.
Rudar Miha Korošec je bil zaposlen pri razstreljevanju skalnatih plasti, ki pokrivajo na dnevnem kopu premog. Včeraj popoldne se je dobro razpoložen podal na delo, saj pač ni mogel slutiti, da bo že po kratkih urah obležal pod skalovjem, katerega edkopa-vanje mu je že dolga leta nudilo trdo priborjeni zaslužek. Sredi marljivega dela se je skalovnata plast nenadno razmaknila in začela drveti v prepad. Rudar Miha Korošec se je skušal rešiti na ta način, da je preskočil na drugo plast. Toda usoda je hotela da se je gornja plast zrušila na glavo ubogega delavca in ga popolnoma zasula. Reševanje je bilo brezuspešno. Ponesi-ečenca so seveda izkopali izmed skalovja, toda dobili so le še mrt-vfega. Njegova smrt je bila gotovo takojšnja. Zdrobljen je imel prsni koš in hudo poškodovano tudi glavo. Na pomoč je prihitel rudniški zdravnik ki pa ni mogel ugotoviti drugega, kakor da je bil nesrečni Miha Korošec naglo rešen trpljenja.
Včerajšnji dan je vobče bil črn za trboveljski revir. Popoldne sta se namreč ponesrečila še dva delavca in sicer na dnevnem kopi?, kjer so zaposleni delavci podjetja inž. Du-kič in drug. Zasulo je dva rudarja in sicer je starejšemu Gajšku, ki šteje 35 let, zlomilo obe nogi, 24 letnemu Metelku pa je zdrobilo eno nogo. Oba so prepeljali v rudniško bolnišnico.
-o-
Vlomilska tolpa
Ljubljana, 26. febr. — Od Sv. Antona v Slov. goricah nam poročajo o neverjetnosti vlomilske tolpe, ki je izvršila v noči od 22. na 23. t. m. v Čagoni in Brengovi nič manj kot 12 vlomov. Svoj posel so začeli vlomilci pri posestniku Feldhoferju, kjer so vdrli v klet ter odnesli vino in razno orodje. Od tu naprej so šli kar po vrsti od soseda do soseda ter vlamljali v hleve in kleti. Pri posestniku Vogrinu so zaklali dva prašiča ter si jih kar v tamošnjem sadonosniku tik za hišo razdelili. Živali so poprej omamili s sekiro, da nista cvilili. Svoj tatinski posel so nazadnje zalili v kleti posestnika Ljubca, kateremu je zmanjkalo 150 litrov vina. Pri delu je morala biti večglava tatinska tolpa najbrže pa so imeli vlomilci tudi voz, na katerega so nalagali plen, zlasti
vino, ker ga drugače ne bi mogli toliko odnesti. Neverjetno drzen nastop vlomilske tolpe je domače prebivalstvo zelo razburil.
-o-
Pod tramvajem
Na Ambroževem trgu v Ljubljani je prišlo v nedeljo 28. februarja do tramvajske nesreče. Pod voz je namreč padel 55 letni brivski mojster Hinko Dolenc s Poljanske ceste in dobil tako hude poškodbe,, da so ga morali odpeljati v bolnico.
-o-
Smrtna kosa
V Cankovi v Prekmurju je umrla Eva Kerec. — V Sv. Križu pri Litiji je umrla Ana Komat, Sajetova mati z Gra-diša, ki je bila najstarejša oseba v fari in je dočakala 94 let. — V Celju je umrla Antonija Šorn, posestnica stara 49 let.
Nesreča sodnika
Pri smučanju za okoliškim pokopališčem blizu Celja se je smučal 36 letni sodnik o-krajnega sodišča Alojz Fin-žgar. Pri tem je padel in se nevarno poškodoval.
-o^-
Smrtna nesreča V nedeljo 20. februarja so delavci v tovarni Jugobruna v Kranju nekaj popravljali.Med njimi je bil tudi 32 letni kovač Anton Zakelj iz Stražišča pri Kranju, ki se je zanimal kaj popravljajo v 15 metrov visokem dvigalu za premog. Ravno v trenutku ko je pogledal skozi ozka vratca v dvigalo, je delavec na vrhu dvigala odstranil topo železo, ki se je zasadilo za uho kovača in mu prebilo glavno žilo. Ža-kelj je izdihnil nekaj minut po nesreči.
Zgodovinska najdba
Na posestvu Ivana Burger-ja, tako poročajo iz Ptuja, katero je bilo poprej last trgovca Orešnika v Ptuju, so izkopali glavo boga Jupitra. Po izjavi strokovnjaka notarja dr. Skrabarja, je kip ne samo lop, ampak tudi precej pomemben, četudi še ni ugotovljeno ali je delo rimskega ali grškega umetnika.
-o--
Med godbo je izdihnil
V vasi Zamlači,. občina Vr-bovec pri Varaždinu se je poročil kmet Ivan Pozder z Ljubico Kušter. Svatba je bila v hisi Pozderovega deda Andreja Božiča. Ded je bil najbolje volje in je podaril svatom lep dar ter ukazal, 'naj godba zaigra. Medtem ko so godci igrali, se je starec naslonil na mizo in zaspal. Domači, ko so opazili da se dolgo ne prebudi, so sklenili, da ga odnesejo v posteljo. Ko so ga pa prijeli, so opazili, da je mrtev. Star je bil 80 let.
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Petek, 18. marca 1938
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Amerikt
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 VV. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina ■
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_____$6.00
Za pol leta____3.00
Za četrt leta__________1.75
Posamezna številka______3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1391.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
-- J. if
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1349 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription;
For one year---
For half a year--
For three months---
_$5.9(
_2.5C
.._ 1.5<
Chicago, Canada and Europe:
For one year____$6-0'
For half a year-----3.0(
For three months__. 1.75
Single copy_________3i
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslani na uredništvi vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas. do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured ništvo ne vrača.	_
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office r Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
—
Dr. AL Kuhar:	'	i
Zakaj ne nastopijo proti Japoncem?
| bi bila Japonska ponižana. Glede Rusije je torej še čas in je njeno zadržanje odvisno od mednarodnih okoliščin.
Glede Anglije pa je treba vzeti v ozir, da na eni strani ona v vojaškem pogledu še ni pripravljena. Oborožuje se hitro in obsežno, toda pred koncem 1938 ali celo 1939 ne bo pripravljena. Do takrat pa mora molčati. Na drugi strani ima na mejah svojega svetovnega imperija vsepovsod težave. Težave med Arabci, kjer delajo Italijani uspešno propagando med njimi. Težave v Španiji, kjer se boji za svoj Gibraltar. Težave v Sredozemskem morju, kjer jo ogroža naarščajoča moč italijanskega brodovja. Težave v Afriki, kjer Nemčija vpije po vrnitvi svojih kolonij. Težave v Evropi, kjer je nemško-francoska meja ognjišče velikih nevarnosti. Ali se naj spušča v pustolovščine na Japonskem, dokler bolečine drugod niso ozdravljene? Tretje, kar vemo o Angliji, je pa, da se tamkaj odgovorni krogi čedalje bolj nagibljejo k misli, da je treba pustiti, naj se Japonci, Italijani in Nemci izdivjajo, če se hočejo, a drugod, ne pa na angleških ozemljih. Potem bo imel angleški imperij mir pred njimi. Vse to zavlačuje Ddločitev Anglije in nam razlaga, zakaj do sedaj navzlic ogromni škodi, ki jo trpi, v borbo na Daljnem vzhodu ni posegla.
O Ameriki pa je treba reči, da ima podobne težave ko Anglija, a na drugi strani jo japonska zavojevanja na Kitajskem mnogo manj bole, kajti dokler bo Japonska, zaposlena na Kitajskem, bo Tiho morje pred njo varno.
