• iSla • ** j služi dozdaj da bi ga gospodarji veliko vec přidělovali kakor Največ plemen t v razstavo poslal v • je štajarska kmet. družba gosp od lepi Pros k Najlepši grah je bil iz grajščine Grossau, Proskovec-a in iz Libigiške grajščine leč pa sta poslala gosp. Sutt potem 5 naj- ín pa gosp Najlepši seme rudeče de telje so v razstavo poslali gosp. Hammerschmidt iz Ilc-a na Stajarskem, glavarstvo nemškega križa, gosp. Tit Roche 1 iz Gradca in gosp. vitez Suttner. Izvrstno lanéno seme smo videli v razstavi nadvojvoda Albrecht a; vagán je tehtal 84funtov; najlepše in najčistejše ričkovo seme (Leindotter) je poslala Li-bigiška grajščina; najlepše ogrščino seme je bilo vitez Suttner-jevo in iz grajščine Eresi in Edeleny-e na Ogerskem. Kar se rička tiče, moramo reči, da ta tudi s slabo zemljo zadovoljna in rodovitna enoletna oljnata rastlina zasluži, da bi se je veliko več přidělovalo kakor do zdaj. Ce sta namreč pozimi ogršica in bivec pozebla, in kme-tovavec hoče še isto leto olja imeti, mu nič druzega ne kaže, kakor da dovelj rička so to že skusili. poseje. Mnogi kmetovavci Rastlin za barvo smo prav malo v razstavi videli, ker razun znanstveno vredovane razstave žitnih, pičnih in kupčijskih rastlin stajarskega kmetijskega društva je bilo le nekoliko broš ča v razdelku c. kr. vojaške granice in še tega malo v razstavi, pa še od tega se prav ne vé, ali so ga kupci v razstavo poslali ali pa kmetovavci sami. (Dal. prih.) Gospodarska skušnja. * Da se svilni črviči (židne gosenice) obvaruj ej o znane kužne bolezni —priporoča dr. Be-ktera še celó francosko" lucerno prekosi. Ogerska lotti v Milani to-le: Prav zgodaj spomladi naj se dajo dežela, ktera tako izvrstno deteljo lucernko prideluje, jajčica izvaliti in sicer tako, da črviči od svojega rojstva noter do tistega časa, ko se vpredejo, dobivajo mlado bo to za živinsko rejo tako imenitno seme gotovo s posebno pazljivostjo obdelovala, da nam ne bo treba in nježno murbovo perjiče. Nikoli naj se jim ne po franco8kem semenu segati. daje doraslega, zrelega perja. Tako naj se ravná saj Najsvetlejšo pšenico je bil gospod Richter s tistimi črviči, ktere hočemo za seme obdržati. iz Slezkega v razstavo poslal; iz te pšenice je najbolj * V peči nekoliko posušeno (praženo) la- bela in cvetna moka, ki jo kuharice po pravici veliko néno seme daje veliko več pridelka, kakor obrajtajo; za kruh pa ni tako dobra kakor bolj temna navadno seme; časnik „za nemške kmetovavce" pravi, in steklena pšenica HH|m da dvakrat ali celó trikrat veči pridelek.^ V Eldeni ga Najlepši go lič (nackte Gerste) smo v zborni sušijo pri 20 stopnjah gorkote po Romirjevem gorko- razstavi nadvojvoda Albrechta videli iz Libigiške meru (veča gorkota ne sme biti) in pridelajo ga trikrat grajščine na Českem. več. Po praženji zgubi lanéno seme vodo (zato tuđi po- Izvrstna prosa so bila iz Edelenske • v v » grajščine zneje kali kakor ne posušeno) ; al iz zemlje potem po- (rumeno, vagán je po 80 funtov tehtal), potem od gosp. tegne v-se več gnojne vlage, in zato več in bolj moč-Proskovec-a, iz grajščine Libigiške (najlepša siva nih koreninic naredi in pridelek je potem obilniši. 246 Šolske stvari. zná ne besede slovenske. Kako je to, da se ie ta nauk in to v nedeljski obrtnijsk šoli » oxvi uuniijjDfti ouu, ktera je oapn prostim rokodelskim pomoćnikom, vzel gosp. profesorj n/r ----1« kteri ga je ui-j ođkar gtoji naša realka v dprta sporocila. Přišel je zopet čas, ki nam naklada dolžnost jrrisei je zupct uas, Kl lJi*m u«aiaua uuiauuoi , govoriti o sporočilih, ktera izdajajo naše učilnice konec M. Peternelu Saj vendar ne prav zato, ker zná slovenski? Danes šolskega leta. ljubljanske vise realke, šulinske glavne šole *) ; Razgrnjena pred memogredé opominjamo, drugi pot pa bomo na dalj nami ležé sporocila : govorili o tistem uporu, ki so ga domači idarj zoper normalke, št. Jakobške in ur- stavili unidan laškim. Tak upor zasluži oštro grajo, ker , da ne bi vzel bolj pre naj danes o teh sporočamo nikomur se ne more ukazovati svojim častitim bralcem to, kar bi je utegnilo najbolj zanimivati. Stališče naše pa je in ostane program do-sedanje manjšine deželnega našega zbora. brisanih delavcev, če tudi so ptuj Al take dogodbe resen k vsem tistim, ki imajo besedo o si ne prizadevajo, da bi se napake 1. Sporočilo ljubljanske vise realke. Na čelu sporocila stoji sestavek pod naslovom , i __tt„.-z_______i- • „ „ a t Konstruktion der Kriimmungslinien von A. ki je suplent na tej realki. Opi naj bojo šolskih zadevah, pa od pravile iz naših šol, ktere ovirajo, aa se nasi ljudj e > ki ne znajo nemski, v obrtnijskih vednostih ne podučujejo v svojem maternem jeziku. Korenina takim da kterem jeziku je pisan uporom je zopet tista 9 ktero domoljubi naši v I • • zehj ta sestavek, kaže njegov naslov. Morda bo kdo djal: odstraniti s tem, da^neprenehoma kličejo : dajte nam d 1 se o tako učenih stvaréh ne dá slovenski pisati, vsaki omiki saj Da učitelj, ki ne zná slovenski (in tak bode še danes brtnik tedaj in to trdil), ne more slovenski pisati, razume se že samo niso oni kr obravnavna stvar res tako silno učena, mimo domačih ; po sebi. Je Sole in zopet šole pa so podlaga tudi izučenju dobrih, prebrisanih kodelcev. Dokler tacih šol ni, da so ljudém ptuji delavci ljubši razsodbo o tem prepuščamo tehnikom samim ; to pa je naša in druzih šolskih mož že zdavnej misel, da so povedati; omenjamo pa le enega priimka stvari čem bolj učene, tem manj pristojne šolskemu ključ, kako da se je naštelo 81 Nemcev pisavi priimkov in krajinih imen bi imeli veliko daje ki nam na naši kterim sporočilu, ktero naj vsegdar skuša vstreči njim je namenj eno, in to so menda učenci, njihovi starši učenec sin ranjcega Koširja, bivšega mestnega našega realki, in to je priimek Koschier. Izvedeli smo, da je ta in sploh naši mestnjani in deželani. —J • — ----—-------WVVCIV v l^MJ VV^MI JLXVKJ1I.JM ^ VI T UV^M LU VJULU^^« lul C4 tega stališča tesarja ; al se morebiti tudi on prišteva Nemcem? Iz toraj vprašamo: kolikim iz med teh neki ustreza ta pisave tega priimka sklepati bi smeli spis? Učenim razpravam pa so odprta druga pota ) dá. naša domaća realka pa naj streza njim, kteri jo plaču- ^Cu - » » « r « a .. « « f # i JeJ° Čitatelji zdaj skoro gotovo pričakujejo ; da jim bomo povedali tudi kaj v slovenskem sestavku tega sporočila. Srčno radi, al — ni ga ni 2. Klassifikation der Schïder an der k. k. Musterhaupt- s chute. Pod tem naslovom je přinesla ljubljanska normalka 3ČiIa. Srčno radi, al _ ni ga ni ! imenik učencev 4 razredov in muzične šole po vrsti Iz šolskih naznanil pozvedamo dalje, da je realka njih pridnosti; h koncu je pridjan 9) Uebersicht" v zraven ravnatelja imela še 5 profesorjev ; pravih uči- vrsticah, namrec da je bilo v 4 razredih normalke 708 teljev , X írtWiJU^U U^ItOiJC* , -L oupiouta Učencev je vpisanih 252, konec leta 231 začasnega učitelja suplenta in asistenta. v nedeljski šoli pa 191 učencev, skupaj tedaj 899. 