253. številka. Tečaj XXVII „EDINOST" izhaja enkrat ns dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri i»ojK>lmine Naročnina znaša : ta celo leto........24- kron u po i leta........12 u 6etrr leta........ 6 „ ca en uif^f........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-rofbe \>t*7. priložene naročnine »e oprava ne ozira. Po tohnkarnah v Trstu »p prodajajo p^ iimrrrr -t^vslk*- }>o 6 -u>tink (3 nvč.l: izven Tret:i j-a po 8 stotinnvč ___v Telefon Štv. S jo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko, v • v V edinosti je moč. Oglasi fie računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo •* primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi Itd., se računajo po pogodbi. VHi dopisi naj ee pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ue vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst Uredniitvo in tiskarna -e nahajata v ulici Carintia štv. 12. UpravniStvo in sprejemanje inseratov v ulici Moliu piceolo stv. II. nailstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Občni zbor in javni M političnem društva Jflmost" v Mm dne 2 novembra 1902. (Dalje.) < "itanje tankovega poročila je spremljalo občinstvo neprestanimi mej klici, naper jenimi večinoma proti vladnemu sistemu in poetopanju vladnih organov. Po dovršenem čitanju je sledilo glasno pritrjevanje. Tajni-kovo poročilo je bilo soglasno odobreno. Istotako tudi poročilo, prečitano po blagajniku, gosp. Ante Bogdanovieu. 4«ovor dr/, poslanca Spinrića. Trstu; zamogel bi govoriti tudi o ljudskem Gaijtsch. lati je jezikovne naredbe nekoliko Štetju in o posledicah, ki jih hočejo izvajati ; a ee ni upal niti stopiti pred par-j iz istega; zamogel bi govoriti o sitnostih, ki ; lament, ker je vedel, da so Nemci nasprotni.' jih imajo naši ljudje domačini za domovinsko; Nastopil je vlado Tinin. Njega bi se moglo, pravico, med tem ko se ista daje vsakemu ! smatrati kakor nekakega novodobnega kunk-privandrancu italijanskemu: ali jaz mislim,! tatorja. On ni ničesar delal, ne slabo, ne ^ tla bo o teh stvareh govoril drugi govornik, dobro, ampak je opazoval položaj. V koli-, in jaz mislim tudi, da tudi vi, kakor nikdo kor morem soditi jaz, mislim, da je Thuana; drugi, ne pričakujete od me ne, da bi govoril vsak način najpošteneje mislil, da je jako, o teli stvareh tržaških in istrskih. j dobro poznal odnošaje in da je tudi mislil Naloga, govoriti o političnem položaju porabiti prava sredstva, ako že ne za po-v e monarhije, in posebno o parlamentarnem polao ozdravljenje razmer, pa vBaj za neko-položaju, je za me jako neugodna naloga; \ liko zboljšanje. Ali spletkarili so proti njemu prvo zato, ker sem že večkrat pred občin- zakulisni ljudje — :u pri nas imamo mnogo stvom političnega društva »Edinost« na jav- takih, med katerimi je tudi inozemskih mož Koje naznanil predsednik, da sedaj bo! nih 8bo(iih govoril o tem, ia v drugo, ker ne — in Tinin je moral pasti. vem j>ovedati ničesar novega in gotovega. j Prišel je Clarv. On je odstranil jezi-Jaz sem že na oekem zborovanju polit, kovne naredbe. A ker je pod Badenijem za-društva »Edinost« rekel, da v nas in v vsej čelo veljati načelo, da v parlamentu vladaj monarhiji se bije borba med pravico in ne-j manjšina, poslužili so se sedaj Cehi tega pravico, med ravnopravnostjo vseli narodov sredstva in so obstruirali proti Clarvju. In in med nadvladjem nekaterdi narodov nad Clarv je moral pasti. Došel je Koerber. točko o političnem in parlamentarnem polo-' drugimi. Ta borba obstoji že stoletja, odkar {Smeh in glasno vsklikanje.) Poslednji je žaju v Avstriji. V ta namen meje omenjeno razni narodi stanujejo skupno, ker jedni so spoznal takoj, da mu v parlamentu ne cve-društvo povabilo, naj jaz poročam o tem, in holeii ^^ da dobij© nadvladje nad drugimi, j tejo rože. A mislil sije: čemu naj bi se zmi-jaz sem se odzval vabilu in eto me tukaj ! Ta borba traJa toreJ» kakor P™vim. že sto-; rom menjala le ministerstva — in je raje govoril g. poslanec profesor Spinčie o pol -tičnem položaju, je občinstvo priredilo reče-nemu gospodu prisrčno ovacijo. Gospod posl. Spinči«1 je govoril tako-le: Kakor je naznanil g. predsednik, je pol. društvo »Edinost« stavilo na dnevni red tudi Naloga, govoriti o političnem položaju, je letJM' a se pojavlja enkrat slabeje, enkrat tako obširna, da bi (se dalo o tem govoriti Ja5Je- Ja?je ee Je PokazaIa v prednjih časih, mnogo, a vendar bi se ne moglo povedati lt0eebm> leta 1848' iu s'cer parlamentarno, a n eear novega. Zamogel bi govoriti, na pri- tuS' na Polju- Ja5Je se je pokazala mer, o februvarekih drgodkih tukaj v Trstu, leta 1860 » 18,J1- in leta 18tl6- in 1867- katerim pravih vzrokov odločujoči krogi, Borba od najnovejšega časa se suče okolo da-si izzvani in provocirani v to," niso hoteli <*veh vprašanj, spojenih nekako eno z drugim, povedati in jih tudi še danes ne povedo : Kao teU vprašanj bi bdo nagodba Avstrije z zamogel bi govoriti o neki italijanski kroni Ogrski, te polovice z ono polovico iu s tem na tržaškem trgu o priliki neke svečanosti ; j nekoliko z Iružene pogodbe z drugimi drža- za-nogel bi govoriti o potovanju nesega ita- vami : a drugo vprašanje je : pomirjenje Če- lijanskega državnika in nekega italijanskega ali jezikovno vprašanje. a Imirala po Primorju in Trstu ; zam >gel bi Po mojem trdnem prepričanju, tudi ko govoriti " obisku predsednika društva Dante bi se ti vpračanji hitro rešili, s tem ne bi A ghieri, Villariia. bivšega italijanskega mi- b:!a rešena kriza, ki vlada že več let, a ni- ni=tra po Dalmaciji; zamogel bi govoriti o malo ona borba, katero sera omenil prej. senci Jinbriaoovi, ki baje plava nad Kvar- Da se dotaknem najprej vprašanja na- nerslim zalivom: zamogel bi govorit' tudi o godbe! Ministerski predsednik Badeni je pozdravih nekih italijanskih in tržaških go- hotel pridobiti < ehe za vladine načrte, da bi razpustil parlament. Prišel je nov parlament, ali oduočaji so ostali isti ! Da, more se reči, da so se parlamentarni odnošaji cel<5 shujšali ! Kajti do tistega časa, dokler ni bil razpušČcn parlament, je bila v zbornici vsaj ena veČina in do tistega časa se je volilo predsednika iz veČine ; med tem ko je pozneje zavladala manjšina in se je volilo predsednika iz najmanjše skupine, ki šteje le — 3 može! K temu se je izvolilo nekega Nemca 1. in nekega Slovana II. podpredsednikom. A gledalo 3e je tudi, da odstranijo mcže, ki bi hoteli ponoviti prejšnjo desnico. Od prvega začetka je Koerber skušal osamiti Mlado-čehe. Računal je, ako ne bo nobeden držal žnjimi, bodo eami 60 njih in zgube korajžo! Ali ravno to njegovo prizadevanje jih je še tesneje združilo. Z nami hrvatskimi in slovenskimi po- -j>odov; zamogel bi govoriti o vsem tem kakor tako s pomočjo Čehov in s pomočjo vse slanci, razdeljenimi v novem parlamentu najti id: o postopanju -lavne vlade nasproti vsemu desnice parlamenta zamogel te laj sklopiti na-j prej v 2 tabora, potem v .