Toda na Daljnem vzhodu, smo dejali, je mnogo časa in odločitve tamkaj počasi dozorevajo. Dočakali bomo verjetno še vsi, ko bo tamkaj prišlo do spopada, do velikega spopada, ki bo odločil o tem, kdo bo gospdar vzhdne Azije in Tihega morja.
je na nas drage članice, da sedanja Jugoslavija. Naj po-
preskrbimo za cerkev kar po-
ve, kaj je tam videl vse, do-
tre.buje za oltarje. Zato pro- brega in slabega. Mi*. Klarič
sini, udeležite se prav gotovo vse prihodnje seje, da bomo kaj ukrenile, kaj bi napravile v korist cerkve. — Zlasti vas pa še prosim, da se gotovo u-deležite skupnega sv. obhajila na Cvetno nedeljo. — Pozdravljene in na svidenje.
M. U.
-o-
VEČERINKA V POCAST MARTINU KLARICU Chicago, 111.
G. Martin Klarič, je znan jugoslovanski gradbeni podjetnik v Chicagi. Slovencem v Chicagi je poznan, saj je že mnogim gradil ali prenavljal hiše in druga razna poslopja. Je vrlo podjeten mož, prijazen in prikupljiv. V Ameriko je prišel po vojni, ali s svojo veliko podjetnostjo si je takoj ustvaril položaj, da je v kratki dobi začel kot gradbeni podjetnik na svojo roke. Prve dni v mesecu decembru lansko leto je odšel v staro domo-: kovati
je drage volje nastopil in govoril blizu ure, ter vse objas-nil, kako je potoval v staro domovino, kaj je videl v Jugoslaviji in kako se mu je vse dopadlo.
Mr. Klarič je povdaril, da takoj ko človek pride tja skozi predor na drugo stran s Koroške, ga prime neki notranji občutek, ko se pojavi na jugoslovanski zemlji Uradniki, carinarji, orožniki vse se taktično dostojno obnaša, vse v takem redu, da človek takoj spozna, da je med svojimi.
Potem je na široko opisaval, kako so v Jugoslaviji razni kraji napredovali od časa, ko je on odšel pred dolgimi leti iz Jugoslavije. Kako se je moderniziral Beograd. Kako so mu vse razkazali v mini-sterstvih, razkazali so mu parlament in njega prostore, vse ( povsod s tako uljudnostjo, da ni mogel kaj boljšega priča-
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
V
fes
v V V"™1	širiV!
Kitajsko-japonska vojna traja sedaj že več kot pol leta. Japonci so zasedli obsežne pokrajine najbolj rodovitnega dela kitajske države in tamkaj ustanavljajo na isti način, kot pred 7 leti v Mandžuriji, novo kitajsko vlado, ki bo njim — namreč Japoncem — poslušna in na razpolago. Na ozemlju, ki so ga Japonci že zasedli, prebiva do 100 milijonov ljudi, kar pomeni eno četrtino vsega kitajskega prebivalstva. Zasedli so glavna obalna mesta Kitajske, med njimi Šanghaj, ki je srce vsega kitajskega gospodarstva in ključ do njenega bogastva. Pripravljajo se, da bodo zavojevanja nadaljevali, da bodo svoje armade potisnili še globlje v Notranjo Mongolijo in da bodo poskušali tudi na jugu svojo srečo, ki jih do sedaj ni zapustila.
In velesile, to so predvsem Rusija, ki jo japonsko prodiranje po Kitajskem najbolj ogroža, ker je izrecno proti njej naperjeno in ker rusko državo potiska nazaj od tiho-morske obale, nadalje Anglija, ki ima skoraj 5 bilijonov dolarjev vloženega v razna industrijska in trgovska podjetja na Kitajskem in je vse to sedaj v nevarnosti, končno še Zedinjene države severne Amerike, ki imajo po vsem Tihem morju svoje kolonije in jim je razmah japonske moči sila nevaren, te velesile, pravimo, se do sedaj niso zganile. Nobena.
šega časa. Vsi so pričakovali, da bo Japonska naletela na združen odpor vseh naštetih velesil, ki jim lahko dodamo še Francijo, ki ima na jugu Kitajske velike in bogate kolonije. To tembolj, ker se je svoje dni Zveza narodov v Ženevi v paktu, ki ga je podpisalo 56 držav, obvezala, da bo vsakega člana, ki bi ga kakšen sovražnik napadel, z združenimi močmi branile. In Kitajska je članica Zveze narodov, kakor so tudi velesile Anglija, sovjetska Rusija in
Francija.. A do sedaj niso ničesar storili. Kitajska je • , , , ,	.
yi	, .J 7 T	,	i ,	Jem> tla se bodo govori nada-
prepuscena sama sebi, da se Japoncev otepava, kakor se jj6vali. Ponosni bodimo da se
pač more. Velesile ji k večjemu za drag denar prodajajo
svoje zastarelo orožje. Ponavlja se ista slika kot pred
malo več kot letom dni v Abesiniji, ko je alpesinski cesar
zaman čakal na pomoč, ki so mu jo obljubljali tako dolgo,
da je Italija njegovo cesarstvo zasedla, njega pa nagnala
v tujino.
POSTNE PRIDIGE NA RADIO
Ely, Minn.
Naš č. g. župnik Rev. Francis Schweiger, so začeli s postnimi govori katere imajo vsako postno nedeljo na radio postajo WHLB Virginia, Minn, in sicer popoldne ob 4:30. Govori so v slovenskem jeziku in trajajo pol ure. Prvi govor smo že poslušali prvo nedeljo v postu in se je prav lepo slišal. Lepo je, ko g. župnik pred pridigo spremlja cerkveni pevski- zbor cerkve sv. Jo-To je prav gotovo največja zagonetka na- žefa na Gilbertu, ki zapoje
postno pesem in ravno tako tudi po pridigi. Meni se zdi, da se č. g. niso mogli bolj koristnega dela poprijeti, dasi jih to stane mnogo truda, kakor tudi je to zvezano z mnogimi stroški. Zavedajmo se rojaki, da s svojimi močmi pomagamo in sodelujemo. Pomagajmo kolikor moremo z denar-
VA3ILO K POSTNIM BOŽNOSTIM
PO-
Ce govorimo o Kitajski, ne smemo pozabiti, da gre za ogromna ozemlja in ogromna ljudstva, ki dosegajo skoraj prebivalstvo cele Evrope. Zavojevanja tamkaj torej niso tako hitra, še manj pa trajna, kot bi to bilo pri omenjenih prostorih v Evropi. Na Kitajskem je mnogo več časa. Odločitve tamkaj ne padajo ta-
v Ameriki, kjer je toliko različnih narodnosti, ki so mnogo številnejši kot mi, sliši naš mili slovenski jezik po radiu, ki oznanja božjo besedo za Slovence v Minnesoti. — Hvala č, g. župniku, ki se toliko trudi. Dasi so rojeni tukaj, vendar čutijo z nami, ki smo bili rojeni v starem kraju. -— C. g ao se izrazili, da bodo morda z govori nadaljevali do Materinega dne, ki bo dne 8. maja. — Se enkrat rečem, podpiraj-
rikanskega Slovenca.
Naročnik
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
ko hitro. Po enem, po dveh, verjetno tudi po desetih letih'™ J'ih' 0ddajmo za njc fOJO , „ .	'K. ' .	i. -i..	i. v. , . glasove pri naročnini za Ame
bo se vedno cas poseči vmeš m vzpostaviti ravnotežje, ki
ga je Japonska motila. Na Kitajskem se ne mudi. In
velesile, o katerih smo pisali, se zavoljo tega tudi nočejo
kar tjavdan zariti v zmešnjave, dokler niso vsestransko
pripravljene.