9 Iz UUtJUUOV JO VJJiOřtUlU tiUU) ÍVUUCVJ ICbO UUJL , 1ŮIUCU iviuiiu je po narodnosti bilo 126 Slovencev, 81 (?) Nemcev, izmed kterih tega se vidi, da so to le starokopitne perijohe ab anno Vse se giblje 9 vse se pomika naprej ; čudo prečudo ! 20 Lahov, ó nrvatje, i roijaK; po veri so diu razun J4 protestantov vsi katoličani. — Učníne se je plaćalo zapoveduje: stoj! Mestna ljubljanska glavna šola in Hrvatje Poljak; po veri so bili razun le normalka naša mora svojega Jozua imeti ki 1754 gold., od ktere je polovica došla v deželni uči , polovica pa v realkini zavod, kteri je prejel tudi liški vpisnino 9 ki znaša 228 gold. 90 kr. Stipendijo je skor vse druge glavne šole naše prinašajo po izgledu realk in gimnazij bolj ali manj obširna, in nektere prav zanimiva sporočila v domaćem jeziku, da tudi vžival le en učenec, in ta 300 gld. Ponavljati moramo starši pozvedajo iz njih 9 V ze bili večkrat rečeno željo > da bi tudi realci tako srečni nj^ otroci hodijo kaj se godi v šoli 9 kamor 9 naša Musterhauptschule donaša deležnikom biti ř>olskih stipendiji Med važnejšimi ukazi smo dolgo iskali onega ) ki je veleval pretresanje zastran slovenskega jezika, pa ga iz besedi, v ktere mora biti zagrnjen, nikakor nismo vrsto samih imén, da res o ničemur drugem ne moremo govoriti, kakor o i m enih, ki pa še bravca pla- tarijMI ■ ■ kajti Zad- šijo s pisavo, ktera kvari pravo izgovarjanje 9 99 „Vesel" je pisan kakor ,, Kozina" (SSefeI, Jfojïtta) nikar" kakor „Sokol" (éabmfar, ©ofol) itd. Ker dan mogli najti, dokler niso oči naletele na drž. ministerski ukaz od 22. marca 1866, štev. 1365, o kterem se nam danes že vsak pameten člověk spoznava, da z nemško £UKJ V k/C* U. t va* WJJV^UM ? U j VI O* li V/ UJ pisavo se nikakor ne dajo slovenska imena tako pisati dozdeva, da bi prav ta utegnil biti oni, o kterem je poročal „Triglavov" dopis iz Dunaja 11. in 12. aprila (glej št. 30 in 31). Da se naši čitatelji prepričajo, v kakošno obleko se je oni ukaz, o kterem so tudi „Novice" govorile str. 162. da se prav izgovarjali, tedaj se tudi nadjamo 9 9 da 9 zavil do besede. Glasi se tako-le : ; 9 natisnemo ga od besede vsaj v kakih 10 letih bojo tudi normalkine perijohe se pravilno natiskovale. Ker pa v „Einladung zur oâentlichen Prufung" vidimo celó imeni gosp. katehetov ,Mit Erlasse des k. k. Klementschitsch in Bostiantschitsch v ta kalup vliti Staatsministeriums vom 22. Márz 1866, Z. 1356, werden čeravno vemo, da se ta dva gospoda ne pišeta tako, bi vendar skor trebalo, da ne bi se čakalo gori omenjenih kteri Weisungen den slovenischen Sprachunterricht betreffend ertheilt." •— Po naših mislih se ni povedal najpoglavit- ult." — ro nasin misím se ni poveaai najpogiavit- 10 let, ampak da bi sl. knezoškofijski konzistorij, del tega ukaza, ki zahteva vsestransko pretresanje je normalki neposrednji predstojnik, ukazal, naj slovó •v* msi o razširjenji slovenskega jezika. Ne de Ij s ko obrtnij sko šolo je obiskovalo 307 učencev, med njimi je bilo tudi 28 rokodeljakih pomoč dá tem u galimatiju in se lastna in krajna imena pišejo tako, kakor jih piše imenik ljubljanske škofije in ves drug svet, ki se gajice ne boji kakor v.. g križa ali nikov. Kar se nam o tej šoli čudno zdí, je to kemijo učil učitelj g. Hainz, o kterem slišimo, , da je đa ne kakor da bi ona bila znamenje panslavizma! 3. ) Prosimo, naj nam vodji vseh slovenskih glavnih, realnih gimnazijalnih Šol blagovolijo poslati letna sporocila. Vred Letno sporočilo mestne glavne deške iole pri sv. Jakobu. St. Jakobško poročilo mora vsakemu šolskemu prijatelju biti prav po volji; kajti v njem se v čisti do- mači obleki maci ouie*i , to je , v siuvcuoaciu jcůhvu^ ii svoj od zataj in slovenskega imena da t veje šole ne more se sramovavši, velikemu mogočnemu nemškemu narodu prišteva. in da se V uuuaujoivu OUID , muiomu lov^i, w<* u o ouiu ujujv ali ua. oo nobene pošasti tako ne boj i, kakor zadevati tista bridka sodba, ki jo je izustilo visoko mi- kacega nedolžnega papirčeka, ki je po slovensko na- nisterstvo samo, rekši, da ali realko > ) znajo pisati slovenski prestopivši v gimnazijo pisan tej g1 šoli se centralistični Taki zdihujejo nekako vsi v adi povsod kaže, da noče to biti, da bi po geslu žida Ku-rande že ljudske šole na Slovenskem nosile „kulturo nach Osten" — ampak da je to, kar ima biti, odgoji- 1848 } ko Je bila ; v spominu lim gl po stari pogostoma leto preklicana. Sedanja ustava jim konštitucija, pa potem spet teljica taka mladosti, da doséga namen prav e šole. Zato pa tudi od leta do leta večo dobiva pri svetu, ktero res tudi zasluži. ljud peti, svoje stvari olj tega trn v ker je tudi slovenski jezik vsaj nekoliko vdobfl pravice. Pa kam sem zašel? vrnimo k svoji 4. Sporočilo ursulinske glavne sole. Le en glas je y da je ta učilnica izvrstna dekliška šola, ne le notranja, ampak tudi vnanja. Tudi ozir slovenščine gre vsa hvala vnanji, a ne tako notranji. Morda bi se tudi v tej dalo kaj vec storiti? Ozir kla- Kakor sem se iz vec kakor 200 let starih bukev preprical, bili so sedanji Kragel-ni, kterih je pri nas mnogo, vsi Kragulj-i, kar pomeni po nemško Sperber (znani tič). To je verjetno tudi zavolj tega ker tudi drugi imajo priimke enacih Vran, Sokol itd. ptić, kakor Orel 9 sifikacije ali „perijoh" bi radi videli to, kar Ime Volčič so Nemci prekrstili v blagega strelca ali Blagostrelca, naredili so: Wo hi- nili prinormalki; srčno želimo, da se spremené vpravo sporočilo po izgledu St. Jakobške in druzih glavnih Ozir pisave priimkov so sicer vrle gospé uršu- šoh^^H i WKĚL ■■■IH I HHHH linke že daleč pred normalko , ozir krajinih imen pa tako več druzih. smo opom- schiitz. Ill in ci g prenaredili so iz imena Jelenčič kakor so bila tudi druga zverinska imena kot pridevki na družine prinesena, namreč: Medved, Volčič, Li- sica itd. Bittamiz bil je pri starem Pitanic in hodijo še isto pot ž njo. Nadjamo se, da nam prihodnje leto spolnijo tudi to željo; prepričani smo, da bi jo Tako se dalo povedati še več druzeg naj bile že letos spolnile, ako bi med slovenskim svetom vnanji šoli Je bilo živele in poznale občni glas. deklic v štirih navadnih razredih in v ponavljalnici je tega zadosti. To pa sem omenil zato, da se bo vědělo, da naši preddedje tukaj niso niti Lahi niti Nemci, ki so se tukaj naselili, temveč pošteni sinovi slovan- 897 v notranji šoli pa 148, toraj skupaj 1045. Pač lepo število učecih se deklic, in veliko truda in znoja učečih gospej skih mater, ki so svojim selom in svojim družinám slo venska imena dajali. î Slovstvene stvari Slovensko slovstvo. * Zlati orehi, slovenski mladosti v spomin Spisal Ivan Tomšič, učitelj v Tržiču na Gorenskem. Prvi zve- Slovniške kraje- in iraeiiopisne đrobtinćice. R. míiíc. zek z eno podobo. Ljubljani natisnil in založil Zapisal. V. Luz nik, (Konec.) ako vidi pazi y Žalost mora navdati vsako domorodno srce , kaj se je godilo tù s krajepisjem. Kmalu zada bile so te zanimive národně dragocenosti v Knjižica ta ima kakih 40 različnih povestic, kterim so vpletene nektere drobné pesmice. Obsežek njih je ves primeren nježni mladini, in jezik je gladek, pra-vilen. PriporoČamo tedaj ,,zlate orehe" za berilo mla- dosti slovenski, kteri jih marljivi gosp. Tomšič podaja rokah ptuj ih ljudi ki niso jih vrednosti celó nic po znali, in jih vědoma aii nevedoma šemili s ptujo obleko pa prvi obeta, da jih prinese še več, ako se kmalu pokupi Na priliko vzamem tukaj le nekoliko izgledov Zadrg (zadrg vét), ki so ga pred 200 leti še zvezek. Tisk je lep in oblika knjižice lična. Pri tej priliki naj omenimo neke vrste ber il za mladost našo še SUJOU1LUU uoau noto U O 1 X X , ki zeló pogrešamo, in to so berila Zhaderg pisali , in ga ljudstvo še dandanašnj ra: LivekvL tako izgovarj Burj 9 predeíali so v Čad s podobami, kakoršnih imajo Nemci in drugi narodi v svojih „Bilderbiicher" itd. obilo in so res potrebna. v B Sotto Tolm Z at m ali Sottolmi i ali Zatom 9 V da že brati To je potilo nektere nemške jezikoslovce, da so si to ime poďoma čili m pisali Untertolmein, dasiravno ta vas Tmina leží. V strojili so v U| (vrh (latinsko gorej Kadar fantič ali punčika toliko odraste, zná, pripomorejo jim take knjige v poduk veliko, kajti so „kazalne učiteljice." Gospodje, ki pišete knjige za mladino, ne zabité teh potrebnih beríl. vas na kem kraji) pre-s) kakor da bi bil ta kraj od medvedov svoje ime dobil. Brginj (ver Vrhinj, enacega izvira kakor Vršina) prekrstili so nam v B e r go g • V 1 • I » • Potok v Pot In kar je se sk jbolj čudí borid (dornači govorij 9 překovali so slovenski v se zdaj Ko brd, kraj okoli oddaljeni Niš in na boj Ozir po svetu. Potopiš iz Srbije. Spisal đr. J. PodliŠČekov. (Dalje.) Res jako me je mikalo iti v dve uri od granice Polj Kamenica, kjer je # 248 1809* leta junak Stefan Sinželic s svojimi junaki za dom in narod slavno smrt storil. Rad bi bil videl gradić na Kamenici, ki so ga Turki iz samih mrtvaških glav sezidali! Od tako grozovitega grada bere se v basnih, al pri Nišu stoji v resnici! V njegovih strahovitih stenah je gotovo tudi glava slavnega Stefana Sin-želić-a vzidana, ki je na Kamenici s svojimi 2000 Re-savci svoj zemeljski obkop proti 60.000 mož jaki turški sili junaško branil in vse silne turške napade hrabro odbijal cei teden. Grabni okoli nasipov so se tako na-polnili mrtvih Turkov, da so se z obkopom zravnali in da so Turki po mrtvih v njega hromeli ! Pa vselej so bili nazaj pahnjeni in so mrtve okoli obkopa strašno ugomiljavali. Véliki vezir, zapovednik turške vojske, strašno razkačen, ker ni mogel s tako grozno silo malému obkopu zapovednik postati, srdito zažuga svojim Turkom strašne besede govoreč: „Ako vi v prvem napadu obkopa ne vzemete, hočem vam glave sekati, ž njimi topove polniti, in ž njimi srbski obkop biti!" Te strašne besede so pomagale! Turška vojska, grozovi-tega vezirovega groženja oplašena, udari kakor besna (nora) na mali obkop in hromi kroz gomile mrtvih v njega, Sinželic videvši, da mu ni mogoce, strašni sili ubraniti se, in da ne bi Turkom živ v pest přišel, zapali barutana (shrambo puškinega praha) v obkopu, pašvigne on, njegovi Srbi in vhajoči Turki v zrak proti nebesom. Da so se prej vrnili, predno so do njih pri-hiteli, se vé. Iz Aleksinc-a se prepeljam na brodu kroz derečo in sila globoko korito kopajoco bulgarsko Moravo na njeni ravni levi obali vlep opraviteljstven gradić Pr kilo vac, okoli kterega so po lepi bulgaro-moravski ravnini velika in gosta sela. Domači Srbi imenujejo pre-bivalce teh, sel Arnavte. Al oni so toliko Arnavti kakor jez Švaba! Da, oni so lepo, čisto pleme naroda srbskega, so visoki, krepki, plečnati, in res lepi ljudjé, ako smem strašno zamolkle in brkaste obraze, koren-jaška, kosmata in zaraščena telesa lepa imenovati. Ti lepi Srbi so pravega srbskega stroja, imajo dobro vre-zan srbsk obraz in govorijo čisti, čvrsti in krhki jezik srbski. Al Srbinu je vse Arnavt, kar je iz stare Srbije, kakor mu je vse Švaba, kar je unkraj Save domá. In teh čistih Srbov bo tretji rod še Arnavt, kakor bojo iz Avstrije došlih Slovanov otroci otrok še čisti in pravi Švabi, če tudi nemškega jezika še nikoli slišali niso in ga ne bodo. Da, Srbin bolj pisano gleda in mrzi na Švaba in Arnavta, kakor na Turčina ! Zakaj on svoje brate, avstrijske Slovane Švabe in svojo bračo iz stare Srbije Arnavte psuje? zakaj, tega ne vem; a gotovo ni lepo! Neko nedeljo grem v Aleksinc-u k službi Božji, se vé v pravoslavno cerkev, ker druzih cerkvá v Srbii ni izvan v Belem gradu, ker so cerkve vseh vér, novih in starih. Ko pridem v pobožnega sveta polno cerkev, prižgejo pri oltarji tako veliko svečo kakor so kôli pri telegrafu. Zdaj mi pošeptá z menoj v cerkev přišedši gospod na ušesa: „Evo, gospodine! vam so to čast učinili i prižgali veliko svečo! Tako storijo tukaj vsakemu prvikrat v cerkev prisedšemu. Iz Aleksinc-a grem po lepi cesti in ravnini ob reki Moravici, na kteri je mnogo lepih vasi in malnov, v šest ur oddaljeno mesto Banja. Drdram mimo med hribe skritega samostana sv. Ilija nad lepim selom Sr-botin-om. Ravne obali reke Moravice so vrlo lepo ob-delane, in lepe vasi in malni kažejo premoženje prebi-valcev. V bližnji daljavi pa