>, in sedaj zopet 'emu; zamogel bi govoriti nadalje tudi o tem, godbo z Ogrsko. A za pridobitev Čehov je v 2 tabora, vlada Koerberjeva kakor da niti r.ako -e jemljejo pri na« ptuji podvzetniki in se izdal tako imenovane jezikovne naredbe za računa, kakor da smo in da bomo glaso-nameš'%ajo tuji delavci na mesta dom učili de- Češko in Moravsko. Ali s tem je razkačil j valu za vsako stvar in to za kakomalen-lavcev : zsm< gel bi govoriti, kakor se je Nemce, ki nočejo, da v državi velja jedna- kostno obljubo ali mrvico' Priličao istotako mtnjs! • tu ii v tajnikovem poročila, da se kopravnost. Levičarji, nemške novine in ulica, se računa z razdeljenimi Malorusi in z Ro--k. a?i let ob vsej objektivnosti slavne vsi so se dvignili proti liadeniju in on je muni; nekoliko podobno s katoliškimi Nemci, a-le ne more <1 seči jedne slovenske šole v moral pasti. Na njegovo mesto je stopil Ali tudi Poljaki, ki imajo sicer vpliva in so bili od glavnega poveljn štva odposlani na kratkim bili tu Buri. Strašna utrujenost spregled. branila jim je vsako daljnje opazovanje; Trpeli so ; po dnevu so se potili vročine, zahtevali so počitka in v njihovi duši bilo je a v nočeh zmrzovali skoro mraza; trpeli so Baiuo še prostora za nado, da pridejo kmalu grozno žejo ter skoro ob jednem umirali do svojega glavnega stana. Za strah, da jih gladu. Lačni so bili, enaki sestradanim vol-! morda sovražnik napade zdaj pa zdaj, ni jim S>!n-'e se ;e nagibalo ?e k zu >nu in kovom, kajti njihove, na tri dni odmerjene bilo mari. Bili so popolnoma brezbrižni za . et'ern mr.ik j ada je m se razgrinjal po porcije živeža, katerega so nosili s seboj, vse, da si so vedeli, da vsaka prihodnja se- ravnini, k je bila proti vshodu omejena po pojedli so bili danes v jutro tlo zadnjega kunda lahko stori konec V8< mu. A brigali rsti ni/kili gričev, izza katerih je istotako grižljeja. dasi se varčno ravnali. Ob enem, te niso; jezilo jih je eamo, da so tavali brez P 11 n L 1 8 T « & Konec enega polka. Po Jan-"* u |» >-lovenil I.« o|m»1«I Moili«-. ž«-* gledala skor.> i-ma, da v kratkem vso kar je bilo najhuje, niti znali niso, kje da se ravan pokrije v temen plašč. n&hajajo; menili so, nekateri vsaj, da so k <'ez neskončno p!an, kateri ni bilo mižati ve če m u 'JO milj oddaljeni od glavnega svo- opanti začetka ni kon<*a, jahalo je nekoliko jega angležkega stana. Iraponcev. II lo je Kakih 15 mož ; toda, da si i Koder-koli so v teh 3 dneh iskali - » strovali in poganjali svoje konje, trudne sovražnike, Bur,?. kateri sj se sedaj tu, sedaj va. -o vse ediio ie poča-nim korakom in s tam pojavljali in napravljali grozno škodo ter povedeno glavo korakale naprej. Dva še trosili smrt s svojimi svinčenkami, ako so miada ča^tnitca jahala sta kakih petnajst ko naleteli na nepripravljene Angleže, — bilo rak'>v pred oddelkom, istemu na čelu; iz je zastouj vse iskanje in pregledi. Ničesar vsake j>oteze na njunih obrazih videti je bilo mah marncst, potrtost in globok molk. Postave konjikov so ka/.ale. da so grozno izmučeni: pogledi njihovi eo izdajali, da v njih prsih vladata srd in jezi. Tri dni in tri noči se neprenehoma v =edlih: bili so razsrjeni, kajti brez vspeka je bilo njih iskanje in jahanje, da bi ogledali (zemlje in prepričali se, kje so Buri, kamor niso našli, kar bi zamoglo izdati sovražne Bure, še manje pa, da bi naleteli nanje same. Čutili so pa vseeno od prejšnjega dne sem, da so v njihovi bližini ter da sovražnik opazuje vsako njihovo kretanje in jim sledi. Niti jeden od konji kov pa ni videl še niti jednega Bura, da-si so opoludne prekoračili neko reko, na katere bregovih so bili opazili sledi ve5 sto koDj: znamenje, da so pred vtpelia in ne verič, kje da se nahajajo sedaj. Vojna, o ta vojna ! Kar so si predstavljali pod teai imenom, bili so že okusili skoro vse. Lakoto, žgočo žejo, razne težave in pomanjkanje vsega: vse, vse so že skušali v tej vojni. V takem pomanjkanju so često pričakovali vozove z živežem, ki so se bili zaradi slabih poti zaustavili za njimi za par ur. A pričakujoči m prihoda istih dohajala vsjkdar v taborišče vest: »Buri so napadli vozovje z živežem, straže potolkli, vozove z živežem pobrali ali uničili!« To ni bilo redko; a slave, Biave, katero so jim obetali, predno so zapustili domača, angležka tla, slave si ni pridobil do sedaj nijeden. Sploh : ee-li to imenuje vojna, ako so jim vojne zastave zaprte v shrambah ? ! Eaacega je bilo čuti v vrstah prostih angležkih vojakov. (Pride Še.) je predsednik njihovega kluba bil pioglasil celo formalni razpad večine, uiti poljski poslanci niso edini med seboj in se jako težko združujejo v edinstvo. Koerber je v zadnjem času ravno Poljake jako ohladil proti sebi s tem, da je proglasil, da so naredbe le papirnate vrednosti, a zakoni (jezikovni) d t imajo vrednost železne ploče! S tem je ohladil Poljake nasproti sebi, ker oni uživajo popolno ravnopravnost jezika v Galiciji ravno na temelju naredeb, in ker oni — kakor autonomisti — nočejo, da bi se v osrednjem parlamentu razpravljalo o jezikovnem vprašanju ! ampak razpravljalo naj bi se o tem v deželnem zboru ! Tako se more reči, da je Koerber več ali manj odbil od sebe vse stranke prejšnje desnice. A vse to zaradi nemške levice: nemških ustavovercev, liberalcev nemške ljudske stranke in Vsenemcev. To je bila pogreška, ker vsi ti, ako bi tudi hoteli, ne morejo sestaviti večine, ker jih ni zadosti, če tudi jim pridenemo še italijansko skupino, katera pa se v svojih stremljenjih najbolj nagiblje k njim. Pa tudi, če bi se jim pridružili nemška katoliška in krščansko socijalna stranka še ne bi taka večina trajala niti S dni ! Saj veste, kako se koljejo mej seboj ! Ravno antisemitje in drugi Nemci ! To s=e n. pr. najbolje vidi te dni na volitvah v deželne zbore. Razruvanost parlamenta je razvideti že iz tega, da ta