Poglejmo na sovjetsko Rusijo. Ona je v vojaškem pogledu zadnje leto mnogo trpela. Brezštevilne usmrtitve najvišjih poveljnikov so sovjetsko armado nekoliko zrahljale in njeno udarnost zmanjšale. Japonec je to hitro izkoristil. Toda s tem ni rečeno, da bo vedno tako ostalo. Japonci sami priznavajo, da se Rusija silno utrjuje in za to hočejo čim prej priti čim dalje v notranjost Mongolije, dokler mislijo, da še lahko. Na drugi strani pa ima Rusija tudi težave na svojih evropskih mejah. Tro-zveza proti kominterni med Japonsko, Nemčijo in Italijo je Rusijo prijela v klešče. Kdo ve — kajti vsebine pogodbe ne poznamo — če ne bi Nemčija skušala v Evropi udariti na Rusijo, če bi se slednja vrgla na Japonce v Mongoliji? Rusija to dobro ve in je zadnje dni v Angliji skušala doseči neke vrste dogovor, da bi ona napadla Japonce, ako bi ji Anglija v Evropi jamčila mir, odnosno branila njene meje. Kdo ve, če se polagoma to ne bo uresničilo, kajti Angliji bi bilo navsezadnje vteč, če bi mogla Rusijo pognati v borbo proti Japoncem in se potem okoristiti, če
Bridgevilie, Pa.
Zelo lepo pobožnost imamo v naši cerkvi sv. Barbare v Presto-Bridgeville, sedanji postni čas. Vsako nedeljo popoldne ob 3. uri je križev pot in blagoslov z Najsvetejšim. Rav-notako tudi ob petkih. Ta dan je pa pobožnost zvečer ob 7:30. — Prihajajmo k tem tako lepim pobožnostim v letošnjem postnem času. Ni lepo, da smo zlasti Slovenci tako zadnji pri teh pobožnostih, največ prihaja Angležev in Nemcev, mi pa pravimo da je cerkev naša. Pokažimo to tudi v dejanju
Kakor so naš g. župnik preteklo nedeljo oznanili v cerkvi, bodo dobili slovenskega duhovnika, Fathra Dominika in sicer za Cvetno nedeljo. Takrat imamo članice društva Krščanskih mater in žena skupno sv. obhajilo in peto sv. mašo, ki je naročena od našega društva. Spoved je v soboto od 3 do 6 popoldne in zvečer od 7 ure naprej. Katera je pa bolj oddaljena lahko opravi spoved tudi v nedeljo zjutraj pred prvo sv. mašo. Seveda, v^e se nikar no zanašajte na to, ker g. župnik imajo veliko drugih skrbi in o-pravil to nedeljo že pred prvo sv. mašo.
Ravno danes ko to pišem, so mi g. župnik potožili, kako zelo bi potrebovali nekaj alta m j h prtov, zlasti za veliki oltar, kateri morajo biti zajamčeno platneni. — Ta skrb
vino,da tamkaj v krogu v svojih domačih, zlasti še tedaj živeče svoje matere preživi ie-pe božične praznike, se malo
Ko so ga navzoči vprašali po razmerah v Jugoslaviji, je Mr. Klarič razkladal, da v njegovem rojstnem kraju na
MR. IN MRS.
odpočije, nakar se zopet vrne nazaj v Ameriko. Tako je storil in koncem februarja se je vrnil nazaj v Ameriko,
Zadnji torek dne 8. marca so mu rojaki priredili v hrvatski dvorani na 3018 So. Wells St, večerinko. Na to večerinko so bili povabljeni premnogi bratje Srbi in Hrvatje, pa tudi več naših Slovencev je bilo med njimi. Naši so bili Mr. Leo Jurjovec, Mr. John Pe-trovčič, Mr. Joseph Kukman, Mr. Anton Darovic, vsi kot u ra dniki in zastopniki federalnega slovenskega posojilnega in hranilnega društva "Reliance", preje 'Slovenski dom'. Navzoč je bil tudi Dr. Frank Paulich, naš slovenski zobozdravnik. v Cicero. 111. Veče-rinke se je udeležil tudi generalni konzul Jugoslavije Dr. Peter Cobrič in več konzularnih uradnikov. Navzoč je bil tudi znani profesor J. Zvetina, potem znani publicist Mr. J. R. Palendech in mnogi drugi jugoslovanski veljaki.
Po serviranju zelo okusnih prigrizkov, je Mr. Juriea Biankini oltVoril govorniški program. V lepih besedah j« pozdravil Mr. Klariča in njegovo soprogo in družino, nakar ga je naprosil, da naj Mr. Klarič pove in objasni navzo-
MARIN KLARIČ
otoku Šolti v Dalmaciji je o-pazil vsepovsod beli kruh, kar v njegovem času, ko je prvič odšel v Ameriko ni bilo. Zdaj pa pride dovolj moke iz Ba-nata in ljudstvo ni brez njega. Ljudje najdejo tudi dosti zaslužka privatnega in država nudi razna dela. Zlasti pravi, da vinogradniki se zdaj odkar je v Španiji vojna pohvalijo, da je cena vinu porastla in da se vino lahko proda. Tako kake krize, kakor n. pr. po drugih delih sveta v Jugoslaviji ni opazil. Ljudje so zadovoljni in pomanjkanja ne trpe. Pohvalil je razmere vobče in vsi smo bili pri tem na Jugoslavijo kar ponosni,, ko smo culi o njej lepo pohvalno be-sedo.
Bil je res prav prijeten večer in želeli je, da bi se take le večerinke tudi med Slovenci vršile, na katere se naj povabi tudi naše brate Hrvate in Srbe, da se bolje med se-bpj spoznamo.
XY.
-o-
UTRINKI
Resnica in poštenost ste sestri. ki imate le v malo srcih svoj dom.
Če bi se smrt dala podkupiti, bi v kratkem bilo zlato vse
Obisk
Chicago, 111. — Te dni nas
je obiskal rojak Mr. John Grampovčnik, naš novi naročnik iz North Chicage, IJ1-Oglasil se je v našem uredništvu in nam povedal marsikaj zanimivega. Hvaležni smo mu za njegov prijazni obisk.
V domovino na obisk
Cleveland, O. — Koncem meseca marca namerava tukajšnja rojakinja Mrs. Amalija Božeglav odpotovati v staro domovino na obisk. Mrs. Božeglav je doma s Stare Su-šice pri Košani na Notranjskem. Obiskala bo ob tej pri* liki tudi Lokev pri' Divači in še druge vasi v okolici.
Rojak deportiran
Oglesby, 111. — Ze dne 3. marca je odvedla policija od tu rojaka Vincenca Zupanči-ča, katerega bodo deportirali v Jugoslavijo. Zupančič je u-rnoril svojo ženo in je radi tega prestal že 12 let zapora, nakar je bil pogojno izpuščen. Ker se pa ni obnašal kot W bilo po volji oblastem, so g'a ponovno prijeli in ga bodo se* daj poslali nazaj v stari kraJ> četudi je že nad 30 let v Ameriki. Doma je nekje na Spodnjem Štajerskem.
Kratke vesti iz Cleveland^
Cleveland, O. — Mrs. Lju^1
Met ta Ave., je bila odpelje na v Lakeside bolnišnico. Iz Glenville bolnišnice se .ie vrnila Mrs. Margaret Roža«c z Waterloo Rd. — Na svoje"1 domu leži bolan Rudolph N0' vak, znani prodajalec z.e!e' njave in sadja na 80 cesti.
Nesrečen padec
Pittsburgh, Pa. — Po stoPj nicah v klet je tukaj pade' rojak Joseph Grašič in si z10'.' mil roko. Zaposlen je bil P11 Pittsburgh Railway Co. že trl' deset let, odkar je prišel lZ starega kraja.
Dve operaciji
Oglesby, 111. — V jolietsK bolnišnici je bil operi1"'111 Frank Duša k in sicer na °(>eS(' ni mreni. Operirana je 1)1 * Alice Krančič.
Napaden	j
So. Chicago, 111. — Tu*1" poznani rojak Mr. Jack St*u* dohar, (Happy) je bil klo soboto napaden in <>roP? za precejšnjo svoto der-ar-,'1' — Mr. Staudohar ima trf^ no s perutnino na 5)2 cesti P leg Illinois Central želez»ice'
Milwauski bolniki
Milwaukee, Wis. — Že Pr
ek 2
čim, kako se jim je dopadla sveta v njenem žepu.