zapirajo hribje popotniku vsak daljnji pogled na levo in desno. Cez kaki dve uri pridem na kraj ravnine, kjer Moravica izmed visokih in šilastih hribov v lepo polje hiti in kjer se alek- sinška z deligradsko cesto druži. Tukaj se vidijo na prvih dveh jako šilastih hribih obéh bregov Moravice razvaline starih gradov, o kterih ničesa pozvedeti nisem mogel. Pa gotovo so ti gradovi nekdaj stražišča bili, so nad oběma obalima reke Moravice vladali in pot v njeno strašno těsno sotesko zapírali. Od toda gré združena aleksinško-deligradska cesta ob Moravici po glo- bokem in tesnem žlebu, med visokimi hribi, od kodar se samo v nebo vidi. Na levo in desno je pa hosta ia skalovje po strmih bregovih, med kterimi se šumeča Moravica hitro naprej suce po globokem, z vélikimi skalami in kamenjem napolnjenem koritu, vštric kterega je skozi vse tesnjave lepa cesta, ki se kakor Moravica po globokem žlebu sèm ter tjè med tesnavami zavija. Za selom Bovan se mi lepa, dobro obdelana dolina razgrne, okoli in okoli z zarašcenimi hribi zagrajena. Iz nje pridem v drugo ravno tako sotesko in iz té v veliko, vegasto, rodovitno in dobro obděláno banjsko ravnino, okoli ktere stojijo v velikem okrogu velikan Rtan in drugi visoki hribje, kterim imena ne vem. Po lepi ravnici naprej drdraje pridem do dobrega, lepo obzidanega, popotniku za počitek s klopmi oskrbljenega studenca. Ta studenec je dal knez Mihael pri svojem prihodu v Banjo leta 1862 obzidati. Ob srbskih cestah in potih se nahajajo povsod in pogostoma lepo obzidani studenci, s klopmi in koriti, da se popotnik more spo-čiti in živinico svojo napojiti; al tako lepo obzidanega kakor pri Banji nisem nikjer videl. Od tega studenca je kako uro do Banje, malega mesta, ktero ima, kakor vsako srbsko mesto, svojo učiteljico, da dekleta podučeva, in svoje učitelje za fantiče. Banja je zeló podobna naši Kostanjevici na Dolenskem. Imenitna je zavoljo zeló vročih zdravilnih toplic, kamor bolniki cele Srbije zdravja iskat hodijo. Voda je tako strašno vroča, da bi se vsak v nji skuhati moral, ako bi ne bila mrzla voda v toplice napeljana. — Te toplice so izvrstno zdravilne in bojo menda kadaj še po svetu slovele, pa Banja leží tudi v vrlo zdravém kraji, kakor je na napeti ravnini na primer lepi St. Jernej na Dolenskem. Že za tega milega poduebja voljo bodo kadaj bolniki iz severja v Banjo dohajali. Od Banje je do Turške samo dve uri, do mesta Knjaževc-a šest, do Aleksinc-a in do slavnega Deligrada tudi šest ur. Stoji tedaj v sredi pota med Knjaževc-em, Aleksinc-em in Deligradom. In na vsa ta mesta je cesta lepa in gladka. Prebivalci Banje so, kakor večidel po aleksinškem okrožji, Srbi in Bulgari in pa njih zmes. Zgovorni so in priljudni in vrlo dobri zemljedelci; skoraj sploh sem pri njih videl mali plug brez plužen; en člověk z dvema voličema njivo brez velikega truda orje. Kmetje okoli Banje nosijo sploh strašno velike kucme celih koštrunov. Toplice banjske so pa zdaj še v grozno slabem stanji. Obzidane so po turški. Kdor je videl, ka-košne so peči Slovencev, kjer se apno žgé, lahko si misli toplice v Banji; po vsem so podobne sila veliki slovenski apnénci. Zato je v njih grozna tema in strašna soparica. Tudi je kopališče pri obilni vodi tako maj-heno, da se k večemu pet do šest ljudi na enkrat kopati more. Se ve, da so Turki le sami za-se skrbeli in po svoji potrebi toplice obzidali; „sužna raja" jih tako ni rabiti smela. Temà je pa taka v njih, da more pri kopajočih se ljudéh zmirom sveca goreti! Brez svece niti vidiš, kam stopiti, niti v belem dnevu kam izslečeno obleko položiti! V veliko, iz lepega gladkega kamenja narejeno kad (kopatilo) dajejo tri velike, ko-sitarske fučije (pipe) obilno vode; dve dajete vročo, ena mrzlo, in tako si hladijo in toplijo bolniki vodo kakor jim je drago. Okoli te velike, res lepe kamnite kadi so ob kamnitih stenah lepe kamnite klopi. Taki kopališči ste dve: eno za ženske, eno za možke ; pa obedve ste v enem ozidji. Loči ju kamnita stena. 249 čez sredo razlegal krog in krog, so hitele vse ladije v redu mimo Častiti bralci naj si mislijo grozno veliko prezidano apnénco z dvema vratama, in v vsakem pre- admiralove oklepnice „nadvojvoda Ferdinand Maks" delu apnénce namesto ognja v zemljo vkopáno z vroôo — —*—-----J - — imenovane ^^ _ _ tu se postavile v napadni okljuk (Angriffs vodo napolnjeno kad, okoli kadi pa ob stenah klopí, winkel) in potem nemudoma se podale v tek proti Tudi vrata v te toplice so apnenčnim podobna; nizka Višu: v prvi vrsti 7 oklepnic (Panzerfregatten) z za-so in tako ozka, da se ne morata ognjiti, ako se dva stavonosno ladijo na čelu, v drugi vrsti 5 lesenih fregát na vratah srečata nego eden mora čakati, da se drugi in ena korveta z linijsko'ladijo „Cesar" na čelu v skozi nje zmuza. Pa tudi brez sveče pri belem dnevu v vrsti pa mnogo topovskih ladij in nekoliko parobrodov ; toplice ne moreš! Brez nje na kamnitih, gladkih in razun parobrodov so vse ladije bile oklepnice (z debelimi polzkih stopnicah padeš, si nogo ali roko 9 zlomiš, glavo železnimi ploščami okovane ladije). Na ladijah pa so A « A v A A A ^ A a ^ A — « m ^ » * razbiješ in se po njih pred časom ves oblečen v kopa- častniki (oficirji) in vojaki vsi vsi hrepeneli le po tem, strkljaš! Če si že skozi vrata na stopnice proti da se brž brž udarimo z Italijanom. Med vojaki (mor- tilo kopatilu přišel, še zmirom nisi gotov da se ne vrnes narji) so večidel Dalmatinci, Hrvatje ali Istrijani 9 mor- iz srede pota zopet nazaj; ako namreč na ozkih in ski pešči in topničarji pa Cehi, Poljaci in mnogo Slo-temnih stopnicah kakega vampastega možiceljna srečas, ne moreta se ogniti! eden se mora vrniti: ali vencev vèn 9 ali on v toplice nazaj t Tako na kopito slovenskih vsi polni zaupanja v slavnoskušenega svojega voditelja kontre-admirala Tegethofa. 20. julija zjutraj bilo je južno vreme s silnim dež- apnenic so vse turške toplice narejene; vsaj jaz jem; morje je gnalo valove. Ob nisem še drugih videl. Kadaj se bojo gotovo tudi toplice popravile, kakor se na kiseli vodi po Aranželovcu Viš V 01 j 0 uri smo zagledali ? v napadnem okljukú proti otoku jadraje smo za- v se Že letos in lani popravljajo. vo, ua oiuoao tupaw ouvi«£ ,E vo n a prednosti nihče nima; tudi po srbskih toplicah nobenega boj! 1" bilo nam je prvo zna- prvenstva ni. Vse zajedno se gospod s priprostim bornim kmetom. koplje, visok menje, in zdajci sepomikujete naše in sovražnikove lain imeniten dije čedalje bliže, na čelu vsakemu brodovju je bila (Dal. prih.) admiralova ladija, in v tem hipu smo bili za Pomorska bitka pri Visu 20. julija 1866. saksebi klici! 