parlament sploh ni v stanu napraviti kaj dobrega. In v resnici je Koerber že skoro '2 leti ministerski predsednik z novim parlamentom ; ali v onih vprašanjih, okolo katerih se suče politika, namreč glede nagodbe in v jezikovnem vprašanju, se ni zmaknii ni za korak naprej. O.lkar je junija meseca končal parlament, od tistega Časa skozi 4 mesece se je Koerber pogajal z ogrskim ministerskim predsednikom Szellom. To je bilo večno potovanje sem in tja : Siell je potoval na Dunaj, Koerber v Budimpešto ! Vsaki čas, skoraj vsaki dan, vsaj vsaki teden ee je javljalo svetu, da je vprašanje nagodbe rešeno in samo nekatere malenkosti da je še rešiti. In ko se je približeval čas sestanku parlamenta, se je govorilo, da se vprašanje končno reši, ko bo parlament zboroval. V času parlamenta so začele vladine novine pisati, da nagodbe ne treba rešiti parlamentarno in da se ista zamore podaljšati do leta 1907. brez parlamenta, da se je bil ministerski predsednik Clarv sicer odrekel £ 14, a Koerber da se mu ni nikdar odrekel, in da ee on torej lahko posluži tega Tako se misli, da se je razprava o najimenitnejšem vprašanju, o katerem se je razpravljalo zadnji čas, odstranila iz parlamenta za 4 let3. S tem pa je Čehom izb i to iz rok tisto glavno orožje, katerega so se mislili poslužiti proti vladi. Oni so namreč bili pripustili, naj se razpravlja o proračunu, o načrtu za urejenje kanalov in rek in o zakonski osnovi o zidanju železnic in rekli so: Mi bomo obstruirali tedaj, ko pride na dnevni red nagodba z Ogrsko. Kaj store Čohi tedaj ? Ali ostanejo dosledni ? Ali pa najdejo morda kake druge zakonske osnove, proti katerim bodo obstruirali ? ! Proračun l. 1902 so pripustil', tiskovni zakon bi na vsak; način potreboval pobolj-^ šanja; pride vojno-obrambeni zakon. A tu se ne zna, kako bodo postopali, niti o Čehih, niti o Vsenemeih. Med tem časom je prišel Koerber s svojimi Grundziigec, temeljnimi načrti, torej niti ne zakonskimi načeli, po katerih bi se imelo rešiti drugo vprašanje : jezikovno vprašanje. Ti načrti so izdani samo za Češko in Moravsko, torej niti ne za V3e dežele češke krone, niti ne za Šiezijo, a kamo-Ii, da bi bili ti načrti namenjeni tudi za nase južne dežele, Kranjsko, štajersko, Primorsko, kjer bi bili zelo {»otrebni. A tuli ti jezikovni načrti za samo Češko in Moravsko so taki, da vse stranke češke in vsi javni češki listi izjavljajo, da ne mo- Mestne občine v 8 1 e z i j i izvolile so same nemške kandidate, istotako tudi tamošnja trgovinska zbornica. Jutri bodo volile mastne skupine n a Štajarske m. Slovenci so postavili kandidate za tri skupine, dočim v mariborski rejo nit* razpravljati o njih ter jih odbijajo j skupini priporočajo slovenskim volilcem, naj a l:mine. iVr-Ao ao \ ----j. —^ _i----n---» r»_ (Pri de še.) Politični pregled. V Trstu. novembra 1902. Dezelnozborske volitve. Na Nižje-avstrijskem bo včeraj Ijiiegerjancem nasprotne in med seboj združene stranke: liberalci, socijalisti, nemški naeijonalci in Vsenemci d<'živeli grozen poraz. Po |>opolneni porazu v kmečkih občinah, kjer so Luegerjanci odvzeli nasprotnim strankam vse mandate, kolikor so jih iste še imele, dt.šel je tudi (>oraz v mestih. Tu so proti antisemitom združene stranke za trdno upale, da odvzamejo antisemitom nekaj mandatov in da si morda s p »močjo teh pridobe v deželnem zboru, če že ne večine, pa vsaj impozantno manjš>no. Se včeraj zjutraj, ko so se že zapricele volitve, jKišiljali so liberalci v svet brzojavke, v katerih so zatrjevali, da s > volitve v mestih odločilne važnosti. Nadejali so se torej še vedno, da v mestnih skupinah pridobe toliko mandatov, da bod-» na Ikriljevali, ali pa vsaj) brzdali antisemite, ki so itak imeli že vse kmečke mandate v svojih rokah. Včerajšnja volilna , borba na Dunaju in po druži h niijeavstrijskih mestih je bila grozovita. Posebno so se odlikovali v istej se svojo agitacijo antisemitje in socijalisti. — K ljubu vsem velikanskim naporom ziruženih strank, da bi antisemitom odvzele nekaj mandatov, pa antisemiti ne le da niso ničesar izgubili, marveč so si priborili še nekaj novih mandatov in je bilo celo v notranjem mestu. kateri okraj je bil dosedaj domena liberalcev, izvoljenih šest antisemitov, med temi sam dunajski župan. dr. Lueger oba podžupana in knez Lichtenstein. (Tako je bil dr. I lueger včeraj dvakrat voljen, in sicer v svojem prejšnjem okraju Leopodstadt in v notranjem mestu. — Znamenita je njegova zmaga v Lecpoldstadt. Tu je 'mel 4(M>0 glasov večine, kar je naravnost fenomenalno, ako poinisl.mo, da je to najbolj požidovljen del mesta, take, da ga navadno imenujejo »židovski okraja.) Vsi dunajski okraji so torej volili antisemistično, izvzemši Favoriten (X. okraj), a ae tu je ptišel socijalistični vodja dr. Adler, ki je dosedaj zastopal ta okraj, v ožjo volitev z antisemitom Prohazko. — Ožjo volitev v Favoriten pa so provzročili < ehi, ki so postavili svojega lastnega kandidata. V sled teh novih pridobitev v kmetskih in mestn ii občinah so si antisemitje priborili nad dvetretjinsko večino v nižeavstrijskem dež. zboru. Torej niti združena in z vsemi možnimi sredstvi uprizorjena akcija vseh antisemitom nasprotnih strank ni mogla tej stranki pravnic škodovati. Kako naj si tolmačimo te fenomenalne zmage antisemitov na Dunaju in cel6 v notranjem mestu, kjer voli: kar je odličnega po rojstvu, po socijalnem položeoju, po svoji izobrazit in |>o svojem imetju ? ! Je-li tudi tu delovala tista magična, tajnostna sila »klerikalizmac, ki da je nižeavstrijske kmete gnala v boj proti »svobodomiselnim* strankam ?! Mi menimo, da ne! Mi menimo marveč, da je bilo v rokah antisemitov naj-izdatneje agitacijsko sredstvo to, da so govorili ljudstvu, da so združene nasprotne stranke pod poveljstvom židovskega liberalizma. Moč dunajskih antisemitov ni toliko v njihovem klerikalizmu, ampak veliko več v njihovi spretnosti, s katero znajo izkoriščati dejstvo, da je židovski liberalizem obsovražljeo med ljudstvom. Orehi le-tega vlečejo \ poraze tudi vse druge, ki se vežejo žnjim. pa bodi tudi le s»d hoc. Na včerajšnjih d»-želnozborskih volitvah v zgornjeavstrijskih mestnih občinah bil« je izvoljenih 7 nemških liberalcev, ♦ *> nemških nacijonalcev, 2 konservativca in 1 divjate. Posestno stanje strank, razun konservativne, ki je izgubila jeden mandat, je ostalo nespremenjeno. V splošni kuriji na Koroškem, katera