,ie
cej časa je pod zdravi skrbo Mrs. Anna Uepenš West Pierce St. -- E,aako ^ že nekaj dni bolan in ,ie zdravniško oskrbo 22 leWJ*jc tukaj poznane Mrs. na South 1st St.
(79)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Sporočilo, katerega je dobil Tarzan, da je bila njegova žena Jane izgubijo rta, ali da je morda celo mrtva, bi na takem mestu vsakega moža, čr je ženo tako- raci imel Kot Tarzan, pripravilo do obupa. Ne tako Taraana. Življenje v džungli in vsakovrstne nevarnosti, so ga napravile močnega in prevdar-nega.
Nekoliko je premislil, nato naglo napisal kratko sporočilo, katerega je j>o ravno istem odposlancu, ki je prinesel pismo, da je njegova žena potovala z zrakoplovom, odpo^ul tudi 011 sporočilo v Nairobi, da tam po l.tbe in z letali preiščejo džunglo, za izgubljenim letalom. Nato se je pod il naprej . • .
... Po posrednem slučaju, ali kako bi že imenovali, je Tarzan izbral pot proti deželi Kavuru nekoliko v stran od kraja, kjer so si naši ponesrečenci /gradili zavetje in kamor je bila nad \»ati Jane Grevstokc položila pismo. Tako so se pričeli razvijati čudni dogodki, katere bomo sledili v'tej povesti.	' ,
Ko je Lady Grcystoke odložila pismo, je pohitela, da čimprej dospe do družbe, od katere je bila zaostala. K<> je tako hitela, je naenkrat opazila precej daleč za drugimi princa Sborova, kot bi se'ustavil n.daS4 da jo počaka. Jane se ni mnogo zmenila sanj, ampak je pohitela, da jih čimprej doteče.
P" Petek', 18. marca 1538
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
-o	■	... .
Stran 3
r.mmmmmm*.m w—imwmii

Dražba
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vstanovljena 29. novembra 1914.
v SSSTtES? Sedež: Joliet,
Inkorp. v drž. Illinois 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd„ Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis.
Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
« Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, | ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $165,396.00.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 100% solventna. Rojaki (inje)! Pristopite v njeno sredo.
Za nadalina pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois.
Z URO v GLAVI
Deček, ki ga kaže slika, 13 letni J ack Grant iz Stockbridge, Ga., trpi na nekem neredu v glavi, ki ga zdravniki, brez uspeha raziskujejo. Iz glave se namreč sliši neko čudno tiktakanje,, podobno kakor ga dela ura, ki jo deček drži v roki. Ti glasovi dečku dostikrat jemljejo spanje.
članstvu dr. št. i i, in
14. dsd.
Pittsburgh, Pa.
Cenjeni sebratje in sosestre. Naznanja se vam, da smo prejeli obvestilo od glavnega tajska DSD, sobrata }7rank J. Medica, da pride on in državni izvedenec v naše mesto v Nedeljo 20. marca. Oba nam b°ta pojasnila o novi spremembi certifikatov. — Želja Obrata glavnega tajnika je, da izvršite zadevo glede pre-"membe certifikatov v najkraj-Sem času. Da bo pa mogoče doseči, je priporoča! sesta-
nek obeh društev, namreč dr. sv. Družine št. 11, v Pittsburg-hu in dr. sv. Lovrenca št. 14, v East Pittsburghu, da se skupno snidejo v Slovenskem domu na 57 in Butler St. v Pittsburghu, Pa., v nedeljo 20. marca ob 9 uri zjutraj. Kateremu ne bo mogoče priti takoj zjutraj, naj prav goto-1 vo pride popoldne, ker bomo zborovati tudi popoldne. — Upajoč, da se bote vsi člani in članice obeh zgoraj omenjenih društev udeležili te seje, ostajamo s spoštovanjem.
Odborniki dr. št. 11.
in št. 14, dsd. *
RESNICA 0 OČITKIH CERKVI, ČEŠ DA JE SOVRAŽILA ZNANOST
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine.
St. 1. Društvo sv. Družine, Joliet,v Joliet, 111.
—	Predsednik John Kramarich, Cora St.; tajnik John Barbie,
103 Vine St.; blagajnik Joseph Ger-301 Hutchinson St. Vsi v Joliet, .!'• — Seja se vrši vsako četrto nede-,J0 v mesecu ob 1:30 popoldne v stari So>> sv. Jožefa.
nSt- 2. Društvo sv. Dru2lne, Mount ""ve, Hi.-. _ predsednik Mike Golda-B!ch. tajnik in blagajnik Sam Golda-'^n, P. O. Box 656. Vsi v Mount Vci 111. Seja se vrši vsako drugo ?e|eljo v mesecu.
j. St- 3. Društvo sv. Družine, La Salle,
J - Preds. Anton Strukel, 1101 -,h St., tajnik Anthony Kastigar Jr., J 46 — 7th St.; blag. Mary Kastigar,
—	7tli St. Vsi v La Salic, 111. Seja Su vrši vsako drugo nedeljo v mesecu,
s°lski dvorani sv. Roka, ob 1. uri
«*
Popold
r -".llC.
4. Društvo sv. Družine, Bradley,
ir: — Predsednik George Krall, P.O. h05j 462, tajnik John Zaje, P. O. Box v'.blagajnica Anna Jamnick, Box 368. irSl v Bradley, 111. Seja se vrši vsako
'iSo nedeljo v mesecu. t,*1'- S. Društvo sv. Družine, Ottawa, s.,: — Pred. Louis Basky, 1018 Poplar * re«. tajnik Frank Less, 1206 Chest-c Street. Vsi v Ottawa, Illinois. — se vrši vsako sredo po tretji ne-J' v mesecu v prostorih sobr. Frank Cis °l> pol 8. uri zvečer, j. 6. Društvo sv. Družine, Wau-ri 8an, 111.; _ Predsednik Anton Ma-b/c,c- North Chicago, 111.; tajnik in \V , nik Joseph L. Dražler ml.. 925 s^Uw0rth Ave., Waukegan, 111 — ^ Ja se vrši vsako prvo soboto v mc-„ Cl! ol) pol osmi uri do preklica v
dvorani na Tenth St. dak' t?.' društvo sv. Družine, Rock-
Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela. Chicago, 111. — Preds. Andrew Glavach, 1784 W. 21st St.; tajnik John Dcnsa, 2730 Arthington St.; blagajnik Frank Puklavec, 1930 W. 21 st Place, Chicago, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St.
Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, Easi Pittsburgh, Pa. — Preds. Joseph Pav-akovich, 308 North ave; taj. Michael Kelly, 612 Sycamore St., blagajnik Nickolas Pavlakovich, 309 Beech St. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 6. uri zvečer, na domu sobrata Michael Kelly, 12 Sycamore St.
Št. 16. Društvo sv. Tcrezile, Chicago, 111.—Predsednica Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Avenue, tajnica Amalia Anzelc, 1858 W. Cerinak Rd.; blagajnica Theresa Pintar, 1930 W. 22nd Str. Vse v Chic.iRo, 111. — Seja se vrše vsak četrti pontdUjck v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. ferezije, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary Skoflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Katheriue Danyun, 1011 Pine Street. — Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka.
Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, 111. — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. lSth St.; tajnica in bla-gnjničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th ;n Laure St.
Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Preds. Stanley Cudic, 111
dale {{, "r»6tv°	T(-no V. VVollman St.; tajnica in blag. Rose
fctoen A - 1 redS- Mart"	, ■ n..„i,l,	N. Arizona Ave.: Vsi v
Sli, v,0' tajnik in blagajnik Michae
svojega gobavega junaka v Salerno. In ta junak je živel na primer v severni Evropi! Dejstvo je vsekakor, da je anatomija na visoki šoli v Salernu bila obvezen predmet. Ce so torej v srednjem veku menihi sami učili to znanost, pač nihče ne bo več opravičeno mogel trditi, da je to znanost cerkev prepovedovala.