9 vse omolkne ? čuj ej o se streljaj nekteri strašivni Iz blizo 50 dimnikov pa se valijo strašni oblaki črnega dima proti nebu, da je obzor temen krog in krog. — 50 minut čez 10. uro vstřelí sovražnik prvi- Boj pri Visu, v kterem je avstrijsko brodovje kr.at iz admiralove ladije, in brž sledi strel za strelom. Mi pa smo še zmiraj mirovali in v napadnem okljuku od tako slavno zmôglo, da prva zmaga ta ostane zapisana v zlati knjigi povestnice avstrijske več časnikih popisan bil tako je že v veo vaouiaiu jav/^/ioau, cvi iaau ZIVO, tatvu na U.LVUUU, U a ----------o---* -------7--------------J ~ ' n~ ~ ' člověk skor vidi, kaj in kako se je vse vršilo, še nikjer mite vraga!", in zdaj začne se bor; krogle žvižgajo tako na drobno da krmili proti sovražniku. Ko smo dospěli daljavo ktere strel gotovo i zadene, nam doide znamenje : „ 9 tako, kakor v tem popisu, ki nam gaje poslal častiti bombe grmijo tak je vojni roj, da ne dá se popisati; roják naš 9 kteri je sam stal v vrsti junakov so 20. julija poslavili pomorstvo avstrijsko 9 9 ki pa poleg tega tudi ime slovansko. Ta tako živi vojni ne vidi se druzega kot dim smodnika inoglja, vmes pa se topovske strele bliskajo. In že po malo minutah se popis prebiraje smo še skove pesmi, ko pravi: prav čutili křepkost Kose- Cujte bor! vojaške rôje! Krogla žvižga, boben poje! Vse valí se v sip in prah. Udri, udri, mah na mah! Kjer zadene, iskra sine, Sest jih pade, kjer porine. Kdo je mar? Ta pogumni korenine Je slavenski oratar! nam razpne znamenje: „V dno prederite vraga Zdajci pa se z vso siloin strašno hitrostjo (13 morskih milj v eni uri) zaletimo na sovražne ladije, prederemo njegovo vrstvo in zdaj na levo zdaj na desno po vsej širjavi streljaje delamo veliko škodo vražjemu brodovju. Zaženemo se na admiralovo ladijo, «x uu»« vm^u^, nam zastavi pot; skušamo jo pogrezniti; trčimo skup neka oklepnica pa odletimo saksebi in zadenemo sovražnika le v zadnji del, vendar tako dobro, da mu polomimo več plošc na železni oklepnici, in to ga primora, da hitro beži. svesti smo si 9 tem boji dobirao prvo znamenje zmage: trobojno da vsi domoljubni bralci bodo zastavo i talijansko (belo-zeleno-rudečo), ktero so naši se mornarji strgali s fregate. Vsa razka- čena je dirjala naša admiralova ladija naprej; v tem hipu je spomnil domovine svoje in poslal popis do mač do- pa. se zaleti druga sovražna v nas pod desnim okljukom inačim! Mi pa mu za ljubav to izrekamo srčno hvalo tako-le: >; grozovita je bila zdaj nevarnost; sovraž- tudi tako čutili z nami. Iz srca smo hvaležni iskrenemu mimogredé domoljubu, da na morji — brž po krvavi bitki m 99 slava"! Tako-le se glasi ta popis: nik nas je hotel v dno potopiti, mi pa njega; ali on ali 19. julija proti poldné smo izvedeli mi da j «i'jw ^»t vu» J/U.WUV «"«w vu^u, via je naiijau- sko brodovje (italijanske vojne ladije) pod admiralom talij to je bila zdaj pravda. Strašno se zaletimo skup grozen tresk na tresk; vse pada v ladii na tla, veliko rani Persanom dalmatinski otok bombe meče v mačke (sidra) (Lisa) padlo in da mi smo sovražnikovo ladijo v bok (Bauch) zadeli; kakor dva elastična balona odskočite ladiji druga jih bile mesto. „Naprej z ognjem! dvignite od druge. Sovražnikova ladija nam le za trenutek po- tako je bilo povelje in ob poli kaže vdrto stran s polomljenimi oklepnimi ploščami, se dišča Fasanskeg ladije napravlj Pod klicem ..hurrah" odhod in zunaj bro- nagne na levo (backbord) proti nam, , u» ou u« ki se je daleč desni strani (steuerbordseits) pripeti čolni se prekucnili. tako da so na 99 9 250 Strašno vpitje! pri strelnih linah na desni strani se pri- smo sovražniku s to zmago vsekali tudi veliko denarno kažejo crne glavé in v manj kot v dveh minu- rano. tah potem , ko smo vkup trčili, ni bilo ne sledů ne tirú vec od ene najvećih in najkrasnejših dveh oklepnih italijanskih ladij, ktere moc je bila tolika kot moč 1000 Vojaki ki so bili priča » , ou nun pnua , SO mi v vali, da so kmetje v Visu, ko so videli v Vi kónj lija 7 in ki je imela 700 vojakov — lauija u jlm»- yn, aamui oo j« una v ís&a posau&a uma^uua ; tu so na (italijanski kralj) imenovana, utonila je! Le lesovje kolena padli in z povzdignjenimi rokami Boga milosti ladija Re 7 Ita- dij pli 7 da pripovedo se nase proti sovražniku pomikajo, na neki griček priso- kamor se ie bila Viška posadka umaknila; tu so na in kakih 200 mornarjev je plavalo po morji ter vpilo po prosili za nas , kterih nas pomoči in rešitvi. Admiral ji ukaže, naj brž čoln denemo sovražnika na morje; bilo veliko manj kako v tem hipu pridrvite dve sovražni ladiji na 21. julija popoldne je v Visu bil pogreb umrlih nas. ./ J r r f ^ T V UV f A V.««* *---J - -- J W.41JUI J/V/J/V4V4UV f w T » IvJU ull ^ugl V/U liljul a jl U y Naprej z vso silo smo sopet na desno in levo na večer smo zapustili Vis in danes zvečer smo zopet ogenj metaje udarili na tretjo oklepno fregáto , vendar bili v Fasani. je nismo mogli utopiti 9 kajti na pod kterim se vojna ladija zaletí v ladijo okljuku (Winkel) mi Ui oo v v^j lici. IC*\AIj a Ůflicn V iauiju , je vov> ju- £U0OLUV;O UUUČJIU. J_iO IU OO ICUDUij ua Jt3 uruuuvje Iiase Ker so se tudi vse naše druge ladije borile z ta dan čuda čuda veliko dovršilo , in ta pot za osobito vse le- pisemce oddam. Mnogo bi Vam imel še povedati, al mudi se, da to Le to še rečem zeče. sovražnikom in so storile kar koli je bilo mogoče da je brodovje naše 7 je avstrijske in v se posebej za j ugo s 1 o van s k e in- bilo s silnim zaletom našim sovražnikovo brodovje vse terese. Mi smo gospodarji sinje Adrije ; Italijana menda 7 zmesano deloma ločeno njegova vrsta popoinoma predrta in brodovje ne bode več 7 zato tisočerni živio in slava našemu 7 al kmalu se združi na mestu, kjer smo mi pred začetkom bitve bili, mi pa smo se pomaknili na njih mesto kraj morja. Prekrenivši prednjo stran Tegethofu! Na morji 22. julija 1866. U meko v Gr. hotli smo zopet napasti sovražnika, al ker ste mu dve ladiji goreli, se je umaknil, in po sila grozni bitvi, ki je trajala poldrugo uro, je nastopil počitek. Proti dvema popoldne je, kakor je bilo videti, sevražnik hotel se Dopisi. Zagrebu. Predno vam kaj vec pišem o prvem nekoliko maščevati nad nami 7 poslal nam je „ Affonda- zboru jugoslavenske akademije, naj vam danes tora" naproti, ki je po 2 do 3 cente težke bombe metal > naznanim ( brž ko ne je zato poparjeni misiil, da Ko smo veliko zgubo trpeli in smo pa vidi ) naproti, -se vrne vzdigne in mu gré dijami ter gré proti otoku sv. Andreja. čez 3. uro popoldne smo še zmiraj pazili da se brodovje naše brž to, da prvi shod je bil, kakor so „Novice* že povedale, 22. dne t. m.; snidlo se je od Njih Veličanstva potrjenih pravih članov samo deset, ker véliki z vsemi svojimi la- župan gosp. Ku kulje vic in ravnatelj gimnazije reške,. 