voli 4 poslance, izvoljen je 1 nemški liberalec, potrebne pa so tri ožje volitve med raznimi nemškimi strankami. V kmetskih občinah na Solnogra-š k e m so bili izvoljeni sami pristaši katoliške stranke. ne gredo volit. Za skupino Ptuj-Ormož Poliča ne Ljutomer-Rogatec je slovenski kandidat dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj ; za skupino Celje - Brežice - JLaškitrg - Savnica-Gornjigrad-Luče-Braslavče Vojnik : dr. Josip Karlovšek : za skupino: Slovenska B;strica Slovenji Gra-dec-Soštai j Muta-Marnberg-Suzenica : dr. Fr. Maver. Najhujega l»oja se pričakuje v prvo imenovani skupini. Hud boj bo tudi v drugi, v celjski skupini. »Siidsteierisehe Predse« pravi, da v najneugodnejem slučajH moremo pričakovati prirastka na slovenskih glasih. Cesar se je začudil! »Obzoru« pišejo iz Dalmacije: »Nedolgo temu je bil neki dalmatinski uradnik, oseba v visokem položenju, na Dunaju, da se zahvali cesarju na imenovanju. Cesar je dotiČnifea vsprejel milostno ter se je prijazne) razejovarjal žnjim. Med ostalim ga je vprašal: » Katerega jezika se poslužujete v uradu?« Cradnik je odgovoril: »Veličanstvo! Kakor predpisuje zakon: italijanskega!« C^sar se je začudil, dodavši: »Kako, v Dalmaciji ši italijanskega jezika ? !«« Dopisnik »Obzora« meni, da se bo vsaj odslej dunajska vlada kazala pravično, ko se je eek> cesar sam začudil tej anomaliji. M: se bojimo, da dalmatinski gospod dopisnik še ne pozna dobro t« dunajske vlade, sicer ne bi bil tako nagel se svojimi nadami. Povišanje kontingenta novincev. Le roi est mort, vi ve le roi ! Vojna predloga je timaknena — živela vojna predloga ! Tako bi mogli vsklikati tudi danes, ako... no, alco bi bila bremena za vojsko prijetna in sladka stvar. To pa ni-JO, zato tudi ne vsklikamo veselo. Ali dolžnost kronistov nas veže, da sporočimo p. n. gospodom državljanom, da je morda že danes bila predložena državnemu zboru nova spremenjena pre lloga za povišanje kontiugenta novincev. Ta predloga povišuje kontingent novincev leta 1903 za skupno vojsko za 2000O mož, ogrskih hon-vedov za oOOO mož, avstrijske deželne brambe za -4500 mož. Skupno torej za 27.500 mož. 6000 mož nadomestne rezerve, ki so bili dne 1. oktobra poklicani pod orožje za posluže-vanje havbic in mornarskih topov in za katere so delegacije že dovolile troške, ostanejo v aktivni siužbi, tako dolgo, da pride nadomestilo iz povišanega kontingenta novincev, ako zakonodaja privoli v to. Mesto dosedanjega kontingenta novincev od 103 000 mož za skupno vojsk«, zahteval se bo kontingent 1 -'J.OOO mož, poleg 7500 novincev za obe deželni hrambi. Razveseljiv ruski glas o poljskem vprašanju A. Kirčjev priobčuje v » Mosk. Vedomostih« članek o poljskem vprašanju, v katerem članku izvaja med drugim nastopno: »Poljsko vprašanje leži krikor težak kamen na poti zgodovinskega razvoja skupnega Slo-vanstva. Jedino sredstvo v odločitev tega vprašanja je ono, na katero se sla veti ti vsi-kdar kazali in kažejo tudi sedaj. Druge odloči ive, druge poti je ni in je ne more biti! Ne zločinska želja nekaterih (na sreč > ne mnogoštevilnih) Rusov, da bi poljsko pleme oropali pravice do svobodnega samostojnega razvoja, in tudi ne ; otročje-najivno prizadevanj« nekaterih (na srečo ne mnogoštevilnih) Poljakov po vspostavljenju Poljske v mejah od leta i772 (v to bi se moralo 30 milijonov pravoslavnih Rusov oropati njihove svobode) — se ne uresničijo nikdar ! Saj bi bilo v to potrebno,|da 10 mil. Poljakov zmorejo 120 mil j Rusov, nad 50 mil. Nemcev iz Nemčije in ne malo milijonov avstrijskih Nemcev! Ali ni to otročje?! Stremljenje poljskega naroda po popolni avtonomiji, ki je povsem opravičeno, dokler se drži v etnografskih mejah, postaja pa neopravičeno, čim prestopa te meje. Ko pa je to vprtsanje rešiti pravično in praktično? Čisto jednostavno na ta-le način: Mi povejmo Poljakom: »Ako hočete dobiti Varšavo, pozabite na Kijev in Vilno! Če pa boste sanjali o Kijevu in Vilni, potem ne dobite Varšave!« Saj to je bilo prav za prav že v slovečem izreku Aleksandra II.: »Pas de reveries, MeBsieurs«. Odmevi dogodkov v Zagrebu. Nagla sodba v Zagrebu bo trajala dalje. Tako je dala razglasiti deželna vlada. Povod temu da je dobila vlada po listkih, ki so se trosili okolo in s katerimi se je hrvatsko pre- bivalstvo pozivalo, naj ne kupuje pri srbskih trgovcih. Iz ogrske zbornice. Ogrska poslanska zbornica je v svoji včerajšnji seji nadaljevala generalno razpravo o indemnitetni predlogi, Posl. K o m j a t h v je kritiziral nacijonalitetno politiko in je trdil, daje vsled napredovanja nemadjarskih narodov madjar-ska supremacija v nevarnosti. Pritoževal se je, da se je začelo proti Nemcem na Ogrskem prepozno postopati. Na koncu seje je predložil posl. S z e d e r k e n v ? interpelacijo glede odprave klavzule na italijanska vina, v kateri interpelaciji je prosil mini-sterskega predsednika, naj pomiri ogrske vinogradnike. ki se boje, da se vinska klavzula podaljša preko L 1903. Na Balkanu. Iz Sredca poročajo, da ee je general Cončev, ki je bil pred kratkim prevzel vrhovno poveljništvo macedonske ustaje, povrnil v Sredec, ker je bil v neki bitki s turško obmejne stražo lahko ranjen. General C >nčev zatrjuje, da bo makedonska gverila (vojevanje v malih, razkropljenih četah) nadaljevala vso zimo do spomladi, ko zopet bukne ustaja na širši podlagi. Cončev pripoveduje nadalje, da turške čete ne zasledujejo ustašev, ker nočejo dajati macedonski ustaji prevelike važno9ti. Radi tega so morale ustaške čete povsod le ofenzivno (napadajoče) postopati. Macedonsko prebivalstvo da se nasproti ustašem vede jako hvalevredno in jih podpira živežem. Samo v okraju Razlag da vlada ined ljudstvom precejšnja brezbrižnost, ki škoduje vsemu gibanju. Cončev je lahko ranjen na zgornjem delu stegna. Njegovo hišo straži redarstvo. Tržaške vesti. Izpit. Gospici Marija M a n d i 6, hčerka gospoda dra. Frana Mandica, in Mira Dolenc, sestra gospoda dra. Ščit. Dolenca, bivši učenici tukajšnjega zavoda »Notre dame de Sion«, položili sti na učiteljišču v Gorici zrelostni izpit s prav dobrim vspehom in sicer za nemšii in francozki jezik. Castitamo vrlima gospicama in njiju rodoljubnima družinama. Za osnovo slovenske oziroma hrvatske porote na deželnem sodišču v Trstu je odposlala nadalje občina Slivno prošnjo na ministerstvo za pravosodje. Poarlavje o Kalabrežih. Naša mesto je