Nekateri se sklicujejo prav na Leonarda da Vincija, ki je umrl leta 1519, ter velel, da je njemu cerkev onemogočala študij anatomije. Kakor smo že namignili, je bil ves tedanji čas notranje nekam nasproten takemu študiju. To pa ne velja le za cerkev, marveč za vse javno mnenje tedanje dobe. Pa še v tem oziru novodobni pisci mnogo pretiravajo ter preveč splošno obsojajo, kar se je morda zgodilo v enem ali drugem kraju. Nasprotniki cerkve se sklicujejo na to, da je cerkev obtožila in pred sodišče gnala učitelja na
win-,;,	'"J1"* wob-j«"" ......
Ill V'. 724 Meadow Ave., Rockdale, VSal. si v Rockdale, III. Seja se vrši „. 0 prvo nedeljo v mesecu v ccrkve-|v°rani.
Chio 10' Dw"tvo sv. Družine, South
111: — Predsednik in bla-S, ,k lrrank Cherne, 2C72 E. 79lli "L" Jnik Anthony Motz, 9630 Avenue v v'8' V South ChicaK0> N'- St'ja
®ec(I fS1 Vsako četrto nedeljo v me-
bur«V Dru^tvo sv. Družine, Pitts-J> Pa.: _ Predsednik Joseph b,
„ :°vich, 39 Winchell St., Sharps-S22ž\?a'; tajnik George Weselich, \Vi(ij cy-stone St.; blagajnik Joseph •S113 Poe Way, Pitssburgh, Sfja s® vrši vsako tretjo nu-k v; v. nie»ccu ob 10. uri dopoldne v Št' ,, niu- 57- cesta.
društvo sv. Cecilije. Joliet, g r«4icdnica Anna Jerislia, e>58
V, 82? 4y ?lrtet- ,aj"ifa Ro;iR Ba"
"itii,. i-Center St.; bhgajničarka ^rall, 1205 N. Hickory St. Vse
Bcnicli, 216 N. Arizona Ave.; Vsi v Butte, Molit. — Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, -lo N. Arizona Ave.
No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: — Pres. and Sec'y. Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St.,. all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St.
No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, 111. — President Emery Subar, 540 N. Bluff St.; Secretary John Rolih, 528 N. Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1109 Elizabeth St. — Lodge meets every third Sunday at Slov'cnia Hall, 803 N. Chicago St.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu večkrat. Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. l3. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi.
Sloveči ruski pisec Merežkov- njeveške pesnitve, ki pošiljajo skij popisuje, kako se je veliki slikar in veleum Leonardo da Vinci udejstvoval v vseh panogah znanosti ter bil tudi anatom, dasi mu je bila anatomija veda, ki se ji je mogel le skrivaj posvečati. Pa tudi drugi pisci vedo povedati, da so v srednjem veku anatomijo preganjali in da so učeni možje, ki so hoteli spoznati ustroj človeškega telesa, to mogli le skrivaj delati. Ta stvar se da ,dasi je taka trditev v glavnem pretirana, vendarle razločiti.
Najprej si moramo biti na jasnem, da so v prejšnjih stoletjih v splošnem bili zoper to, da bi bil kdo mrtvo človeško truplo razde val. Imeli so pač večje spoštovanje pred rajnimi kakor pa dandanes. V glavnem pa so znanstveniki za svoje namene lahko uporabljali trupla usmr-čenih obsojencev ali pa neznanih mrličev, ki so jih kjerkoli pobrali. Takih mrličev pa ni bilo mnogo, zaradi česar je bilo težko dobiti trupla za seciranje. S tega stališča je anatomija v naravoslovnem in medicinskem področju razmeroma še mlada znanstvena panoga, dasi tudi ni premlada.
Anatomijo je poznal že stari vek, ki pa je v znanstvene namene uporabljal le živalska telesa. Pri tem je v splošnem ostalo do konca srednjega veka. Avtoriteta klasičnih znanstvenikov iz starega veka je bila tako velika skoraj ves srednji vek, da si starih nazorov glede anatomije skoraj nihče ni upal podirati. Vendar pa bo napačno trditi, da srednji vek anatomije sploh ni negoval. Prav tako je napačno trditi, da srednji vek te panoge znanosti zato ni negoval, ker je bil sovražnik telesnosti. Toda zgodovina govori drugače: 2e odredba cesarja Friderika II., ki je umrl leta 1250, odreja, da ne sme biti pripuščen v zdravniško prakso noben kirurg, ki "se ni na šolah učil anatomije človeških teles". Iz tega bi sledilo, da so to panogo že takrat negovali in da so se nekateri tega učili kar na mrtvih truplih, kar pa se je oblasti zdel(o nezadostno, zaradi Česar so zahtevali tudi teoretične izobrazbe v anatomiji.
V srednjem veku je slovela stara šola v Salernu pri Neaplju, ki bi jo lahko imenovali prvo evropsko univerzo. Vodili' so jo menihi. Da je zelo slovela, nam dokazujejo nekatere sred-
bolonjski univerzi Alberta, ki je na univerzi leta 1319 predaval anatomijo. Resnica pa je, da Albert ni bil obtožen, češ da se ukvarja z anatomijo, marveč zato, ker je skrunil človeška trupla. Mož je namreč iz grobov v posvečeni zemlji dal izkopati zakopane mrliče ter jih je potem na univerzi seciral. S tem je oskrunil tudi posvečen kraj, kakršno je pokopališče. In za kaj takega bi bil še dandanes obsojen vsak profesor.
Iz povedanega pa sledi, da je takrat res močno primanjkovalo trupel za študij. Iz tega so potem nastale razne nevšečnosti in tudi hude zlorabe. Malopridni ljudje so izrabljali zadrego anatomov in so skrivaj na pokopališčih izkopavali mrliče ter jih za drag denar ponujali učenjakom. Pozneje se je celo dogaja lo, da so taki profitarji začeli ljudi kar moriti, da so imeli kaj prodati.
Zoper te strašne zlorabe je takrat, v 14. stol., z vso ostrostjo morala nastopiti cerkev. Cerkev je obsodila greh, ki se je tukaj delal, ne pa znanost. In mislimo, da je še dandanes ni oblasti, ki ne bi obsodila in kaznovala dejanj, ki jih je takrat cerkev javno obsodila. Ni pa obsodila anatomije, ki so jo celo meniti učili ter negovali.
Papežu Bonifacu VIII., ki je umrl leta 1303, očitajo, češ, da je izdal nalašč zoper anatomijo posebno bulo, v kateri je obsodil to panogo znanosti. V resnici pa je papež takrat ostro prepovedal le neko hudo zlorabo, ki se je udomačila ob času križarskih vojska. Tedanji imenitniki so namreč imeli navado, da so trupla svojcev, ki so se udeleževali križarskih vojsk in so med potjo ali na Jutrovem padli ali umrli, nosili domov v Evropo, da bi bili pokopani doma. Ker pa je bilo nerodno in nezdravo morda v hudi vročini prenašati že mesece mrtvo truplo rajnika, so začeli trupla rajnih kar kuhati. Ko je bilo truplo dovolj skuhano, so ostrgali meso in zakopali, okostnjak pa so sedaj lahko spravili domov. Zoper to kuhanje mrličev je takrat nastopil papež. Prav tako je tudi nastopil zoper krajo mrličev in izkopavanje iz grobov. O anatomiji ni nikjer govora.
Da se povrnemo k Leonardu da Vinciju! On se je s svojim u-čencem Markom Antonij eni del-la Torre v bolnišnici Svetega Duha v Rimu ukvarjal z anatomijo. In prav gotovo ni verjet-
no, da bi bila ta dva leto in dan secirala mrliče, pa bi tega nihče ne bil opazil, ko je bilo v bolnišnici polno duhovnikov, saj je bolnišnica bila pod papežovo upravo. To dejstvo pač govori bolj za to, da se nihče ni menil, kaj počneta, saj je vsakdo vedel, da sta anatoma. To je bilo okoli leta 1500!