20 minut g08P' Anton Mažuranic, sta se odrekla časti aka- ; kako se Je sovražnikovo brodovje nazaj pomikalo. In zdaj se nam prikaže druga grozovita dogodba. Kakih demičke, g. Mirko B o go vic in dr. Jan. Bleiweis pa sta bila zadržana v zbor priti. Gosp. A. Mažuranié morskih Pravi v Plsmu milj daleč od nas se mahoma vzdigne dimno valovje proti nebu; kmalu potem slišimo pok na pok, in oklepna sebe čast podeljeno mu po do svetlega bana, v kterem odklanja akademik ne fregata granate „Principe Carignano", ktero so dopoldne naše zažgale, se je razpršila v zrak! In zmiraj dalje in dalje se je pomikalo italijansko brodovje proti jugo-zahodu, mi pa smo připlavali v ladjostajo v Vis (kjer je posadka hrabrih graničanov Ličanov) z neskončnim veseljem od ondašnjih prebivalcev (okoli 6000) sprejeti in kot rešitelji slovesno pozdravljani. Smrt so storili na naših ladijah: poveljnik oklep-nice „Drache" kapitan baron Moll, poveljnik fregate od Njih Veličanstvu, da kakor mogel več in koristnejega delati za znanost, kakor bo dělal kot neakademik. Gosp. dr. J. Bleiweis pa se izpriČuje s prijatelskim, začasnemu pr ed-sedniku hrvaško spisanim pismom, da ta pot ni mogel priti v zbor zavoljo tega, ker kakor clan deželnega in mestnega odbora v sedanji dôbi ne more zapustiti Ljubljane. Predsedoval je kot najstareji izmed vseh sedanjih udov gosp. dr. Slosser, kr. medicinalni svetovalec. Pričujoči članovi so v ime vseh članov za pokrovitelja akademije izvolili presvitlega gospoda škofa dja- 7> Novara" kapitan Erik of Klint 7 zastavnik Proch in kovaškega J. Strossmajer-a, in za predsednika še kakih 30 vojakov; kakih 70 do 80 je bilo ranjenih, večidel lahko ranjenih. Med našimi ladijami je linijska gospoda kanonika dr. Ra C k 6 ^ -- JL. VJ o a K/ v LI x jm^" rega sta osnovala dr. Rački in prof. Jagic, je bil veči- Poslovnik kte ladija 77 Kaiser" največ trpěla; tri sovražne oklepnice del po predlogu odborovém sprejet. Velevažni je ta so jo naenkrat napadle, in kmalu bi jo bile z vsemi 900 možmi pogreznile na dno morjá. Tudi ostale ladije so precej trpele, vendar nobena ni bila tako poškodo- štatut > ali bode ves tudi obcinstvu po volji, pričala vana 7 da ne bi bila za vojsko pripravna ; v 14 dneh ribaldi bode prihodnost. Od kranjsko-štajarske nieje 27. julij se morejo vse do dobrega popraviti. že v Ljublj rekel neki dijak 77 7 Ga ki přetekli teden k svojim starišem domů prisopihal in mož Italijanom pa smo že na bojišču ubili gotovo 150 pripovedoval, kako da so celo škof in vsi korarji, mestni in zgubili so dve najlepših oklepnih fregát. Vi- gospodje, gospé in gospodi mu aproti šli, in da je šanje so nam 21. julija pripovedovali, da se je ob 11. Garibaldi naravnost šel v gimnazijo in vse učence uri ponoči Lahonom v sredi morja še ena ladija razletéla ; 17. leta starosti med svoje vojščake zapisati dal to je morala tista nila iz bojišča. 7 biti, ktera je od nas zapaljena pobeg- livši vendar, če kdo v 48 urah 100 gold, sreb od dovo- ali Ponoči je tudi 16 mož iz ladije „Re ď Italia", 150 gld. bankovcev našteje, ga vojaščine oprostí dloga in brez vsega pozvedevanja, kodi kaj ktero smo v dno potopili, připlavalo na kopno (suho), baldi hodi, se vzdigneta abotni oč© in raati, omenjenegci Le sami x-w oauji ti so si življenje oteli (plavali so neki 19 ur denarj» loo.«*, a ujiw SVujcga ^anuaiuuvo v eno mer po morji). Povedali so, da se je admirai čete rešita; zarotil pa je stariše zvijačasti sin, da ni- — 1—t5-««— i~ -----------------čemu da denar potrebu- Po silnih proš iskat da ž njim svojega Ijubčeka Garibald italijanskega brodovja Persano le pol ure pred potopom komur ne smeta razodeti, n. svoje ladije podal na drugo ladijo; sin njegov pa je jeta, gorjé bi bilo starišem in njemu ostal in z vsemi druzimi utonil, in da tudi vojna kasa njah nabereta neumni oče in mati denar in ga zvitemu mm I I i • • / « * * # 1 * m m « ^ m m i % - « ^ « • • 1 * * i s milijoni frankov je bila v potopljeni ladii. Ako tej zgubi prišteva še škoda potopljenih dveh fregat z se dijaku dasta, češ, da naj ž njim hiti v mesto zaj > milijonoma gold, in z ostalo drugo škodo 7 se vidi ; da sicer bi utegnil odločen obrok zamuditi — zvijač pa se tihoma smeja, brez pomude na gre, in se pe ljá z denarjem zopet v belo Ljubljano. — V črne bukve s takim sleparjem! Iz Gorice. — Magistratai tajnik Karol Favetti je zavoljo velikega izdajstva obsojen na 6 let teške ječe. Našli so med pismi njegovimi, ki jih je pošiljal sovražniku, tudi imenik oséb, ki so udáni cesarski naši vladi, in tacih, ki so udáni laški. Stražiše pri Kranji 28. julija. — Povedale ste, drage „Novice" že nesrećo, ki je zadela našo vas 16. dne t. m. Dodajte še te-le vrstice. Malo čez poldan jelo je goreti v spodnjem delu vasi; kmalu je silni ogenj, ki ga je podii močán véter, segal na dve strani in v eni uri pokončal v eni uri 13 gospodarjem poslopja. V pravém trenutku prileteli so vrli Kranjci z dvěma gasilnicama; kakor vselej, tako so se tudi tukaj izvrstno obnašali in oteli vas še veči nesreći. Presrčna hvala jim tedaj ! Lahko rečejo, da so obvarovali veliko s svojo srčnostjo in trudom. Le trije pogorelciniso bili zava-rovani ; v veliki potrebi podpirajo nesrečne dobri vaščani ; ocitna hvala gré pa rodovini Jugovičevi in še posebno milosrčni in predobri gospej, ktera dan za dne-vom daruje pogorelcem potrebnih reči in jih tako podpira v nesreči in nadlogi. Bog naj stotero povrne nji in vsem, ki blagodušno pomagajo revežem! A Pro sto s lav. Iz Ljubljane. Komaj smo začeli lože dihati izve- divši, da utegne konec biti unanji vojski in da se zopet povrne Avstrii toliko potrebni mir, kar nam na ušesa udari no tra nj a vojska opozicije, ki so jo časniki, kteri