zadnja leta prenapolnjeno od samih tistih malih črnih bitij, ki prihajajo sem iz Kala-brije po nalogu tržaških Židov in irreden-tarjev. Posebno, odkar je magistrat najel zadnje posojilo K 24.000.000, je teh bratcev tu toliko, da so v pravo nadlego domačinom in avstrijskim delavcem sploh. Ni pa bilo dovolj, da so tržaški »patrijotje« nagnali sem cele tolpe teh laških podanikov ! Ne, trebalo je marveč še kalabrežkih voznikov, ki si jih je nek magistratovec naroČil, da vozijo zemljo iz gozdiča Pontini v morje ! Domači vozniki, ki tu plačujejo davke in ki tu zasluženi denar tudi puščajo tu, pa morajo sedaj gledati, kako jim tuji državljani kradejo kruh iz-pred ust! Človeka prevladuje čut sramote in jeze, ko mora gledati te najnovejše tržaške voznike, ki vozijo nekako kalabrežko >kari-jolo« z enim konjem. V teh »karijolah« vozi sleherni voznik po kakih deset kalabrežkih klobukov zemlje ; smelo pa trdimo, da sleherni naš voznik vozi v svojem košu vsaj za pet omenjenih »karijol« materijala ! In t) gotovo le za malo višo plačo od ene, ki jo prejema Kalabrež za svojo »kari j olo«. Podjetnikom pa ni (kakor je videti) na tem. da bi gledali na potrebe domačinov in tudi na svojo korist, njim je menda dovolj, da jim le služjo laški delavci in sedaj še — laški vozniki! ! In viši faktorji gledajo vse to mirne duše ! Nikjer drugje na svetu ne bi bilo možno kaj tacega. kako nekdaj — kako sedaj! Sedaj smatrajo tudi državne oblasti naše slovensko ljudstvo kakor nemiren in prepotenten živelj, katerega treba v interesu države držati na uzdi. Vsako rekriminacijo od strani tega ljudstva proti zapostavljanju v jezikovnem in narodnem pogledu smatra se kakor nečuvena objestnost. Kinaldini žalostnega sp>iuina ie poročal na Dunaj celo o neki slovanski iredenti v Trstu, ki da je še veliko bolj nevarna nego je italijanska. Taka je sedaj sodba o nas na državnih oblastih: ponekod bolj glasna, ponekod bolj tiha. Ali melodija je ista. Nekdaj je bilo maloe drugače, recimo leta 184*, ko so apelirali na patrij otizem primorskih Slovanov. Tedaj so jim slavo peli in jim govorili v materinem jeziku. Temu v dokaz smo priobčili v »Edinosti« že mnogokatero staro listino. Tudi danes nam je pr sla v roko taka listina, na^isnena v nemškem ozir. ital. in slov. jeziku, ki kaže, kako vse drugače so nekdaj govorili z nami. Slovenski tekst se glasi : »Visokoblagorodnomu Gospodu Oberst-vahtmajstru Jovanu Bušeku, zapovedniku teržaško-teritorialne straže v Terstu. Že večkratno sim imel priložnost, olicir-ske in vajaške serca Vam podložnoga Bataljona teritorialne straže ceniti, z velikim'veseljem pak sim se njegavoga srčnoga zader-žanja s*m osebno prepričal, ko je pri Svetomu Jerneju mestnoga okrožja sovražnik na suho priti grozlkakor sim tudi na drugi nasprotni strani prtino rjegovo čuvanje in brambo morskoga brega dobro opazil, dokler je sovražno brodovje blizo bilo. Gospod Oberstvahtmajster nej tedaj ofi-cirjam in celomu vojažtvu tako moje pričanje z očitnim ukazam na znanje dajo, ino nej zraven opomnijo, de se jez častenoga cenim, ker take junake med meni podložne, v brambo teržuškoga mesta :n teritoria namenjene trume šteti zamorem. Bidite scer tudi Vi, Gospod vodja, žive moje hvaležnosti ob koristni in dobro izhajavni vodbi tega lepoga in krepkoga Bataljona zagotovljeni. v Terstu 2otoga Velikitravna 1848. GYUI,AY 1. r. F. M. Lt.c Niže doli pa je natisneno poleg laškega teksta po slovenski : »Častitljivi Komandi teržaško teritorial-noga vojaštva v Terstu. Teržaško teritorialna straža je v ravno pretečenih dnevih, ko je sovražno brodovje našemu mestu grozilo, svoim večletnim velikim častem in zaslužban novo znamenje domoljubnoga truda pridjala, ker se je verlo pridno in pogumno vsim napravam teritorial-noga varstva podložila. Bodi slava, čast in zahvala taki junaški trumi, in njeno zaslu-ženje neprenehama krepko podpirati sim in bodem jez vedno pripravljen. v TERSTU 26toga Velkitravna 1848. Ilirsko-primorski poglavar ALTGRAF SALM 1. r.« Tako so torej sodili v burnih časih pravi avstrijski patrijotje o tistih naših Slovencih, ki so danes baje, nevaren destruktiven živelj, katerega treba baje držati na uzdi in mu dajati čim manje —pravic! ! Pritožba iz občinstva. Prejeli smo : Dovolite mi, gospod urede ik, malce prostora, da se oglasim proti neki tu v Trstu ukoreninjeni razvadi, katera pomenja skrajno brezobzirnost do občinstva, ki hodi po ulicah in katera je tudi jako nevarna v zdravstvenem i pogledu. Ako ti je iti predpdudne po tržaških j ulicah, videl boš, kako ti ženske z vsakega okna doli tja do 10.— 11. ure otepajo tapete, plahte, rjuhe, blatna in zaprašena krila itd. Ne treba praviti, da se s tem kvari zrak in da je to otepanje nevarno javnemu ! zdravju, kar jo tem huje, ker v Trstu itak ' nismo preveč na dobrem v tem pogledu ! Pa j tudi, ko bi ne bila zdravju nevarno ta grda ■ razvada, vsejedno bi pomenjala grdo brezobzirnost do občinstva, ki hodi po ulicah. \ prvo je to jako neprijetno za pasante, v drugo pa tudi nisi gotov, da ti ne pade doli na glavo kaj — oprostite, nežne čitateljice ! — živega ! Večkrat že sem se pripravljal, tla se oglasim proti tej razvadi, proti kateri bi fc res moralo ukreniti kaj izdatnega. Ko pov-darjam to, vem, da soglašajo z mano stotine in stotine meščanov. Oni, ki so poklrcani v to, naj ukrenejo potrebno v varstvo pasantov ' na tržaških ul cah pred t/.oačeno nadlego in pa v korist javnega zdravja ! Povišanje bolniških stroškov. Mestni magistrat tržaški je sporazumno z deželno vlado povišal odškodnino za oskrbo bolnikov v tukajšnji bolnišn ci od 2 K na 2 K 8 st. na dan. Ciril Metodijevi liiškoti. Poznani narodni obrtnik in trgovec g. Svetko Hanibal Škerl, ki ima svojo pekarno in sladčičarno v ulici Giulia št. 22 (glej oglasi, je z dnem o. t. m. začel prodajati biskote na korist naši družbi sv. Cirila in Metodija. Kolikor aao f»e prepričali, je blago boljše ojček, dobi *>0 stot. nazaj. Mi priporočamo vsem našim trgovcem, naj si <»skrl>e to blago. Opozarjamo nsše si a v no občinstvo, naj povsodi zahteva le te vrste biskotov. a [>osel»e o|»ozarjamo one, ki razprodajajo sladkarije |>o javnih lokalih in po raznih veselicah, naj si oskrt>e (zraven drugih) tudi tega blaga, ki se prodaja v narodno korist. No*a razglednica. Dne ."». vel. Apana Po dovršenem prt .g ram u bo šaljiva lo terija, čije čisti dobiček je namenjen