Leta 1543 je izšla knjiga Andreja Vesala: "De corporis humani fabrica" — o ustroju člo veškega telesa. Ta knjiga je prav za prav začetek moderne
anatomije. Vesal se je rodil v Bruslju, pozneje je postal profesor na univerzi v Padovi ter je pisal knjigo v Bolonji. Bil je telesni zdravnik cesarja Karla V. in kralja Filipa II. To delo bi ne bilo mogoče, če bi že cela stoletja pred njim ne bila ustvarjala podlage. In papež Benedikt XIV. je v prvi polovici 18. stoletja prav posebno negoval anatomske zavode na univerzi v Bolonji, ko je v drugi Evrj dovolj univerz, kjer Lomi j a neznana.
RAZNOTEROSTI
NOVI RUDNIKI V TURČIJI
V Turčiji so v bližini kraja Divrik odkrili v zemlji velike zaloge železne rude. To zemeljsko rudno bogastvo so dozdaj ocenili na 20 milijonov ton. Računajo, da bodo iz tega rudnika Turki vsako leto lahko spravili okoli pol milijona ton železne rude. Rudo bodo kopali s pomočjo modernih električnih strojev, električni tok pa bodo dobivali iz velike elektrarne* ob Evfratu v Mezopotamiji. Rudnike bodo, kakor poroča turško časopisje, v kratkem odprli. Poleg tega bodo baje v kratkem začeli kopati tudi zlato pri Bulgardagu, kjer ga
igre je treba 1.200 igralcev in bi ze tako pri teh igrah sodelovala skoro polovica vasi. Ce pa upoštevamo še to, da predpisi prepovedujejo tudi, da bi nastopale poročene ženske, pa tudi dekleta, ki so stare več kot 35 let, za nastop v zboru pa 28 let, potem je jasno, da pasi jonske igre v Oberammergau stavljajo na vso vas zelo velike zahteve in to tembolj, ker mora biti vsaka vloga dvakrat zasedena.
-o-
ZANIMIVOSTI OZVEZDJA
V avgustu 1933 se je dogodila na ozvezdju Saturnu velika ognjeniška katastrofa. To so u-cenijo na približno deset milijo-'gotovih po svetli lisi na obodu nov ton. Vsako leto bi ga po do-1 Saturna. Ta lisa se je naglo pre-
bo poslal marsikdo svojim domačim v stari kraj kak dar. Mi pošiljamo denar v stari kraj in druge dele sveta zanesljivo in točno že več let. Denar dobijo prejemniki na dom potom pošte brez vsakega odbitka. Pošljite vašim velikonočna darila pravočasno. Včeraj so bile naše cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za	$ 2.55.................... 100	Din
Za	$ 5.00.................... 200	Din
Za	? 7.20...$.............. 300	Din
Za	$10.00.................... 420	Din
Za	$11.65.................... 500	Din
Za	$23.00....................1000	Din
V ITALIJO:
Za $ 6.50................- 100 Lir
Za $ 12.25.................... 200 Lir
Za $ 30.00.................... 500 Lir
Za $ 57.00....................1000 Lir
Za $112.50....................2000 Lir
Za $167.50...............„...3000 Lir
Pri večjih svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite..............$5.75 Za $10.00 pošljite..............$10.85
Za $25.00 pošljite................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
John Jerwth
1849 W. CERMAK ROAD -> CHICAGO, ILLINOIS
sedanjih načrtih mogli izkopati za milijon turških funtov. Nedaleč odtod pa so tudi večja nahajališča srebrne rude. Pravijo, da bi tudi srebra lahko izkopali vsako leto za okroglo pol milijona turških funtov,
-o-
ČUDNA NASELBINA V ANGLIJI
Največja posebnost v Angliji je menda Cotsvvold Bruderhof, majhna, a zelo dobro uspevajoča vasica samih tujcev iz Lichten-steina, Holandije, Švedske, Švice in Češkoslovaške. V najem so dobili pusto in zapuščeno pokrajino ter iz nje napravili s samo pridnostjo cvetoče središče blagostanja. Njihove poroke so zelo svojevrstne: ženin in nevesta povesta vpričo vsega prebivalstva, da se imata rada in s tem postaneta postavna zakonca.
V nekem drugem kraju Anglije so štiri družine, ki so zavrgle vsako moderno civilizacijo in vpeljale popolnoma novo, za katero mislijo, da bo osvojila svet. — V Suffolku pa so se zbrali sami "sovražniki žensk" (misogi-ni) razočarani snubci, možje, ki so jim žene ušle in drugi, ki z "nevarnimi mačkami" nočejo imeti nobenega opravka. Preživljajo se s svojim delom in žive v največjem, samo brez žensk mogočem bratskem razumevanju.
--o-
VSA VAS BO NASTOPILA NA ODRU
Odbor za prirejanje pasijon-skih iger v Oberammergau-u je v sporazumu s tamkajšnjim občinskim zastopstvom sklenil, da bodo prihodnje pasi jonske igre v tem kraju leta 1940. Režiser bo spet isti, kot je bil pri prejšnjih igrah, in sicer Johann Land. Kdo bo vse na teh.igrah nastopil, bodo določili šele jeseni leta 1939. Nekako pol leta pred začetkom pasijonskih iger bodo morali spet vsi moški prebivalci Oberammergaua pustiti rasti brado in lase, ker predpisi, ki veljajo za te igre, prepovedujejo uporabo lasulj.
Oberammergau ima okoli 2.600 prebivalcev. Za pasijonske
mikala in jo je bilo dalj časa opaziti. Spoznali so, da se je razlila reka goreče tekoče lave po potresnem ozemlju in da je objel dim več 1000 kv. km obsega-jočo ploskvo. V 1. 1916. je zvez-doslovec Barnard odkril s pomočjo fotografskega aparata zvezdo, ki je z neverjetno hitrostjo hitela nasproti zemlji. Hitrost, s katero je drvela zvezda proti zemlji, je obsegala 110 km na sekundo.
Na vsak kvadratni centimeter zemlje žari sonce v minuti 2 kaloriji. So pa tudi zvezde, ki zaradi svoje neverjetne toplote niso vidne. Ko so odkrili razne nove zvezde, so ugotovili tudi toploto teh zvezd in so dognali, da imajo 35.000 do 50.000 stopinj vročine. V takem vročem stanju izžarevajo ultravioletne žarke. Če primerjamo to toploto s toploto sonca, ki ima 6000 stopinj — lahko sklepamo, da je sonce v stanju ugašanja. V 1. 1929. so odkrili zvezdoslovci ozvezdje, ki je oddaljeno 2 milijona svetlobnih let. Odkrili pa so tudi zvezdo, ki je 3000 krat večja od sonca. Njen premer je 20 krat večji kot razdalja od zemlje do sonca, njena toplota meri 1000 stopinj.
Tisti, ki imajo pod svojo streho druge liste, katoliških pa ne, niso zanesljivi katoli-
čani.
DR. I E.
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. RezidenSni telefon: La Orange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
Vii™»v»»»»»»w»»»

SLOVEČE
na
vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje VAŠ ROJAK
JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111.
ROJAKI SLOVE!!!
Kadar želite o. Krasiti grobove svojih dragih, ne poaa-bite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste
nagrobne spomenike t vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 • 47S7
r Straw 3
•AMERIKANSKI
I i i i' 111' 1 vrin*
SLOVENEC'
Petek, IS. marca
•M
mmmm
j
'Dušica"
ROMAN
»—i
Spisala B. Orczy Prevedel Paulua
De Batzu se je zdelo primerno, da je vnovič malomarno segel v žep in pošuštel z novčanicami.
"Le pod tistim pogojem!" je odgovoril Heron hripavo na to njegovo kretnjo. "Le pod tistim pogojem —! Kakor sem ti že povedal! Če se mi lotiš Capeta, te lastnoročno vlečem pred sodišče!"