zastopajo tako imenovano autonomistično-centrali-sticno stranko na Dunaji in v Gradcu, pričeli s strast-nimi napadi na ministerstvo Belkredijevo, ocitaje mu, da ono je krivo, da je avstrijska armada tepena bila pri Kraljičinem gradu — zato, ker je s septemberskim manifestom ustavilo veljavo februarskega patenta in s tem odstranilo dunajski reichsrat!! Kaj res zaslepljena stranka misli, da kter pameten človek tem burkam ver-jame? Vsak otrok vidi, da je ministerstvo tako ne-dolžno vojskine nesreče na severji, kakor je nedolžno sreče na jugu. Ali zaslepljena stranka morebiti misli, da iz februarskega reichsrata bi bili Kuranda, Jiskra in tovarši njihovi najbolji komandanti naši armadi? In druzega razloga res ne vidimo, kako bi pomagal zdaj tišti reichsrat, zoper kterega je ogromna većina narodov avstrijskih bila, ker je z nemško mogočnostjo gospodoval nad vsemi narodi in čegar prvaki zdaj Magjarom podajajo roke, da bi ž njih pripomočjo se v Avstrii osnoval narodni in državni dvalizem tako, da v eni polovici bi vladal nemški, v drugi magjarski element. In tako dolgo je rovala ta stranka, da je dunajski mestni odbor prevzel poslanstvo in z njenimi misli stopil pred cesarja ter prosil, naj se pre-kliče septemberski manifest, brž ko brž ustanovi zopet februarski reichsrat in — se vé, da razpusti sedanje ministerstvo ! Al spodletelo mu je. Nj. Veličanstvo je dalo odgovor deputacii, ki je prav iz srca vzet 20 milijonom nenemških Avstrijanov, rekoč: „Tudi moja iskrena želja je, da se ustavno življenje v moji državi prav kmalu povrne; al o tem ne morejo samo le želje mesta dunaj skega na vago priti, ampak potrebščine vsega cesarstva. To so zlate besede, ki hočejo vsakemu dati, kar vsakemu gré. Da nemški dunajski mestni odbor kakor vsi drugi nemški Avstrijanci želije vživati pravo ustavno življenje, to jim tudi vsi drugi nenemški narodi v Avstrii radi pritrdijo; al kar je unim drago , je tudi tem pravo. In zato noče velika većina avstrijskih narodov od tacega reichsrata nič vedeti, kteri bi mastna piščeta pekel le Nemcem, Slovanom in Rumunom pa le suhe kosti puščal. Kako tedaj , da se še zdaj niso spametovali nemški centralisti, da v eno mer trobijo svoj lokalni egoizem — in zato obža-lujemo, da se jim je mestni odbor dunajski na limance vsel in presvitlega cesarja nadlegoval za stvar , ktera bi spodkopala notranji mir popolnoma. Obžalujemo pa tudi še posebno to, da so Dunajčanon* „Ostdeutsche", „Presse", „Fremdenblatt" in enacega duha časniki evan-gelij, in da ne poslušajo druzih listov, kteri jim odkri-tosrčno resnico kažejo, da tako ne gré v mnogona-rodni Avstrii, kakor si domišljujejo ljudjé, ki menijo, da velika cesta iz Dunaja pelje le na Nemško, a ne tudi na Slovansko. Ce že ne verjamejo naši Zukunft -i" ali „ Politiki". naj bi saj verjeli „Reform-i", ktero vreduje mož, ki je z dušo in telesom Nemec. Tehtne resnice govori Suzelka v sestavku „Der innere Oppositionskrieg." Neumno in smešno ob enem je — pravi — ako kdo misli, da sistema ministra Belkredi-a nas je peljala v Kraljičin grad. Ministerstvo je miro-Ijubno bilo, ker je videlo, da miru je treba, da se s svobodnim porazumljenjem vseh narodov ustanovi ži-vevna ustava. Al ko je videlo, da sovražnik hoče vojsko, je čuda hitro spravilo krepko oboroženo armado na noge, da se je vse čudilo in da so najhuji ministerstva sovražniki ponosno kazali na armado avstrijsko. Sploh se je mislilo, da taka armada mora zmàgati. Vendar Prus je otepel Benedeka in ves svet vé zdaj, zakaj. Al priverženci februarske ustave hočejo to bolje vedeti, češ, zato, ker je ta u sja v a ustavljena in vladi ne stoji na strani reichsrat. Čuda! brez reichsrata je zmagala naša armada na jugu pod bistroumnim vojsko-vodjem — al februarci ne gledajo niti na jug niti proti severju, oni drezajo le — na državno ministerstvo! — Ministri grejo in pridejo, al narodi ostanejo. Ako hočete drugo ministerstvo, pomnite si to, da ne bode tako, ki bi bilo le dvema narodoma zmaga, vsem drugim pa poguba, — ki bi le dvema narodoma všeč bilo, vse druge pa bi imele zoper sebe. Nezapopadljiva in prežalostna slepota je to, da nekteri v Avstrii vidijo le dva naroda (Nemca in Magjara), Poljakov, Hrvatov, Cehov, Srbov, Slovencev in Rumuncev pa ne. Ako prevlada to zaslepljenje, mora Avstrija propasti. Potem naj postanejo nemški Avstrijanci Prusi, Magjari bodo gotovo Rusi. Vstrojite le dvalizem, to je, dvojni centralizem, pa bote imeli na Dunaji in v Peštu dve krpi državnega zbora, zoper kterega se bojo vzdignili unkraj Litave Hrvatje, Slovaki, Srbi, Romuni in Sak-sonci, takraj Litave pa Poljaki, Cehi in Sloveni zoper tak dvalističin centralizem. Ce bi ta dva državna zbora imela tudi vse oblike parlamentarnega življenja, imeli bi vendar le svobodo na videz; bistvo svobodě bi konec jemalo pod neprenehanimi borbami razdraženih narodov. Avstrija pa potřebuje mirú, da se ojači in si okrepčá svoje moči. Naj z vnanjim sovražnikom skle-nemo srečen ali nesrečen mir, oslabljeni bomo na vsaki pot, in vsegdar bo silna potreba, da zadovoljni narodi razvijajo svojo moč in cesarstvo povzdignejo iz globokega gospodarskega propada. Al te zad o voljno s ti nikdar ne bode, dokler srbi národ no manj-šino, da bi gospodovala nad večino. Nemški initalijan-ski boj bi bila potem začasno končana, al začel bi se slovanski; v tem pa bi se iznova vnel nemški in italijanski boj , in konec te nesrečne borbe bi bil „Finis Av-striae!" — Tako piše „Reform" — časnik, kteri je iskren zagovornik nemških interesov, pa vendar vidi Avstrijo, kakor je. In zato so res zlate cesarjeve besede, da „ne samo le želje dunajskega mesta morejo na vago priti, ampak potrebščine vsega cesarstva." In s tega stališča presojamo tudi mi to, kar se godi zdaj v notranjstvu Avstrije. — Danes je tretja nabira prostovoljnih de- 252 želnih strelcev; prva dva pota so jih nabrali 113, prezrejo popisa „pomorske bitke pri Visu", ki ga je ki že v čedni vojaški obleki okoli hodijo. petek bo volilna komisija štela glasove vo- Slovencem namenil častiti naš roják, ki je bil priča slavne zmage litev za trgovsko in obrtnijsko zbornico. Gosp. Viktor Bučar, trgovec tukajšnji, kupuje umorjene koko ne, tudi prevrtane, po 2 gld. do 2 gld. 50 krajc. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Vsa znamenja kažejo, in podoba je ^ ^ f vvi jljui^ «JU V IJ j 1.A MiUVjU ^ X U Lf U V* V/ e v tretje se je zgodila nesreča po sopúhu da kmalu kmalu dobimo mir. plinove svečave in ta pot taka, da ni bilo več moč re- je poteklo tistih dni , da ne lažejo, petek opoldne ko ste pruska in naša armada siti zadušenega. Počila je namreč neka cev plinove sve- ustavile boj; zdaj pa ste ta preneh vojskovanja po-čave (Gasrohre) v samostanu naših o. o. frančiška- dališale ^ . 11 • 1 t W • • • • J nov, tako, da je smrdělo po vsi še za hiši; vratarja 5 dni, to je, do jutri 2. avgusta ; od tega je v nje- dneva pa ste še za 4 tedne naprej naredile pre- govi celici zadušilo. Ker samostanski gospodje nočejo mir je, da se v tem času dožene popolnoma mir več v taki nevarnosti biti, so to svečavo vrgli iz hiše. Kar se tiče talijanske vlade, se ona še nekako krči, Včeraj torek) so svetli knezoškof posvetili nove mašnike, kterih letos 22 pride na deželo. Za gotovo se pripoveduje, da sedanji ravnatelj ljubljanske gimnazije dr. Miteis zapusti Ljubljano, po-klican za ravnatelja na gimnazijo Terezijanske akademije na Dunaj. Ker je gosp. doktor mož znanja in iz- nekoliko 'cesarske dežele, bojo zmodrile tudi Laha to-veden v šolskem ravnateljstvu, bode na nemški gim- liko bolj, ker tudi cesar Napoleon in kralj pruski ne ker bi še rada roko stegnila čez južne (laške) Tirole ; al spametovala se bo menda tudi ona, da bode s Bene-škim zadovoljna ; kajti iste resne besede : „ne za ped zemlje in ne ene duše ne odstopim dobrovoljno", ki jib je rekel presvitli cesar Prusu, ko je lakomen zahteva! ; nazu na svojem pravem mestu, na ljubljanski pa, ktera podpirata te talijanske slè. Avstrijski poslanec grof ima po ustavném zakonu zadostovati ravnoprav- Karolyi je 29. dne t. m. iz Dunaja v Nikolsburg, glavni nosti slovenskega naroda, smo celi čas ) kar Je vodil gimnazijo , milo pogrešali blagega njegovega prednika stan pruske armade nesel pogoje, pod kterimi je na& cesar pripravljen mir skleniti. Med temi pogoji je tisti gosp. Nečaska. Al ker odhaja, ne bomo kamenja lu- da Avstrij a stopi i znemške zaveze, naši vladi čali za njim. Naša dolžnost je zdaj glas povzdig- niti zato, da dobimo naslednika, ki bo času in našim potřebám primerneji. Zatoraj se že precej zdaj do visoke vlade obraćamo, ter jo, in z nami gotovo vsi pravi narodi najbridkeji bil, al vendar se je udala, s tem pa je po kazala, da resno želi toliko potrebnega mirú zdaj m v prihodnji čas tudi pomirjenja med nenemškimi kterim je nemška zaveza zmiraj bila zoperna^ —----------------/---j - / — —-----o----- --- ----- umi uui , atciiui JO u c ili o iv ci zjavGuc* auiii oj uiio »v^ctua^ domoljubi, živo prosimo, naj se za izpraznjeno to služ- Avstrii pa sploh brez prida. Z Bogom tedaj nemški beno mesto stečaj ali konkurs razpiše, ne da bi bund! se ta toliko važna služba kakemu ljubljencu pod roko to: ali oddala ; in naj se med potrebščinami f ki jih ima vsak Razprave na višem mestu, v kterih je šio za naj se naredi mir ali vojska nadaljuje? so bile zeló živahne; naposled je vendar z veliko večino zmagala miroljubna stranka, med ktero je bil tudi prosilec izkazati, razločno zahteva tudi popolna ved- nost slovenskega jezika v besedi in pismu. 8iaVni vojskovodja nadvojvoda Albrecht. — Da smo pa Zakaj to tirja pamet, in to mora tudi narod zahtevati, prav blizo mirú, kažejo najnovejše novice iz Dunaja kjiia\j mil u y rva^uj sj uajuu v^jou uu v iu i^uuaja^ ktere pravijo, da je minister Beikredi poklical dunaj- ) da bo prihodnji ravnatelj tak, ki bo znal • v • z našimi mladenci in z njihovimi stariši govoriti, in še vec. da bo ) tudi kos uresničiti to, kar zahteva čas in narodna ravnopravnost; v to pa ># ni zadosti samo vednost, temuč vsi da po tudi pravega srca in trdne volje je třeba , svoji moči pripomore, da gimnazija, gledé na ravnopravnost národno, izreja za vse j a vne službe kadaj popolnoma sposobne ljudi. Ce tudi vemo, da rav- ske bankirje (vélike denarne možé) k sebi in se vpriča ministra Lariša (ministra denarstva) ž njimi pogajal za to, da vladi brž posodijo 20 milijonov tolarjev (30 milijonov gold, v srebru), kteri se imajo pruski vladi natelj je závisen od više oblastnije, vendar je sploh plačati za odškodovanje vojske. Zagotovlja se to pogajanje srečno izteklo. Ako pruska armada brž iz Avstrije. ) da J* pa je to, se umakne Kadar hočejo cen- znana resnica, da šolski ravnatelj more po mnogih potih biti ali pospešitelj ali pa nasproti tudi o v éra ná- rodnega napredka. (Horribile dietu!) Neki kmet je prinesel v slovenskem jeziku izdelano pobotnico v zemljoknjižno kam-niško uradnijo s prošnjo , naj se na podlago te pobot-nice izbriše plačani dolg od njegovega posestva. Zem- Ijoknjiževni uradnik g. Trček zavrne kmeta, naj mu tralistični listi razdražiti nemški svet, zaženejo hrup } da se na Dunaji zbirajo vodji federalistov; tako so tudi te dni zagnali glas, da je ondi slovanski kongres, ki pritiska na ministerstvo, da se Avstrija federalno osnuje. „ Debatta" pa pravi, da vse to ni res, da ediní škof Strossmajer je bil na Dunaji, zega pa nikogar ni bilo tukaj. ne vemo. pa je Je že odšel y d ru- to res ali ne y prinese pobotnico v nemškem jeziku niku njo češ da v Kam- 8e v nemškem jeziku uraduje. Mož je šel domů, pa gospod, ki mu jo je naredil slovenski Listnica vredništva Gospod E. F. v T: Valvazorja želi dr. K. le popolnoma celega. mu je rekel Baj jo nese nazaj ker tudi slovenska pobotnica je veljavna — in dozdaj ga ni bilo več nazaj. Zoperno nam je, Kursi na Dunaji 30. julija. v se nanjli; «wm* J^ , \xck ovciu IO ^uyvuiu J naivu oo ituuu 1866 stojimo s tolikrát zagotovljeno ravnopravnostjo. Vidi se dosti očitno, da kancelije naše še zmiraj no- Iz au- dosti Je da pisati komentare k takemu rav- svetu povemo kako se anno 5% metaliki 59 fl. 35 kr. Narodno posojilo 63 fl. 65 kr Ažijo srebra 128 fl Cekini 6 fl. 20 kr. kr. v čejo popustiti ,,Stellung-e in Deutschland!" tentičnega vira so „Novice" prejele to naznanilo one ne delajo več besedi, ker se stvar sama sodi. to rečejo: neverjetno, pa čisto resnično! ) tudi Le Žitna cena v Ljubljani 28. julija 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 5 fl. 8. banaške 5 fl. 8. turaice 3 fl. 35. sorsice 4 fl. reži 3 fl. 65. Naj častiti naši bralci v današnjem listu ne 0ves 2 fl. 40. ječmena 2 fl. 68. prosa 2 fl. 92. ajde 3 fl. 3. Odgovorni vrednik: Dr. Janei Bleiweis. — Tiskar in založnik: Joief Blaznik v Ljubljani.