z a ustanovitev otroškega vrtca v Nabreiini. Z ozirom na plemeniti namen, v kateri se priredi ta veselica; v obrambo naših otrok pred potujčevanjem — kajti »I,=>gac je blizu in tja pohaja veliko naše nežne dece — se pričakuje obilega obiska. Vabljena so torej vsa zavedna bratska društva, vsi zavedni stariši in vsakdo, komur je nvsri in na srcu nežna mladina! < Surovost med Furlani. Neki goriški laški list poroča, da so šle 3 osebe teve Nemcev, tedaj more vlada vsikdar. Naši poslanci se morajo postaviti tu izključno na to stališče in uveljaviti to zahtevo z ne-omajljivo konsekvenco. i. l'."»l ®o otvorili na Krnu (2<)4»>i Triller- popolnima mirno iz Tapoljana v ŠL Vid. Ko je v o kočo. Fotograf g. Jerkič v Gorici je go prišli v Št. Vid. pa so jih napadli, nabili »t gratiral takrat izletnike v lepi razpredelbi ;n oklofutali ter pometali po tleh brez vsa- nsoli imenovane koče. Iz take slike je potem fcega vzrooročaino. Je. ali ni i Pišejo nam : objavili vest, Razne vesti. Ibsenov ultimatum. Slavni švedski dramaturg Henrik Ibsen stanuje v Kristijaniji v neki h ši na oglu dveh ulic. Z njegovega okna nudi se krasen razgled na dvor s parkom in na spomenik kralja Karola Ivana (maršala Neva). Ministerstvo poljedeljstva išče stanovanje s kakimi 30 eobami in je v pogajanju z gospodarjem hiše, v kateri stanuje Ibsen. Ko je ta izvedel o tem pogajanju samo s pisano tinto in na ilustriranem papirju, kakoršoji so rokopisi iz srednjega veka: Dumas oče je ljubil moder papir; Bvron se je bal petka in strahov. Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 6. (B ) — Zbornica poslancev. — V Zbornici poslancev je minister za deželno brambo, umakfivši popred predloženo vojno predlogo, predložil novo vladno predlogo, s katero se izreka dovoljenje kontingenta rekrutov za 1. 1903. in sicer za vojsko in vojno mornarico 12f>000 mož, od katerih spada 51.562 mož na tostransko polovico, «. J ^ tU I M* V VVJV/l V I o J J J poslal je poljedelskemu ministru energičen ter dalJe za c* kr' deželno bramho ultimatum bedeče vsebine: »Ako se mi od- ^rutov 14 o0<> mož. vmes, marveč so celo hujskali pretepača, naj pove stanovanje, preselim se takoj v Nemčijo!« Ta grožnja je dosegla vspeh in poljedelsko ministerstvo si išče drugje prostore za M smo prvi le udarijo. — Naj bi malce razmišljali o tem svoje urade. da je bil v letu 1 *22. Peter oni Lahi, ki se tako radi zgražajo nad Slovenci radi vsake malenkosti ! \ Narodu* : »V cenjenem vasem listu prinesli ste grot'<»oes vpisan med tržaškimi patriciji. — Za nami je objavilo to vest več tukajšnjih laških listo*, med njimi je pisal najobširneje »Trieste«. Ker pa p t vsem tem pisanju in razpravljanju ni dokazano, je li sedanji namestnik ffrot Goess tudi patricij, naj bi — da bo ustreženo radovednosti mnogih — stvar po-iasniii oni, ki imajo časa za to in pa pristop v ljudsko biblijoteko. \ot slovenski list. V mestu Pueblo v severoameriški državi Kolorado je pričel izhajati nov slovenski časopis »G las S v o -b o d e«. Urednik mu je gospod Fran Medica. Novemu listu želimo obilo naročnikov. Za moško podru/iiieo družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu. Pok. Josip Gregor Križmanč č je volil v svoji oporoki 4 K, pok. Ivan (ierdol v Roeilu volil v svoji oporoki '2 K. — Blag jima spomin ! l»lagajnistvo. Darovi. Mohorjan: na Opčinah dopo-slali so našej upravi 20 kron in sicer: 12 K za tukajšnjo žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija ter 8 K za dijaško kuhinjo. Železniški voz v ožilju. Sinočnji br- •vlak iz Pulja dospel je v naše mesto s : »Itirno zamudo. Ko je namreč dotični vlak i sjm>1 na kozinsko postajo, zapazilo je osoUje te postaje, da je v plamenu krov jedinega voza tretjega razreda, ki je bil pola potnikov. Krov se je bržkone zažgal po iskrah, ki so letele iz strojevega dimnika. Čudno je bil , da potniki niso opazili, v kaki nevarnosti se nahajajo : lahko bi se bila dogodila velika nesreča, da ni osobje kozinske postaje zapazilo požar. Ko so na rečeni postaji ogenj , , t^ . . . . .... .... , . , , novijo delniško družbo: Diln ska stavbin^ka ^asui in je bila odstranjena vsaKa nevar- I _ * __ V neizogibno takojšnje spopolnjenje zi-stemiziraoega številnega stanja vojske in vojne mornarice s*U)00možmi, kakor že dovoljeno od delegacij, zahteva vlada, da se pritegnejo 3435 mož nadomestnih rezervistov prezenčnega leta leta U>02 v aktivno službo- tretjino odposlati na dopust in kateremu šteje to aktivno službovanje za jedno vajo. Iz utemeljevanja te predloge izhaja, da je priteg-njenje nadomestnih rezervistov v aktivno Cerkev se je zrušila. V obmejnem inozemskem mestu Veerseli zrušila seje 3. t. m. . V obrambo dobrega imena istr i cerkev, v kateri je bilo 150 ljudij pri službi vaDJe *a ™tran9ko državn<' P«Iot.oo. od ka- skeira vina piše nekdo iz Istre v -Slovenskem j božji. Deset oseb je bilo o tem ubitih, pet pa tere^a možtva ->e Preteku Vđace*a e"° težko ranjenih. Moč tmine. Iz VJolozda pri PoČinjku v j »oročilo ljubljanskega kmetijsko kemiškega Kuaiji prihaja vest o zločinu, ki spominja na prekušališča, da se zadnji čas uvaža na (lotj6no ,Jelo slavnega romanopisca, grota : ie"kakor enoWratno in Kranjsko mnogo vina in mosta z Ogrskega, Tolstega. Neka poročena kmetica je bila več J Hrvatskega in Primorskega, katero je veči- let v ljubavnih odnošajih se svojim svakom, noma ponarejeno, ali pa so mu pridejane Iz t6ga jjubavnega razmerja se je porodilo škodljive reči. Kako je z ogrskimi in hrvat- devetero otrok, ali vseh je takoj po porodu skimi vini, mi ni znano, a glede istrskih, t za^ušiia in zakopala. Slednjič je kmetici iz-j. primorskih vin, pa moram oporekati trditvi Hala nje lagtna ^0 letna hči, ki je znala za častit, ljubljanskega preskušališča in bi prosil vge te zi0gjne slavno uredništvo, da ne bi objavljalo takih y svarj|0 t Minole nedelje zvečer je 78 splošnih sumničenj, katere našim ubo- letna oskrbovanka .Jtlisava Gans na Dunaju gim vinogradnikom morejo silno škoditi. Naš grozno p >ne8rečila. Preobrnda je svetiljko, ubogi vinogradnik je posten, on ne ve še nič stoje5o na mv/\m Svetiljka se je razbila in pe-o ponarejanju vina in v Istri smo bili lani tro|ej ae je razlil po 0bleki starke. Obleka je kakor letos sploh veseli, če smo mogli obili ^^ goreti v hipu. Na vpitje starke so pridelek, in sicer takega, kakor nam ga je aicer leteli go8ec^je gkupaj