"Seve vedno le, ako me dobiš v pest —!" je mrmral de Batz, ki se mu je polagoma spet vračala hladnokrvnost.
Njegove misli so bile že živahno na delu. To in ono je opazil med potom v stolp, kar bi utegnilo izredno koristiti njegovim načrtom. Jezilo g£ je le, da hoče Heron Simona pognati. Ženska, se mu je zdelo, bi se izlahka dala pridobiti. Takale čevljarjeva žena bi za denar marsikaj storila —.
Seve bi ta načrt padel v vodo, če bi Heron nastavil druge ljudi in same moške v stolpu za čuvaje.
Vkljub temu in vkljub Heronovemu divjemu kričanju in robantenju pa seve ni mislil opustiti svoje namere. Saj bi mu prinesla težke milijone, če bi se mu posrečila.
Tistega nadležnega Angleža in njegove prismojene pomagače je pa bilo treba prejkoslej s poti spraviti! Ti ljudje bi mu še najpreje utegnili zmešati njegove načrte. Medtem ko bi se sam s skrajno previdnostjo pripravljal in storil vse, da si pri nevarnem podjetju samemu sebi zagotovi varnost, bi mu lahko silni Anglež prav pod nosom izmaknil zlatega ptička iz tempeljske kletke —.
Ta misel ga je čedalje huje vznemirjala in ga podžigala k zlobnemu, izdajalskemu koraku, ki mu je že dolgo hodil po možganih.
Heron pa je medtem vrel in se hudoval. "Če mi uide tisti črv, ni moje življenje vredno niti pare več! V štiriindvajsetih urah sem mrtev človek, moja glava pade pod guillotino! Povem ti, noč in dan ne spim in nimam miru od samih skrbi, kako bi temNvarneje zastražil tega nebodiga-> treba!
Simonu nisem nikdar prav zaupal — "Nisi zaupal —? Hujše zverine vendar ne moreš najti!"
"Zverine—?" se je režal Heron. "Kaj— svojo patriotično dolžnost stori, drugega pa nič!
Vzgojiti hočemo izrodek rajnega trinoga v pravega republikanca in zvestega patriota, vzgojiti ga hočemo tako, da ga ne boste mogli uporabiti za kralja, če bi se vam tudi s pomočjo samega pekla ke-daj posrečilo, da ga dobite v roke, posadite na zlati prestol v Versaillesu in ga oblege v svilo in škrlat. Dotedaj bo odra-stel, pozabil bo na aristokratske manire in vsak večer bo hotel svoj vrček krepkega žganja —.
To hočemo! Brez koristi naj vam bo, Če bi ga tudi kedaj v roke dobili —.
Pa ga ne bodete! Ne bodete ga in če bi ga moral lastnoročno zadaviti!"
Srdito je pograbil za svojo kratko pipi-co ter molče in divje nekaj časa puhal iz nje.
De Batz je premišljeval.
"Prijatelj!" mu je dejal čez nekaj časa
mirno. "Čisto po nepotrebnem se razburjaš in si uničuješ možnost, da bi kedaj v miru in brez skrbi užival lepo bogastvo, ki bi ti ga poskrbel jaz!
Kdo pa pravi, da se hočem jaz vmešavati v tvoje zadeve z otrokom?" "Bolje da se ne vmešavaš!" "Gotovo! Sem ti že itak povedal, da mi niso nič mar. — Toda mesto da posvečaš toliko skrbi moji nevredni osebnosti, — ali misliš ne bilo mnogo bolje, če bi obrnil svojo pozornost na nekoga drugega, ki se ti ga je treba, verjemi mi, huje bati nego mene!"	/^ M.SL&Jt
"Kdo bi ta bil?" "Anglež —."
"Misliš človeka, ki ga imenujejo "Dušica"?"
"Da. Še nisi občutil njegove živahne delavnosti? Zdi se mi, da bi ti prijatelj Chauvelin ali pa Collot d'Herbois vedela marsikatero povedati v tem ozira —."
"Pod guillotino spadata oba! Za tisto neumno nerodnost lansko jesen tam v Boulognu!
"Glej da pa letos na tebe ne pride vrsta, prijatelj. Morebiti že plete "Dušica" svoje zanke krog tebe —!" mu je mirno pravil de Batz. "Kaj še!"
" "Dušica" je v Parizu!" "Vraga je!"
"Je, ti povem! — In zakaj, hm — ? Kaj misliš?"
Za hip je vladal molk in potem je de Batz dejal počasi in s poudarkom:
"Da ti izmakne tvojega dragocenega ujetnika iz tempeljske ječe —!" "Odkod veš to?" je divje vprašal Heron. "Uganil sem." "Kako?"
"Videl sem nocoj nekoga v gledališču." "In —?"
"In tisti človek je član lige "Dušica". "Vraga! — Kje ga najdem?" "Ali podpišeš, kakor običajno, pobotnico za tritisoč petsto frankov, ki ti je ponujam, prijatelj? Potem ti povem, sicer pa nič." "Kje je denar?"
"V mojem žepu!"
Brez nadaljnih besed je potegnil Heron črnilnik k sebi, vzel kos papirja in peres-nik in napisal par besed. Posul je papir s peskom in ga pomolil de Batzu. "Ti zadostuje?"
De Batz je previdno in počasi prebral pisanje.
"Le za štirinajst dni mi jamčiš za varnost?"
"Za tisto vsoto je dovolj. Če hočeš za dalje časa, moraš plačati več!"
"Prav!" je rekel de Batz hladno in zge-nil papir. "Štirinajst dni varen biti v Parizu ,to je vsekakor prijetna reč.
Želim pa ostati v zvezi s teboj, prijatelj Heron! V štirinajstih dneh se spet oglasim."
Potegnil je iz žepa listnico, vzel iz nje šop novčanic in jih naštel pred Herona. Njegovo potrdilo pa je varno shranil v listnici in jo vtaknil nazaj v žep.
(Dalje prih.)
J^Q^g	^ P°UČen' za*>aven zanimiv
slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET 1849 West Cermak Road,
—m^mmmammmmmmmmi Chicago, Illinois
SREČANJE V PODZEMSKI ŽELEZNICI
Iz Stoekholma na Švedskem poročajo: Pred kakimi 20 leti se je s Švedskega izselil v Ameriko mlad fant Gosta Lindblad, čigar oče je bil trden kmet. Mladi švedski fant si je v Ameriki hotel u-stvariti trdno podlago za življenje. V Newyorku pa nikjer ni dobil prilike, da bi se ustanovil. Moral je popotdvati daleč na zahod, kjer je kot drvar delal v kanadskih gozdovih ter se s težkim delom preživljal po žagah in tovarnah. Tako so minevala leta. Zaradi tega, ker ni imel pravega pričakovanega uspeha, tudi ni več pisaril domov, ker ga je bilo pač sram. Domači, bratje in sestre ter drugi sorodniki so bili prepričani, da je fant že davno mrtev. Edinole oče in mati sta še verovala, da sin še živi. Pa zaman so pisarili za njim, odgovora ni bilo.
Končno se je najmlajša se^ stra, ki brata tako rekoč niti poznala ni več, odločila, da ga gre iskat v Ameriko. Ko je on odšel od doma, je bila še malo dekletce. Vendar je bila prepričana,, da ga najde. Pa veliko je bilo njeno razočara-
nje, ko je prišla v Newyork bratu. Nazadnje je dobla na-in nihče ni vedel nič o njenem slov nekega Šveda, ki bi ji bil utegnil kaj povedati o bratu. Da bi pa prišla k tistemu Švedu, je morala stopiti na podzemsko železnico. Ko je hotela skočiti na vagon, je bila malce nerodna. Njena ročna torbica se je odpela in iz torbe se je usulo nekaj drobiža. Ameriški in švedski denar se je zatrkljal po tleh. Deklica je bila v veliki zadregi, ker bi bila morala pobirati denar, pa bi na vlak ne mogla. Njeno zadrego je opazil močan možak, ki je stal zraven. Brž se je sklonil in ji pobiral drobiž. Videl je,, da ima dekle s seboj tudi švedski denar. Zato jo je po švedsko ogovoril. Dekle se je močno začudilo, da jo nekdo po švedsko ogovarja. Spustila se je v pogovor, nakar je povedala, da išče brata. Kmalu sta^se objela, ker je tisti široki Šved bil njen iskani brat.
Pisano polje
J. M. Trank
-o-
Nekatere dekleta ali žene ne vrjamejo mnogo zdravnikom; zaupanje dobe do njega še le tedaj, če jim pove, da so lepe in "fejst".
Velikonočne razglednice
[| ■■ IIIIIIIH I llliiMiiiiiiiiiiMiiiimi 111 Minn i in i......—illinium m will Pili HM«.....mi
tiskane v slovenskem jeziku imamo v zalogi:
VELIKE RAZGLEDNICE z lepimi slikami, s slovenskim pozdravom v kuvertah stanejo komad po............................................10 centov
MALE RAZGLEDNICE v obliki dopisnic, pa
stanejo po 5 centov komad, ducat pa--.40c
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
Ali bo sovjetizem končno zmagal ? Več vrst ga je, v bistvu je le eden. Na dnu mu je materializem, naziranje o člo-materializem, naziranje očlo-veški naravi.
Silno kričijo, da sovjetizem povsod zmaguje. Morda res zmaguje. Ako zmaguje, bo tudi zmagal, bi kdo utegnil mi sliti. Pa ni tako. Zmaga, končna zmaga, ne odvisi od nekega zmagovanja, pač pa odvili od resnice. Tako priča ja~
. sr.o vsa zgodovina. Marksizem gniniiiniiuniiiiiiHnMiMiiiiinuiiiNviio^	* sloni na materia 1 iz m u to r 'i j
na naziranju, da je človek le malo opilena žival, da mu je namen le zemeljski dobrobit, ker "za smrtjo ni ničesar", kakor pove slovenski materialist. Ako je to resnica, in je tako glede človeške narave, potem ni niti najmanjšega dvoma, da sledi sedanjemu "zmagovanju" materializma tudi — zmaga. Ce pa člove-
Iveri.
Od dobre katoliške strani vidim izraženo upanje, da bo priklopitev Avstrije pomnožila število katoličanov do 7 mi-ljonov, in bi prišlo še nad 3 miljone katoličanov iz Čeho-slovaške, ko bodo tudi ti priključeni. Avstrija je morda res že priključena, pri Čeho-slcvaški utegne biti precej težkoč, modra celo hude borbe. Recimo pa, da bo šlo. Na-zijzem lahko še dolgo vlada. Odpor je bil dozdaj naravnost presenetljivo slab od strani nemških katoličanov. Govorijo celo, da je katoličanstvo uničeno, ali bo uničeno, ako gre še nekaj let tako naprej. Pritisk je strahovit, ampak vsi katoličani so v Hitlera zate-lebljeni radi političnih upanj za nemštvo. Avstrijci bodo še bolj zateflebljeni, in češki nemški katoliki jih bodo še prekašali. Odkod naj pride odpor? Poznam tudi kvaliteto avstrijskih katoličanov. Nekaj bo, dosti ni,in politični upi vse zamedejo, še bolj je tako na Češkem. Ako se nazijzem zruši, bi bilo nekaj opravičenih upov. Zrušil se pa ne bo tako hitro, dasi naivneži to napovedujejo že za jutri.
£ a
SLOVENSKI MOLITVENIH
praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi Knjigarna "Amerikanski Slovenec":
DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane
rudeča obreza, v platno vezan .......................................................... 85c
Lepo vezan, zlata obreza ....................................................................$1.25
MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza___________________________________________ 75c
Zlata obreza ........................................................................................$1.00
S
MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, razne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne
pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza............................ 75c
Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00
Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25
Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25
1 NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane .....................................................................................$1.50
S
1 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripra-§ ven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza ............................................................................ 95c
Lepša vezava, zlata obreza ...............................................................$1.50
I POT K BOGU. Zlata obreza.................................................................$1.50
Rdeča obreza ......................................................................................... 95C
I RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ....................................................................................$1.50
REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................$1.50
Platno, rdeča obreza, veliki tisk .......................................................$1.25
ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
staiH rudeča obreza................................................................................ 75,.
Lepo vezan, zlata obreza ......................................................................$1.00
SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza....................................................$1.75
SLAVA MARIJI- Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:
Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo.............$1.50
Vezan v tin° usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$h25
Umetno usnje, zlata obreza................................................................jj 00
VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo...........;....................................5150
VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza.................... 85c
Zlata obreza .....................................................................................Z$1.25
ška narava ni taka, kakršno predpostavlja materializem za svojo zmago, potem lahko materializem zmaguje, zmagal pa ne bo, ker nobeno človeško naziranje o človeški naravi, te narave ne more izpre-meniti, ako se ne strinja z resnično in pravo naravo te človeške narave. Ako materializem ne pojmuje pravilno človeške narave, ne bo nikoli te narave izpremenil, pač pa bo ravno resnična človeška narava končno potisnila materializem tja, kamor spada, namreč med zablode in zmote. Tisti, kateri se toliko pehajo za zmago materialističnega nazi-ranja, kakršno je vkoreninje-no v boljševizmu, komunizmu* sovjetizmu in tudi v materialističnem demokratizmu, naj bi se najprej pobrigali za to, ali so z materializmom res tudi pri resnici, in če niso, bodo vse zmage brez končne zmage. Pravijo, da jih "absolutne resnice", med katere spada v prvi vrsti resnica o človeški naravi, ne brigajo. Pa dobro. Ako so na pravem o ti naravi. Če pa niso, se bo prav ta narava za nje pobrigala,. in jim pokazala, da je ni človeške moči, ki bi mogla premagati človeške narave, ali je količkaj izpremeniti. Prav v Rusiji izpreminjajo z vsemi človeškimi močmi in sredstvi to človeško naravo, pa tudi mehki panteist silno mehko« da je v Rusiji prav zdaj baJe več vernosti, kakor le kdaj i'1 le kje. Tudi panteist je le ateist ali materialist, pa nehote pove, da vsaj v Rusiji ms° izpremenili človeške narave> ker pač nihče ne more izPre" meniti resnice.
■ - JU
-o-
Ženske so veliko bolj domišljave kot moški, pa tudi kutt' štne so bolj kot moški; z je^1' kom ti narede kar moški z rokami ne morejo.
Hi
Največ prijateljev je na svetu takih, ki svoje prijateljst''0 prodajo za srebrni dolar.
-o-
Ali ste iz vaše naselbini prijavili koga za kampanjska ga kandidata?
*
65c
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza.............
V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza .......................................................................................jj J0
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois
Sopiimniniiiiiuiiui^
ANGLEŠKI MOLITVENIKI
in
ANGLEŠKE NABOŽNE KNJIGE
Molitveniki:
lSe
"THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike.......................
CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana ................................................................................... 25c
"KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje
vezan, rudeča obreza .......................................................................... '
"KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza- 800 "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza...$l-zS "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza .........................................................................
"KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platni-
ce, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza....................
"KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.5
"KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza ..............................................._...$2'5
Druge knjige in molitveniki:
"THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo priporočljiva za dekleta, rudeča obreza ...............................................Jkjjj
V fino usnje vezana, zlata obreza........................................................$2.°"
"THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in
praznike, rudeča obreza .......................................................................
Boljše vezane, zlata obreza ...............................................................
Fino vezane, zlata obreza ....................................................................$1-'®
SVETO PISMO V ANGLEŠČINI:
"THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 strani ..........................................................................................................$2-0«
"THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan ..................................................................................$2.5
Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenik4 ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želj' p0' streči.
H naročilom je treba prid jati potrebni znesek, katerega je posla« n®-
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
__