od vseh strani, ali Bog dal, spraviti v denar. K.anjske kupce ven,|ar prepozno, kajti uboga starka je bila pa prosim, da še nadalje podpirajo naše vino- Ž0 grozno opečena po vsem životu. Zdrav-gradnike in naj pridno zahajajo v Utro, kjer niki reii!ne družbe so jo dali prevesti v bol-morejo dobiti vsakovrstno, a vsikdar pošteno njgajco vinsko kopijico. __Ta dogodek bodi v posvarilo našim lju- dem, ki so često veliko preneprevidni s sve- Vesti iz Kranjske- tiljkam;. Sploh naj se petrolejke prenašajo * Vojak ropar. Desetnik Kovač, ki kolikor le možno malo. Izlasti otrokom naj je pri Glincah s svojim bratom, napadel ne- ee take svetiljke ne dajejo nikdar v roko. kega potujočega krojaškega pomočnika, bo Sploh naj so obešajo tako, da otroci ne mo-izročen ljubljanskemu deželnemu sod šui. rejo blizo se svojimi ročicami, kajti ob naj- * Stavbinska drnžba »l'nionc. »Lai- bolji pažnji nad otroci se more zgoditi v nadaljeval je vlak svojo vožnjo v bacher Zeitung« javlja: >Na podlagi pojbla- hip«. (Ia prevrnejo svetiljko, čemur ls pre-stila c. kr. ministerstva za notranje stvari z rada sledi velika nesreča, dne T. oktobra l'.>02, št. 1)2 15:if dovoljuje c. Statistika kardinalov. Od sedaj živeč h kr. deželna vlada Kranjska dr.u Vinkotu 60 kardinalov je 37 Italijanov, < Francozov, Gregoriču in tovarišem v I/ubljani, da usta- 4 so Španjolci, 4 so iz naše države, 2 iz Neme je, 2 iz Anglije, 1 iz Belgije, 1 iz Portugalske, 1 iz Ziedinjenih držav in l iz Avstralije. O i 37 laških kandinalov jih ima 26 svoj sedež v rimski kuriji, od 23 neita-lijanskih kardinalov pa so le 3 v rimski kuriji. Iz te Btatistike je torej razvidno, da je vodstvo katoliške cerkve popolnoma v laških rokah in ni čuiuo, da je rimska politika — latinizatorska. Anomalije ženijalnih ljudih. 0e3to so že- le v skrčeni, brezpogojno potrebni meri. Med doslimi spisi je 7 nujnih predlogov Mlad oče h o v, med katerimi predlogi je tudi predlog poslanca Kramara in tovarišev za takojšnjo spremembo vladne izjave, podane v prvi seji. Nadaljevaje razpravo o nujnih predlog h je zbornica razpravljala o nujnem predlogu poslanca KU tVra in tovarišev radi brezvestnega postopanja z vojaki od strani vojaških zdravnikov. Med doslimi spisi je interpelacija poslanca Bazzanella na finančnega ministra radi končne uravnave penzij dijurnistov starega stila, ki so bili povišani v definitivne državne uradnike. Dalje je med d š'imi spisi interpelacija pesi. dr.a Fcrrija in tovarišev do minister-stva deželne hrambe radi tega, ker je bil neki nadomestni rezervist kaznovan za to, da če je na kontrolnem shodu javil na materinem jeziku. Za južnoafriške kolonije. LONDON G. (B.) Spodnja zbornica je po daljšem govoru ministra za kolonije Cham-berlaina dovolila zahtevanih 8 milijonov za Transvaal in Oranje. XXXXXKXX«K*KKX ZK družba »Cuionc v Ljubljani s sedežem v Ljubljani«. l>etomor. Pred par dnevi so ljubljanski listi prinesli vest da so v klosetu na rimski cesti št. 7 našli mrtvega otioka. Obdukcija otroka je dokazala, da je bilziiušen in da mu je nesrečna mati zlomila roko in kost na glavi, ko ga je hotela poriniti skozi odprti klezet. * Število neeneev na ljubljanskih Trat. Draibe preMičnln. V petak, dne 7. nov. ob 10. uri predpoiudn« se IkkIo vsUd ■ar«db« tuk. c. kr. okrajnega sodišča ea ci vi'.ne stvari vršil« sledeč« dražbe prsmi^nm : ulica S. Giacomo in Monte štev. 9, hišna oprava; Skorklja st. 284, hišna oprava ; j ulica Madonnina št. 35/11. st., hišna oprava; liojan šL ."»H5f hišna oprava. tremeusii t n* tuli. Včeraj: toplo ruti ob 7. uri sjutraj 9°.0 ob 2. uri popoln »«. 15.—C. — TlaKouiar ob 7. uri cjutraj 7i»7 ti : - l)a.„ phm. «. -J.U) :>r.dp. o, VB,ed ( ker 8e zunanji povspeševali kroženje krvi ia p>p.: oeeaa o«. b..5;» predpolud • in oi> t> 22 J . ,. ., , ,,.Unri»nio- učenci nn novo niso vec vsprejemali ; prihod- vzouijeuje. nje leto se število vseh učencev še zda t nej e Francozki filozof Rousseau je ustvarjal 'zmanjša, ko se sploh noben zunanji učenec svoJa dela» begaJe P° solnčni pekočini, često ne vsprejme v mestne šole. Tako se bo prak- tudi gologlav ; Bossuet je motal glavo v vroče ticiralo tudi na dekliških šolah. ljudskih šolah. Lansko leto je bilo na vseh nijalni lju Ije pravi čudaki. B.lo to v načinu, treh mes-nh deških šolah v Ljubljani 1328 kakor vstvarjajo svoja dela, bilo v drugih du učencev, letos pa 1^78 učencev, torej manj cevnih svojstvih. nego lani r>0 učencev. Število teh učencev Sredstva, s katerimi so nekateri geniji ustvarjajoče X X X X x X X x s X X X X X X X X Svoji k avojim ! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge y Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Čeraigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, kajti leg ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. Album pohlltev brezplačen. "VI X X X X X X X X X X X X X X X X po pol urin«. Vesti iz ostale Primorske. X Pevsko Jin ?la*.l»eno društvo Gorici je :melo dne 2oktobra svoj redni občn: zt>or. Iz blagajnikovega poročila je posneti, da je imelo društvo v ininolem letu dohodkov K 6009 58. Stroškov j :i K 5755 20. V blaga ni je torej ustalo K 254 38. Čistega premoženja ima društvo K 3t>4'07. Predsednikom je bil zopet izvoljen dr. H. Turna. Iz Na b rež i ne nam pšejo: V nedeljo dne 1». t m. priredi tukajšnje pevsko društvo »Nabrežinac »Martinov veeer« v proetorih g. Silvestra Cabarije. Program je obširen in prav zanimiv. Mej drugim se bo pela tudi šaljiva polka »Mi smo mic, katera bo občinstvu, ker je še nova, gotovo prav ugajala. [grala se bo šaloigra v jeunem dejanji »Berite Novice«. Godbo bo oskrboval dile-tantni orkester pod vodstvom preljubljenega nam gospoda Friškoviča, kateri (kakor že .?nano) prav pogosto in izborno nastopa. krpe; Gentry in Schiller sta stavila noge v mrzlo vodo: IIott\nann in Poe, heroja grozo-! vi tosti in okrutnosti, sta pila opijum v obili meri, Coleridge in Quiney sta bila intelektu-v Celju valna pijacea : skladatelj Bellini je, dokler je »Su Isteierieche Presse« p;ši: V proračun je komponiral, jel grenke mandelne: Mendel-postavljen slovensko-nemški gimnazij v Celju, sohn je ljubil sladč ce in ni migel sestaviti Vesti iz Štajerske. — Za slov. vi>i gimnazij XXXXXXXXXXXXXXXX Prazno sobo če mogoče s prostim uhodom želi najeti „Dramatično druš'vo" v Trstu — Ponudbe na naše uredništvo. Vlada meni, da je s tem dovolj storjenega. Mi pa menimo, da ni dovolj storjenega. Mi zahtevamo namreč slovenski viši gimnazij v Celju. Mi vemo sicer, da bo vlada, kakor nam je vsikdar kazala se svojimi dejanji, s tem malim odlomkom naših zihtev zavlačevala kolikor mr goče dolgo, ali, če že nikdo drugi, ne bomo mi dajali miru. Ce imamo pravico v to, potem imamo najmočnejega zaveznika. Po tistem večnem glasovanju v parlamentu se umetno dela važna stvar, o kateri ni smeti niti razpravljati. In tako dolgo dokler ne bo imela vlada moči, da zapusti to pot, je ona za nas brez prigovora nam sovražna vlada. Kajti, ko gre za slične zah- n;Č veljavnega, ako se ni poprej dobro najel vsakovrstnih sladkih stvari ; \Vagner je crpil svojo umetniško individualnost iz lukausa; ^ Beethoven se je nosil kakor cinik, gnusen in bedast; Mali bran se je inspiriral za vzvišene melodije — valjaje se po tleh. Tudi njihovo praznoverje je bilo zanimivo : Voltaire, ako je cul zunaj reg\jati žabo, seje vračal domov najslabšega humorja; Hob-bes ni veroval v Boga, ali se je silno bal — vraga; Goethe je veroval v prokleto oko; Aubrev se je p'ašil škodljiv h zenic in boje- _ vitega zmaja ; Paul de Saint-Victor se je bal ff tujih gAlikiiilir Levi Minzig t r Prva ia aajreija tovarna pohlitta ▼aeh vrst. ^ s T —- g? ZALOGE: ^JJ Piazza Risarl« it 2 gj TOVARNA: Via Teta, vogal Via Ualtaaaa (šolsko poalopjt) In Via Ribar«« it. 21 a ali železnico franko. iintnikov; Barbev d' Aurevillv je pisal Talefon št. 670. -HOM- Velik Isbar tapecarlj, ucml in illk. Ia-vriaj« aaročb« tudi po posebnih načrtih. Cen* brli konkurono«. 1LUITK0TAII CIIIK ZAS TOVJ II flilKO Predmeti postavio se na pa« obrod Tomaževa fliiira je na prodaj pri tvrdki HUBER & C.o v Trstu, Via Madoimina d»ILzo bivšega parnega mlina> kakor tudi v Boljuneu v „Vili Huber". TOUflRNfl POHIŠTUfl IGNACIJ KRON Svilene plinove MREŽICE!! „KOVAL" dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvc. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NEPREGORLJIVE LI C I F. ROZZO, uL S. Antonio 5. o - m ( 1Q% popusta. ) Dvorni zaloznik. — Ustanovlj. 1848. H m c* H H 50 W H ulica Cassa di Risparmto Tovarna na Dunaju. Nori ceniki, izvirni nari,i. načrti za pobe na zahteranje — — — — — — brezplačno — — ■— — — Zahtevajte povsod voščilo (biks) v korist družbe sv. Cirila in Metoda ^ dobi pri *>W*ih gg- trgovcih: Emil Cumar Tr t in Opčine, \ ekoshiv H^niiar ul. S adion. Ivan Tom ižić Barr. \ eeehia. Ivan Prelojr Bat Vechifl, Jo-ip Urdkh nI Sta.lion, Matej Milloiiig ul. Gnega, v okolici : Fran >um:»n. Anton Sam-in v Skedn u : Sktpin in Pir ch. Anton F»ak. Stanko Godina. Cvetko Hanibal r-kerlj pri sv. Ivanu; Ivan t ergol Colograti Ben., Josip Pertot. Anton Bnimat v Ikirk ovij ali : Jaka Stoka na Kontovelju, ,lowi[> Oustinčič. Ivan Seles pri sv. Križu. Iv;m Fr Malinić v Bazovici. Glavna zaloga : tvrdka J. Drufovka v Gorici. A a ss o o J=s -1-1 C »—« a OB O A c* "7 m o elika zaloga platnenega in bombažnega blaga u ulici Nuova štv. 15 zraven pekarne Morin tvrdke ViUorio gasparini Dobiva se frustanj v barvah, pristne fraucozke tkanine, angležke maje. ncgovice in švicarske veznine. kotonina. platno, prtnina. prsa za srajce, spodnja krila, srajce za gospe, robci itd. 3 £ £3 H- C—I. o O (D S A Glavni zastop /a Trst, Kras. Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Onai št. 1 a i>. Popolno vplačana glavnica i*,000.000 K> uftinovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske bipotekarne in menične banke v Monabovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah iu proti nizkim piemijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v nluČaju ze-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek prot: malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št 7. Telefon 469. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapeearij vseli vrst, ročnih koveekov iiv velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Oprave za neveste. Ođlifcovana 1894. OiliKovaua 1894. Fesposizion. ARTLST1C4 fiORIZFA 1894 XX>OOC>OCKXXXXXXXX JAKOB 2AM3IG trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvio knlonijalij, . vsakovrstnega olja, navadnega in naj ti m* i etra. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, tsr moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in i drobno. — Cenike razpošilja Iran ku. XXXXXXXXXXXXXXXX 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan MM i Šota mi Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1S81). V lastni hiši. = = Lastne žage. i/Jeluje in pošilja Prva sisešta tovarna tambnric J. Stjepušin 3S Sisek (hrvatska) Tovarna je bila odlikovana na svetovne j pariški razstavi 1900 ia na milenijski razstavi 1896 Velik itu^trovan cenik se pošilja na zahtevo vsakemu brezplačno in fniako- Tovair n razjolnga z mizarji, \e?činii cd najnava<1npj.iili * X * * * * * * * * * * * Krasen slovenski »»o ^ o°o o°o o°o skladni koledar za tnrovine, obrte, urade, pisarne. Aolc- o 1 in posameznike izide zadetkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonaca v Ljiljani. Ce?a je vzlie okusni vezavi zelo nizka. samo 70 vin., s pošto :?<) vin. ver. Prekupei dobe velik rabil t in so na zahtevo doposlje cenik. Trgovci porabijo istega lahko M lepo novoletne darilo in se brezplačno vtisne njih firma. Da ne bode. ako koledar kmalo pride, prepozno, prosim g. naročnike, da se čim prej oglase, ker se bode pri razpošiljatvi na take v prvi vrsti oziralo. Prodaj alnica ur f. }(aslinger kr. j>riv. zaprisežen izvedenee n urar južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti stev. 1*2. Velik i7.1»or ur vseli vist. Poprave i^e izvrše v katerimikoli mm zini in k a te resi l »od i v»ste. kukor krocometri itd. r vsm> natančnostjo in t-M-ooatjo na jamctvo. itf" Brezkonkurenčne cene. O P a p 3- < rh prfi p M Spštovane slovenske pspoiliiie Zahtevajte pri syojih trgovcih novo Ciril-j^ctodijcvo cikorijo. 4 a s O X 51 o o ^ B ^ 13 G 3 G) 3 G) -t O Q< M CA 0) to J r 4 O k m Trgovina z železnino „MERKUR PETER a U v Celju, Graška o e s t -v. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalntčarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in'pohištvo, jrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter ^sega aruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. mg* Tomaževa žlindra, najboljše umetno g-nojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * i