62. številka.
Ljubljana, soboto 15. marca.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prcjeinan, za avstro-ogerske dežele za ceio loto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo teto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesce, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake vol j A znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt Ida 2 gold. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrBte 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj so izvolo fiankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Črna gora.
Tretja samostalna slovanska država, junaška Črna gora, pripravlja in orožuje se na krvavi hoj za svobodo jugoslovansko. Isto tako pak se ob enem baš zdaj pripravlja velik korak storiti na kulturnem polji. Dobila bode svojega Likurga ali Solona, svojega postavodajalea, kateri jej bodo spisal nov zakonik. Črnogorska vlada se je namreč — kakor beremo v ruskih in srbskih no-vinah — obrnila na prijateljsko rusko vlado s prošnjo , naj jej da slavnega znatelja slovanskega prava dr. Bogišiča, profesorja na odeskem vseučilišči, da pride v Cetinje in sestavi Črnogorcem državni zakonik.
Ne bode morda vsem našim bralcem znano, da Črnogorci do zdaj nemajo pisanih zakonov, temuč sodilo in upravljalo se je dozdaj po starih običajih, starih navadah in po tradicijah, kakor so šle od roda do roda. Bilo je dakle satno ustao pravo. Pred Ko-sovim že so Srbi imeli svoj „ carja Dušana zakonik"; potem ko jih je veliki Miloš osvobodil, ustvarili so si zopet redne sodne razmere po novem sveta. A Črna gora, ta slovanska državica, ki je žir dokaz, kaj more storiti mala ali junaška sila za narodno svobodo, ta slovanska oaza, ki je bila dolgo in dolgo po Kosovelu edina tolažba Srbom pod turškim jarmom vzdihajočim — nij imela časa pečati se s knjigo. Stoprv ko je modri črnogorski vladika Danilo svoje duhovensko dostojanstvo proč vrgel in se na svetno stališče postavil, ko je za denašnji čas nerab-1 j i v i teokratizem zamenil za svetovno vlast, začela se je tudi doba prosvete. Od onega časa so se začele šole delati in so se uveli vsi mogoči kulturni zboljški. Z zakoni bode zdaj tudi sodska reforma uvedena.
Kiiski minister narodneg/a prosvečonja je BogišiČu ne samo rad dal odpust, temuč izrekel, daje želja ruske vlade, da bode „brat-skemu narodu črnogorskemu" v tej stvari v korist. Bogišič jo odpotoval te dnij skozi Trst v Benedke, da tam prostudira neke slovanske rokopise in se bode potem napotil v Orno-goro, kjer misli dalje časa med narodom živeti, da spozna vse pravne običaje naroda. Nalog bode imel težek, ker tu ne bode veljalo tuje zakone prevesti in uvesti, temuč vse zgraditi na slovanski podlogi, ter naravi in osobitosti slovanskega naroda primemo.
Da ima Crnagora v zvezi prihodnjih slovanskih držav lepo bodočnost, o tem nij dvomiti, ker ona po naturni legi dominira nad Arbauijo, Hercegovino in Uoko kotorsko. Že italijanski zgodovinopisec Kantu jej zarad tega prorokuje veliko bodočnost.
Da se tej bodočnosti primerno in povse pravilno obnaša črnogorska vlada, kaže baš to, da dela za vojno moč iu kulturni napre-
dek narodov. A ne samo to. Celo Srbstvo in celo Jugoslovanstvo priznava, da jo knez Nikola med jugoslovanskimi najbolj zaslužen mož glede vseslovanskega programa. O u je vedno vzdržaval najsrčniše zveze z Rusijo, in da se Srbstvo more zanašati na rusko pomoč, to je on nČinil. Da ga jc vodilo zmirom rodoljubje, ne pa čestilamost in sebičnost, temu dokaz je njegovo pravilno obnašanje j>o ubijstvu srbskega knjeza, iu njegov nekdajsnji dogovor s tem knezom Mihajlom o osvobodjenji Srbstva. Kavno zavoljo tega pak je on med srbskimi mogotci obče priljubljen in valjda ima najnienj sovražnikov in največ priznanja tudi zunaj svoje države.
Da se moremo mi Slovenci, čijib na rodna stvar in narodna bodočnost je poleg naše domače vztrajne in žilave delavnosti največ od prospeha in mogočnega vzrastka drugega Slovanstva odvisna, tega veseliti, ter da nam morejo vse, tudi maujšo veselo prikazni v slovanskem svetu v spodbujo biti tega nam pač nij treba poudarjati.
Politični razgled.
lotmnjc «1 «*>>«'!«>.
V IJubijani 14. marca.
F<>flt>9'€fli.*tin~ Ao#t//*•«>.«- na Dunaji, o katerem so poročali naši telegrami, ima imenitno nalogo ne samo da se zedini o daljnem postopanji federalistov napram vo lilni reformi, ampak da si tudi ustvarja strogoj so strankino organizacijo, nego jo bila dosedaj. Znamenito je, da se tudi grof Hohcnvvart udeležuje teh posvetov in s tem zopet stopi v dejanje. Ako se spominjamo, da je grof Hohemvart nedavno imel na Du naji posvetovaujc z ogerskim baronom Senyey-em, voditeljem tamošnje konservativne stranke, nij dvomiti, da bode nasproti predrzni posiljenosti ustavovercev tudi federalistična stranka vso sile napela; pristop Poljakov pa jej daje zdatno pomoč in upanje končne zmage. Ustavovernim listom pride ta shod baš sedaj prav neugoden. „N. P. P." nad njem razliva ves svoj žolč, ter misli s surovim posmehovanjem zbranih voditeljev federalistične stranke jemati shodu svojo veljavo. Po mnenji „N. F. P." hote federalisti sedanje ministerstvo odstraniti (vsakako !) in na njegovo mesto postaviti federalistično-fevdalno-ultramoutansko ministerstvo, ter tako vpeljavo direktnih volitev nemogočo storiti. Cdava tega niinister.stva bi baje bil grof Falkcnhayn.
V tftSđit'iMiti z/><>*■ u je dr. lvoser ponavljal svoj predlog, da vlada naj loto odpravi. Zbor je sklenil, vladi to priporočati; vladti pa, zlasti tinauČui niiuister pravi, da ima dobro voljo, pa od te do dejanja je se daleč. In vendar požira loto samo denar ubogih in je iz uarodno-gospodarskega in iz nravstvenega ozira že zdavnaj obsojeno in v mnogih deželah že tudi odpravljeno.
€to j>O<t.%ktt cftoi'iiiVn je sklenila, volilno reformo in volilni red za državni zbor
posebnemu odseku izročiti in je potem volila ta odsek.
Na 1rov€tvibw&kvšBi se bodo v malo dneh vršile direktne volitve. V kmetskih občinah so po veliki večini konservativni vo-livni možje izvoljeni. Konservativna kandidata za kmetske skupine tta \Veiss-Starkcnfels in dr. Oelz.
Srbski cerkveni kongres se bode skoraj sklical, ter bode imel voliti novega patrijarha. Magjarsko-vladui listi upajo, ka bode v tem kongresu vladna stranka večino imela, ker se bo volitev po starem terezi-janskem deklaratoriji vršila. Mi pa smo prepričani, da, kakor v vse dosedanjo, bodo tudi v predstojcČi kongres Srbi volili narodne zastopnike in ne magjaronske smeti !
Vini »Ja* držftiv«*.
Iz Jtvltj9*€9*ln se češkemu „Pokroku" piše: „Kakor čujemo, se prikazujejo ravno taka pomenljiva znamenja, kakor pred smrtjo kneza Mihajla. Našemu mlademu knezu se pošiljajo brezimna pisma, o katerih obsegu se sicer nič ne pove, a z lic osob, ki knezu najbližjo stoje, se nič dobrega ne bere. Knez izide na teden komaj enkrat, navadno zmirom v društvu ministra Rističa." — Upamo, da bode naš belgradski dopisnik to stvar osveti!, ali celo demontiral. Da pa bi bila nova zmešnjava v Srbiji magjarskim in turškim politikarjem po volji, o tem ne dvomimo.
J'#•<##»<•«.»ki minister vnanjih zadev liemusat je 10 t. m. poslal španjskemu poslancu v Parizu Olozagi noto, v kateri obširno odgovarja na Castelarjevo spomenico. Nota je jako simpatična za Španijo. Remusat pravi, da francoska vlada s sočutjem gleda prizadevanje Spajucev za zboljšanje svojih ustavnih naprav, dalje vošči, da bi Španija vživala enkrat dobroto vodnega svobodnega razvoja, ter zagotovija, da bode Francoska vestno varovala meje.
Pariški listi pišejo da Prusi ne bodo še tako hitro zapustili francoske dežele kakor se sploh misli. Pravo poganjanje zarad tega se more še le po izplačauji četrte milijarde začeti, kar bode še le maja ali junija meseca. Se ve da ostanejo potem še Prusi v Bclfortu, dotlej pa menda tudi narodua skupščina še ostane. PaiiŠka apelativna sodnija priznava družbi sueškega vodovoda pravico, odmerjati tarife po velikosti ladij. S tem je razsodba trgovinske sodnije v tej zadevi uničcua.
V narodui skupščini so Guirand z desne, Franclien s skrajne desnice in Louis Hlanc govorili proti zadnjemu čleuu nasvetov odseka trideseterih. Posvetovanje se še nadaljuje.
Šp<tnj\l.* predsednik vlade Figueras je že došel v Barcelono, kjer gaje narod navdušeno sprejel. Opozicija radikalcev v narodni skupščini je uničcua. Ker so videli, da se sedajna vlada trdno drži, in da ima za soboj narod, so se večjidel udali, le kakih 00, med njimi uekdajui predsednik senata, Figuerola, so glasovali proti vladnemu predlogu o razidu sedajne narodne skupščine. Vlada bode imela sedaj mir pred njimi do prihodnjih volitev, ki bodo 10. aprila. Čete Karlistov pod glavnim vodjem Daregaravem, 2000 mož močne, so bile pri Mourealu v Na-vari tepeni. Mnogo jih je bežalo čez mejo na Francosko.
l\ctn.*ki državni zbor se je sešel 12. t. m. Odprl ga je cesar Wilhelm sam s pre-stolnira govorom, v katerem pravi, da se bodo predložili državnemu zboru vladni predlogi zarad nemških trdnjav, katere bodo zvišale državno moč, dalje zarad odškodovanja v francoski vojski pohabljenih, in sorodovin-cev tistih, ki so pali, iz vojne odškodnine, dalje zarad pomnožen ja državnega brodovja. Dalje se bode državnemu zboru predložila občna vojaška postava, da se vojna moč narodova vzviša kar se da, zarad katere nas celi svet zavida, (?) in katera je porok za to, da Nemčija v miru uživa svoja duševna in materijelna idobra, dalje postava zarad dolžnosti dežele v vojnem slučaji, zarad zboljšanja plač uradnikom in oficirjem, zarad pre-naredbe denarstva in pošt, zarad odprave olncga davka, zarad pogodbe s Francosko, iz katere je razvidno, da so Francozi veliko preje plačali, nego je bilo izgovorjeno. Zaupanje, katero je bilo izrečeno v lanskem prestoluem govoru zarad razvitja notranjih razmer Francoske v smislu pomnjenja in gospodarskega napredka, nas nij goljufalo, zato menda nij daleč ticnotek, ko bode mogoče popolnem vzeti u išo posadko iz Francoskega dosti pivj kakor se je mislilo. Končno izreka, da živi Praska V prijateljskih razmerah z vsemi vnanjimi državami, katere so se po ihodu z vladarji mogočnih sosednih držav v Ilcroliuu še bolje utrdile, in katere si bode tudi v prihodnje ohraniti prizadeval. — Vidi se iz t»ga, da bo državni zbor imel mnogo opraviti, predno vse vladne predloge reši. Se ve da si lahko mnogo dela prihrani, ako vladne predloge kar sprejme, ker opozicije ta tako ne bode trpela, kakor se to iz njenega obnašanja v zadevi "VVagenerja in zadnjič v gospodski zbornici lehko vidi.
Berolinska „Prov. Corr." prinaša članek, v katerem pravi, da je postopanje nadškofa Ledohovskega v vprašanji zarad učnega jezika na srednjih šolah v Poznanji upor proti vladi, ter šuutanje uradnikov in podložnih k nepokorščini. Vlada bode zarad tega skrbela, da so njeni ukazi kljubu škofovskim uared-bam izvrše. — Tedaj zopet nemčevanjc z silo. Ker je omenjeni list v zvezi z vlado, se sploh misli, da bode ta postopala takoj proti Lc-dohovskemu po §. 110 pruske kazenske postave, ki odločuje za enaki slučaj 500 tolarjev globe ali pa dveletno ječo. Zoper glaso-vitega Wagenerja se bo vendar začela disciplinarna preiskava, ker je preiskovalna komisija našla veliko reči, ki njega zelo kompromitirajo. Izpuščen je zarad tega že iz službe. S tem so obsojeni tudi njegovi mogočni prijatelji.
stngloffcat  zbornica poslancev je nočni seji 12. marca zavrgla vladni predlog zarad irskih vseučilišč z 282 proti 272 gla sovom.   Ministerstva predsednik Gladstone pravi, da je izid resen, ter nasvetuje, da se zborovanje odloži, kar se tudi sklene. Sklepa 8e iz tega, da bode ministerstvo odstopilo, ker bi bilo razpuščenje zbornice proti parla mentalnemu običaju, ker je voljena pod se dajnim ministerstvom.   Angleška vlada bode vsem udom genevskega sodišča poslala da rila v vrednosti do 1200 funtov šterlingov.
Na 1'itt.iki'in so zopet nekateri ministri premenjeni. Khalil Šerif Paša, do sedaj minister vnanjih zadev, pride zopet za poslanca na Dunaj, na njegovo mesto pride Savfet Paša. Znani Mithad Paša bode minister pravosodja in Rušdi Paša minister za javna dela.
Angleška vlada na vso moč ugaja Tur kom, ker ji rabijo kot sredstvo proti Rusiji, katere se v svoji tesnosrčni trgovski politiki boji, in vslcd tega vsacega konzula na Tur škem domu pokliče,  ako nij turškim pasem po volji, kakor se je to zgodilo Burtonu, kateri je za vednost tako zaslužen, ker se je v Damasku potegoval  za pravice ondotnih kristijanov, in se zarad tega ondotnemu paši zameril.   Vendar se nahajajo Še poštenjaki med njimi, ki odkrivajo gnjilobo turške uprave Tako poroča g. Holmes, angleški konzul Rosni, stvari, ki bi bile pripravne odpreti tudi
onim ljudem v Avstriji, kateri vse nemire na Turškem pripisujejo panslavističnim agitacijam. O. Holmes popisuje žalostno stanje v Bosni in Hercegovini in pravi med drugim :
„Turska vlada je objavila pred nekaj leti, da hoče napraviti po vsem cesarstvu vozne ceste. Pa to je bila le pretveza, da je izmolzla iz ljudstva denar, ki se je porabil za druge reči. Med tem ko se je pogosto nabralo zadosti denarja, se nij zgodilo za ceste čisto nič, ali pa le toliko, da se je omenjena pretveza nekoliko pokrila. Se to, kar se je delalo, nij za nobeno rabo, in je le v stani, prepričati svet o popolni nesposobnosti turške uprave. V Bosni je še to, kar so je storilo, vse v razpada, tako važni most glavne ceste čez vodo Uršulo, katerega je voda odnesla že leta 1870, še sedaj nij napravljen. Vlada pošilja svoje paše, kateri se pa kmalu zopet domu pokličejo, da se preveč ne udomačijo v deželi, zato pa taČas toliko bolj derejo ubogi narod". Tako Holmes. Na to poročilo bo skoraj kmalu poklican domu.
Dopisi.
Iz It liiiijil 12. marca. [Izv. dopis.J (Beseda. Domači prepir. Gorenjska hranilnica.) V nedeljo 0. t. m. seje v tukajšni čitalnici predstavljala vesela igra „1. II. in III. poglavje." Smemo reči, da je bil ta večer zarad posebno dobre gledališčne predstave in obilnega udeleževanja eden najlepših v tekočem letu. Na glasoviru ste izvrstno igrali gospodični Franja in Katinka Ju-govic. V igri pa gre prva hvala gospodičnam Pučnikovi in F. Jugovičevi in Pirčevi. — — V naši čitalnici se je zavoljo prave malenkosti vnel domači prepir, pa upamo, da se bodo stranke zopet pomirile. Ako bi pa kdo izmed naših tako zaslepljen bil, iz osobne mržnje proti čitalnici agitovati, bi nas prisilil, celo stvar objaviti in pojasniti. — Kavcija za našo gorenjsko hranilnico se je vendar enkrat odposlala v Ljubljano in sedaj nij nobenega zadržka, da ta za Gorenjsko silno potrebni denarni zavod začenja svoje blagonosno delovanje.
Iz ptujske okolice 8. marca. [Izv. dop.] Pisalo, svarilo in opominjalo se je že mnogokrat o premaleni spoštovanji na-ščine, od strani slovenske gospode. Čas je že vendar, da bi pokazali svetu, ka spoštu jemo in čestimo mili nam slovenski jezik, in sicer s tem, da ga rabimo. Kaj je uzrok, ka naše prosto ljudstvo toliko brepeni po nemščini, tožeče, ka so sedanje škole slabcje od starih, v katerih se je bolj nemško učilo; kaj je uzrok, ka nekateri stariši še žrtvovati hočejo, da bi se sinek vsaj toliko nemški naučil, ka bi ga ne mogel kdo po nemško prodati ? — Uzrok je iskati v tem , da je ljudstvo čulo vedno gospode samo tujstvo govoriti, in ka je le tisti pred gospodi kako veljavnost imel, kateri je nemški znal. Tujci in neraškutarji pa hočejo iz tega sklepati, da naš narod nema ljubezni do svojega jezika, ter se nam zarad tega posmehujejo Slovenski gospodje! rabite naščino med so-boj, ne sramujte se je tudi takrat rabiti, ako vas „pavri" slišijo. Slovensko prosto ljudstvo bo, videč da gospoda slovenščino čisla, go tovo jo tudi Čislalo in ne bo toliko tujščine slavilo. — Pridši kot dijak v počitnicah na dom, pravil mi je kmet, ka je v Slatini čul „velike" gospode slovenski „gučati." Rekel je: „Tak so lepo gttčali, in tak se mi je veselo zdelo, ka so mi solze v oči prišle." Iz tega vidite tedaj, kak veselo se prostemu
človeku zdi, ako sliši gospode v svojem jeziku govoriti, in da je do želje po nemščini naše ljudstvo po nedolžnem prišlo. Žalibog, ka se še med slovenskimi gospodi toliko nemščine rabi; ka se po čitalnicah rado nemški občuje. Očitalo se mi bo , da je to terjanje prenapeto, jaz ne mislim r temi vrsticami nemščine proklinjati — kakor se nasprotno s slovenščino rado stori, — nego opominjati slov. gospodo, materinščino v večej česti imeti, da bo jo tudi nasprotnik častiti moral. Tudi gg. dijakom besedico. Bivši pred nekoliko tedni v Gradci, slišal sem po ulicah se sprehajajo mnogo hrvatskega golča. Ne morebiti samo od hrvatskih vojakov, koji so v Gradci, ampak od učečih so mladih gospodov. Vprašal sem pozneje slovenskega dijaka, kako-Ii da se tako malo, ali skoraj nič slovenščine ne sliši v Gradci, mi je ta rekel, ka slovenski dijaki rajši — nemški govorć!
Iz JI rt rlltoi'rt 1.']. marca. [Izv. dop.] (Okrožna sodnija. — Brandstetter-Seidl. — Vinotržtvo.) Gorka želja Mariborčanov se bode vendar dopolnila ; v kratkem dobimo okrožno sodnijo, za mesto vsa-kako srečna pridobitev. Visoki črar je te dni kupil veliko poslopje g. Schmidcrer-ja za 170.000 gld., da v njem spravi okrožno sodnijo in sezida jetnišnico. Množilo se bode tedaj v našem mestu Število c. k. uradnikov. Primanjkuje nam zdaj samo še oddelka c. k. namestnije, da smo glavna stolica slovenskega Štajerja. Za tako ločitev politične uprave pa naši nemški in nemškutarski Mariborčani nijso zavzeti, če prav sprevidijo veliki dobiček, ki bi iz tega mesta izviral.
G. Brandstetter-Seidl pa sedita v lesen jači na Dunaji ter tam dokazujeta svojo politično puhlost. Odkar sta kot ustanovnika velikega delniškega društva za trgovino z gospodarskimi pridelki velikansk fijasko učinila, sta bolj tiha postala. S kapitalom 4 milijonov bi se moralo to društvo ustanoviti in Frice-Seidl sta že sanjala od mastnih dividend, katere bi jim bile prav dobro došle. A kapitalisti so dobri raČunarji in previdni ljudje. Ta firma jim nij zadostovala, da bi se možem a la Brandstetter — Seidl zaupalo toliko kapitala. Prvi ustanovniki so torej morali iz rok dati ali bolje iz rok vzeto jim je bilo poduzetje in slavna mariborska državna poslanca še v upravni odbor nijsta bila voljena. Žalosten konec vesele komedije. — Vinotržtvo zdaj nekako miruje. Večji vinotržci so si, kolikor se jo dalo, napolnili svojo kleti in Čakajo zdaj na kupce, katere pa visoke cene plašijo. Vreme je precej ugodno in se je prva kop že počela.
DomaČe stvari.
— (Vi no rej u a šola v Mariboru.) Novo šolsko leto na tej šoli se je pričenjalo s 1, marcom t. 1. Deželne štipendije obdržč Janez Prelog, Franc Bučina, Karel Kotovic, in Ignac Sobcr; štipendije pa, ki so jih nekateri okrajni zastopi ustanovili, so dobili Alojzi Ivančič iz Sevnice, Štefan Stupar iz Ptuja, Martin Utičar iz Orrauža, Josip \Volf iz Maribora in Franc Slemensek iz Cmu-reka.
— (Iz Vranskega) se nam piše 12. marca : Naše šolsko poslopje nikakor ne zadostuje za veliko število šolarjev, zato je bila že pogosto izrečena želja, da se zida novo
šolsko poslopje, pa bali so se obČinarji ve likih stroškov. Zdaj pa je naš občinski odbor storil odločen korak in sklenil za popravi jen je in dozidanje šole kapital zajeti, ter ga v letnih obrokih odplačati, da nij treba na enkrat prevelike prikladc na davke nalagati. Mi samo želimo, da se ta sklep dejansko izvrši.
— (Iz Ormu ž a) nam gospod Gesner piše, da mu je dopisnik iz Ormoža v štev. 42 „SI. N." krivico storil, ker on G. nij besede govoril, katere mu dopisnik podtika ter nij „sloveuenfresser", temuč „štuje vsaki narod in meri človeka po njegovi omiki".
— (Štajerski deželni odbor) je okrajnemu odboru v Ormuži odbil prošnjo, da bi se cesta do kolodvora središčnega smatrala kot dovažua cesta kolodvorska in po tretjem delu iz deželne kase vzdrževala.
— (.Strašna s m rt.) Piše se nam : V okolici pri Ponkvi na Štajerskem je 7. tega m. poklical surovi in divji človek svojega hlapca v ta namen, da bi šla oba nekega posestnika ubit, ker se mu je ta po njegovem mnenji zameril. Oborožena s poleni bližata grozeča se hiši, ulomita s silo vrata in nikakor se ne da ljuti hudobnež pogovoriti ter le žuga s pobojem. Ko napadenec vidi, da se z lepa ne ubrani , ustreli posilneža s samokresom. Takoj zamaši hlapec svojemu gospodarju rano in ga nese na dom, kjer je drugi dan potem umrl. V življenji so se tega človeka bali tako, da so se mu izogibali , ako so le mogli in sedaj je takoj hudobni svet izustil, da bode morivec za svoje delo prejel 50 gl. darila.
— (Hudodelstvo.) Iz Celovca se poroča, da sta slovenska vojaka desetnik Mali 46. peš-polka in dragonec LavronČič 5. dragonskega polka, oba tam kot slušatelja pripravniške šolo 47. peš-polka, 10. t. m. pod Čudnimi slučaji ubežala. Oba sta najela voznika na sprehod, in potem peljejo se po ljubljanski cesti. Čez nekaj časa pa terjata od voznika, naj odstopi in jima konje in voz prepusti. Ker fiaker s tem seveda nij bil zadovoljen, ga ona dva skoro do smrti pretepeta, potem ga zavlečeta od ceste in ležati pustita ter se s celo ropotijo odpeljeta. Žandarmerijski podčastnik je našel skoraj nezavedenega voznika krvavečega na rajhenberški cesti in se ga usmilil. Uzrok ubega utegne biti pri dragonci, ker so ga s tem kaznovali, da bi bil moral iti k polku vslcd zanikernosti, pri onem pa, ker so ga očitno pred drugimi svarili. — Mi o tej stvari čujemo, da so oba ubežnika in pobojnika že ujeli in v Ljubljano pripeljali.
— (Iz Trsta) so piše „Wandcrerju" sledeče, za Slovence v okolici in v Trstu zanimivo razlaganje: Ako se po znanem načrtu uvede volilna reforma, upajo neki od Trsta več vladi prijaznih zastopnikov v državni zbor spraviti. Da bi to dosegli, so posebno četrti volilni razred tržaškega mesta in okolico ozirom volitev za državni zbor v en volilni razred zedinili. Četrti volilni razred je bil vedno najtežavnejši, ker je preveč pod upljivanjem tukajšne oligarhije. Iz tega razreda so korifeje te stranke prišle v mestno svetovalstvo — največ pa le zaradi tega, ker so sploh izmed 122b* volivcev tega razreda le (572 svoje glasove oddali. Če se je pa skoraj polovica volivcev upotrebi jevanja svoje volilne pravico zdržala, bila je to vendar vladna krivda, katera nij razumela, pa-trijotične čute ljudstva gorke vzdržati. Vpraša
se, bode-li po združenji obeh volilnih razredov se posrečilo, enega vladi prijaznega zastopnika (!) v državni zbor spraviti? Pred letom 1867 bilo bi to vsakako verjetno, ker se je slovanska okolica po vladi prijaznem mišljenji odlikovala. Od tistega časa se je pa ponašanje okolice precej spremenilo. Posebno pa je temu uzrok prepuščenje teritorijalnoga vojaštva 1807. leta, in ko so leta 1869 bile volitve mestnih svetovalcev , nij bilo mogoče, med 2592 volivci iz okolice več kot 503 h glasovanju napotiti. Kako bode pri volitvi za državni zbor? Vsakako bi okolica, ki štejo 2592 volivcev, četrtemu volilnemu razredu mestnemu nasproti, ki ima le 1226 (in med temi je vendar tudi dosti Slovencev, ne? Ur.) prevladala in bi vprašanje mogla odločiti.
Razne vesti.
* (Zakopan zaklad.) Ogradu lands-kronskem blizu Beljaka na Koroškem se pripoveduje, da je tam zakopan nezmeren zaklad še od časa reformacije. Zdaj se je v razvalinah tega gradu naselilo celo društvo ljudi iz Štajerskega, kateri kopajo po tem zakladu. Dozdaj še nijso ničesa našli. Neka žena iz Beljaka pa je mislila z molitvijo izvabiti zaklad, da so jej prikaže. Ona gre z deklo po noči v pusti grad, obe zlezeti v nizko klet, vžgeti svečo in začneti moliti. Naenkrat nekaj zašutni in pada z ropotom na ženski ter ugasne luč. Odluščil se je onićt od stropa. Ženski pa zbežiti v največjem strahu j žena je neki vsled prestanega straha hudo zbolela in umrla in tudi dekla še zmirom boleha.
* (Solona kava.) Za časa dunajske razstave bode baje veljala mala porcija kave 20, a velika 24 kr. Ker se tudi vsa druga jedila v enaki meri dražijo, se nij bati da bi se obiskovalci preveč z debelo mošnjo iz Dunaja vračali!
* (Tudi na Dunaj i kradejo.) Prcd-včerajšnem po noči so v hleve nekega pri stava tatje prodrli in iz njih ukrali tri krave 450 gl. vredne, katere so ^odgnali, ne da bi bili domačini kaj slutili. Še le na polji zunaj pa so jih stražniki zapazili, gaunerji pa so krave pustili in srečno pete odnesli. Drži ga, da ne uide !
* (Domaje najboljše.) Pred nekimi dnevi so se z draždanskim osobnim vlakom pripeljali trije jako slabo izgledajoči popotniki v Prago j bili so pet let v Ameriki, pa se jim je stožilo po domovini, ter so zopet poiskali svoj rojstni kraj, Kutno goro, katerega menda ne bodo več zapustili, ker pravijo: povsod je dobro doma pa najboljše.
* (Deklice za možitev) se iščejo v novi Kaledoniji, kamor mnogo izseljencev iz Francoskega potuje, da kultivirajo rodovitno, pa še ne obdelano deželo. Ker pa so izseljenci veČjidel moški, kolonizacija pa se ne more vspešno razvijati brez rodbinskega življenja, je fancoska vlada razposlala zanimivo okrožnico vsem prefektom, naj naznanjajo deklicam, ki bi se rade omožile, posebno takim, katere so v sirotinskih hišah, da se lehko na vladne stroške preseljujejo v novo Kaledonijo. Tam najdejo novo domovino iu si ustanove svoje lastno ognjišče. Vlada takim izseljenkam ne samo preskrbi prosto prevažanje, stanovanje in hrano v ko louiji, temuč jim daje še posebno doto iu štiri hektare (sedem oralov) zemlje. Francozi so pač galantni, še celo njihovo ministerstvo skrbi za deklice, da se « može.
* (Pariško časnikarstvo.) Kar je Francoska tolike prekucije imela, se je oziroma vpliva in čitalnega kroga nekaterih časnikov tako veliko spremenilo, da utegne naslednje jako zanimati. Prvi med republikanskimi listi je „Rappel" s 30.000 naročniki", „Republiquc Francaisc" (Gambetta) z
22.000, „Sieclc" s 15.000; „Radical" z 10.000, „Constitution" z 8000. Listi z zmerno repuhl. podlago so „National", ki ima 12 000, „Soir" 10.000, „Bien puhlic" 8000 itd. Odkrito bona-part. listov imata le „<)idre" 8000 in rPays" 1500 naročnikov. Na čelu starih listov, ki so se pa od 1870. leta strašno zmanjšali, je še vedno „Libertc" s25.000naročniki, potem ,.Patrieu, 8000, „Franco" le 2500, „Constitu-tionell" 2000 in še nekteri manjši. Edini „Temps" se je pomnožil in ima 14.000 naročnikov. Med manj ali več orleanističnimi in fusijouističniini listi so še na starem stališči „.Journal des Debata", 10.000 nar., „Journal de Pariš" 6000, „Francais" 30O0, „Onzctte de France" 2500. Med lehkomi-selnimi listi pa je še vedno „Figaro" s 40.000 nar., prvi, „Gaulois" 15.000, „Pariš Journal" proda vsak dan H000 iztisov in „Evencmcnt" 5000.
Narodno-gospodarske stvari.
x    fjjitftfjfiit.vlef* »iiftčftrjc.
(Dalje.)
Načrt omenja dalje neke glavne odtoke, po katerih je inah tako izvrstno osušen. Poglejmo si še te. Omenjeni kanali so prav za prav odtoki , po katerih se studenčuica bližnjih gora dela težavno pot do Ljubljanice, v dolgih ovinkih, tako da pogosto čisto zaostaja. Ti odtoki bi imeli bližnji svet osu-šovati, zato pa slavna komisija dovoljuje napravo mlinov, katerih jezovi vodo še bolj zadržujejo. Nekateri teh odtokov so bili nekoliko uravnani, pa tako neumno, da bi človek mislil, da komisija nikoli nij mislila na svoj namen. Znano je, da dvorni dekret od leta 1836 opominja, da bi se pri novih delili gledalo tudi na to, kako se bo voda napeljala. A kje vidimo od tega najmanjši sled? Nikjer, ker vodje omenjenih del, kakor se kaže, še pojma nemajo o umetnem napeljevanji vode. Poleg tega se pri volitvi članov omenjene komisije nij celo nič ozir jemalo na posestnike zemljišč na močvirji. Nobena občina uij v njej zastopana, razen mosta Ljublja e, ki ima pa le kakih 50O oralov sveta ondi. V ljublj. hranilnici leži še kakih .60.000 gld. od denarjev za osušeujc mahu, katerih komisija nij vedela porabiti, kar zopet jasno kaže, kakim rokam so se izročili pripomočki , s katerim bi se bilo tisoče oralov za obdelovanje pripravilo. Ta denar se je dostikrat po eksekuciji izterjal od ubozih posestnikov, da sejo potem v hranilnico vteknil. Kanali, kateri bi morali vodo odpeljavati, so pa tako zanemarjeni in z grmovjem zaraščeni, da so cesto na mahu v nevarnosti, ker se o deževjih voda, ki nema prostora v kanalih, razlije čez nje, ter jih odnese ali pa pokoplje. Kmetic mora pa po dolgih ovinkih spraviti svoje pridelke na trg. Ali bi ne bili denarji boljše naloženi, ako bi se bili obrnili za to, za kar so bili namenjeni, da bi se bili dovolj prostorni odtoki napravili? Ali se nij vedelo za vodo, ki povsodi zastaja? Najbrže je tem gospodom s Cornovim grabnom nit popolnem pošla, bali so se, da bi ne napravili fiasco v drugič. Zato so si olajšali svojo vest s tem, da so izrekli pred svetom: „mah je osušen."
V načrtu je izdelana postava za osušenje. Postava ta govori o nekem provizoriji, in kedar ne bo več denarja premogel, o napravi prostovoljnih zadrug, ali z drugimi besedami: lepa planjava se prepusti stanju, v katerem je bila pred sto leti. Ali bi ne bilo bolj pametno, izročiti stvar slavnemu deželnemu odboru, kateri bi s pomočjo izvedenega inžcnćrja napravil načrt, po katerem bi se potem s pomočjo inteligentnih posestnikov na mahu dela za osušeujc in napeljevanje vode začela. Ali nemamo izkušenj v tem. Pruska vlada je izdala enako postavo že leta 1843, in trebalo je celih trinajst let, preden se je napravila prva zadruga. Ali jo treba ravno komisijo za osušenje prašati, kako se morajo glasiti paragrafi omenjene postave? Ali nemarno  izvrstnih izgledov za
osušenje in namako v Italiji, kjer so enaka dela napravili že pred tisoč leti, ali v Holau-diji, ki je tudi v tem oziru izgledna. Nal narod je reven, in mali posestnik nij ' stani, ogledati si taka dela na t njem, zato p treba voditi in učiti, kako naj si izboljša svoje polje.
Dalje nij vse eno, ali imamo šotno tla, debelo ali pa peščeno ilovico pred sabo. Vsaka teb zemelj ima svoje lastnosti, zato je je treba različno obdelovati. Posebno različna sta levi in desni breg Ljubljanice z okrajnimi deli močvirja. Med tein, ko ima desni bieg večji-del šukoljkasto ilovico pogosto 8 čevljev na debelo za podlago, je na levem bregu večji del ilovica, pogosto zelo s peskom naraešaiia. Vrb tega je desni breg z diluvijem nižji nego levi. Na vse to in še druge posebnosti bode treba pri specijcluih delih za kultiviranje ozir jemati. (Konce nasl.)
— Detelj neg a semena se je 1. 1870 iz Kranjskega 20.000 centov izvaževalo, lanenoga scmuua pa se je isto leto 27.000 centov pridelalo, katero se je ali za seme ali za prešanje olja rabilo.
— Reguliranj e g r u u t u c g a davka se veduo bolj kaže, kot nameravano povišanje davkov. Deželne komisije vsaj, katere imajo pregledati predloge okrajnih cenilnih komisij, svojo nalogo tako zapopadejo, kakor da bi reguliranje ne imelo druzega namena, nego davke kolikor mogoče povišati. Vsled tega postopanja so hudo vznemirjeni gruntni posestniki v vseh deželah. Na Štajerskem misli gospodarsko društvo, pri vladi protest vložiti in gotovo bodo tako ravnali tudi v druzih deželah. Sploh ima to reguliranje, od kojega smo so iz početka nadejali pra vičnejšo razdelitve davka, zdaj vse prebivalstvo proti sebi. Raji prenašamo trd os ti stare postave, nego poravnajočo pravičnost (?) nove.
Umrli v ■ inl>ljiiiii
od 11, do 12. marca.
Josip Irt, posestniki 68 1., na vodenici. — Blaž Petcrncl, delavec, (>,'l I., na sušici. — France Tašker ili mar, '>T l., na taberkulah. — Franca Dane, miz otrok. 8Vi I., Tia sušici.
Po&ltmo.*)
V komisijah za uravnavo zemljiško-od-veznega davka za ljubljansko okolico je izvoljen tudi g. Pour, posestnik male grajšči-nice na Grosupljah.
Ne dolgo potem je pa njegovo posestvo razglasil v časopisu „Š1. Naroda", da jo na prodaj. Vrine se vsakemu nekoliko mislečemu, da on meri na to, da zdaj, ko je sam ce-nitelj, je naj ugodnejši Čas, svoje posestvo drago prodati. —
Na ta način trpela bi okolica veliko škodo, kajti, če je njegova njiva ali travnik veliko cenjena, mora tako tudi zraven ležeča biti.
Naj drugi gospodje cenitelji ne poslušajo g. Pourja, če so že volivci tako nespametni, da so volili v važno komisijo moža, ki je sam nad svojo pametjo obupal, ki sebi tako dobro gospodari, da nobeden hlapec pri njemu služiti ne more in v svoji bistroumnosti je znašel, da se po tej poti takoj denar dobi, ako se gnoj, najvažnejši faktor kmetijstva, po slepi ceni prodaja. —
Ta mož hoče nam toraj naša zemljišča ceniti?! Homo videli! —
V Ljubljani 10. marca 1873. —k.
*) Za zadržuj in obliko pod to črto objavljenih stvari uredništvo no odgovarja.
Za nagrobni spominek V. Man delca
so dalje darovali:
G. dr. France Ambrožič v Ljubljani 1 gl._kr.
„ Janez Cadcž na Dunaji   .   . 1 _
„ Valentin Sušnik v Škoiji Loki 1 " — " „ dr. Dominkuš iz Maribora   .  1 _ "
_ rt n
t. ,   . 4 gl. — kr.
Prencsek iz 57. štev. „81. Nar." 30 „ DO „
Skupaj . 40 gl.50 kr.
AdiHhiisti-arij« „Slov. Naroda".
Tujci.
18, m a r c a.
Europa: Lengyol iz Kauiže. — Grf. Maršal, (lottersdorfcr iz Dunaja.
Pri I''I c funt u : Ž.iik iz Krškega. — Demšer « hčerjo iz Železnikov. — Šulur iz Krope. — Gspa Ma-trsili, Maicsih iz Reke. — Mirablon iz Pariza. — Plnčck iz Peke. — Dralka iz Kadoljcc. — II inze Basberg. — Gospa Košir — \Vartunborg. — Grofica Degenfold s hišno i/. Dunaja.
Pri Muliću:   llerlt — Nixondof. — Vicrfel v, < i laser, pl. Fichtcuau z družino iz Zagreba. — Ungar i/. Dunaja. — Rosinger iz Trsta. — Bosen-berg iz Gorice. —  Stine iz Du aja. — Kraljavski, Caroline Galanti la Verone. — Gorlali iz Norimbcrga.
Listnica   oprat ništVM.   G.   Dr.  F. H. . . .
v Ipavi. Vaš inserat velja 2 gld. r>8 kr., kakor že v štev. 31. naznanjeno.
Dunajska boraa 14. marca.
(Izvinio poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 15 Enotni drž. dolg v arobru    .   .   73   „ 70
1860 drž. posojilo.....10-1   „ G5
Akcijo narodne banke   .   .     983   „ —
Kreditne akcije...... 338   „ —
London.........109   „ 15
Napol..........8   „ 73
C. k. cekini.......—   „ —
Srobro........ 108   . —
Koncipijenta
sprejmem, ki more vstopiti dne 1. maja t. 1. v mojo pisarnico, in ki ima že konci enoletno, po postavi veljavno vajo.
Advokat Dr. Janko Sernec,
(82—1) v Mariboru.
♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦•»♦♦♦♦♦♦»»
Blagorodnomu gosp. Josip Mihič-u, trgovcu v Litomericah.
Rodite tako prijazni  in  pošljite sledeče pisino gosp. J. G. Popp-u, c. kr. dvornemu zdravniku za zobe na Dunaji. Vašo blagorodje l
Izpolnujein prijetno dolžnost, čo Vam, čestiti gospod doktor, mojo zahvalo izrekam.
Od naglo zobne bolosti, katere do mojega 27. leta še nikdar poznal nijsem, me je rešila Anaiheriuova ustna voda. Od to dobo so pretekli 4 meseci in jaz nijsem nikdar več zobne bolesti imel. Skoz večkratno rabo one vodo so mi zobje zopet lepo beli postali in zobno meso so je ozdravelo.
Prizadeval si bodeni, Vašo anatherinovo ustno vodo najbolje priporočati, in se podpišem Z vsem spoštovanjem
V Litomericah, junija 1872. (70—1) Al bo rt, učitelj.
Se dobiva:
v Ljubljani pri J o s. Karinger-ji — A. Krisper-ju — Petričič inPirkcr-jii— K d u ar d Mahr-u — Fer. M olh. Se lun itt-u
— E. Birschitz-u, lekarju; — v Kranju pri L. Krisper-ju — Se h. Se ha u u i g- u, lekarju; — v Pliberg-u pri Uerbat-u, lekarju ; — v Varaždinu pri 11 al ter - j u, lekarju;
— v ltudolfovom pri Dr. Kizzoli-ju, lekarju
— Josof Itcrgman-u; — v Krškem pri Poti. P> om c hes-ii, lok.; —v Kamniku pri Jahn-ii, lekarju;  v Gorici pri Pontoni-ju, lekarju
— J. Koller-ju; — v Wartenberg-ii pri F. Gadler-ju; — v Vipavi pri Anton. D operi 8-u, lek.; — Postonji pri K u pfo rac hm i dt-u lekarju; — v Skofjiloki pri C. Fabiani-tu, le-kaiju; —- v Kočevji pri J. B ran ne - tu, lekarju;
— v Idriji, c. k. rudarska lekarniea; — v Litiji pri K. M lihi w en zel-j u, lekarju; — v lia-
doljici pri Z a 1 o k ar-j o v i vdovi.
Spričevalo.
Ziianostno mnenje
o antiartritičnem antirevmatičnem čaju /^a čiščenje krvi
lekarja gospoda
j^r Wilhelm-a.
Čeravno VVilUeliiiov čaj za čiščenje krvi po tvojih sploh znanih izvrstnih lastnostih le zdavnej nenavadno sluje, sem ga ven-dar jaz tudi zarad znanstvenega sojenja zelo natanko in izvedno preiskal; po takih pre-iskavanjih se namreč prednosti in dobre lastnosti zdravil vedno bolj poizvejo in nepristranskim načinom odločijo, tako da potem občinstvo z najvi čim zaupan jem vedno dalje in obširneje tako zdravila rabi.
Ja/. som untiartritični autireviua-tični čaj za čiščenje krvi* izimjden od KOHpodu lekarja r. \\ ilkelina v Neun-kircheu |»ri Dunaji, analitično-kemično, f:triiiakoliigično-niikro8ko]>ičuo in dinamično-fizijologično preiskal; kajti le vsled takega preiskovanja se more prava vrednost takega zdravi a odločiti. Vsled tega preiskovanja se nahajajo v vVilhcImovcm čaju za čiščenje krvi drobne, žlabno, izbrane, nekaj lepo-dišeče, primerno lepodišeče, malo grenke in obilno ekstraktivue, krv čisteče rastlinske tvarine. Nihče ne more to rastlinsko prvine vsako za-so po imenu označiti, ker znanost šo nij na tisti stopinji, da bi v kemičnih, or-ganičnih tvarinah posamezne dele najnatanč-nejo določila, iu taka mešanica je \% ilhel-inov čaj za čiščenje krvi. Inače pa znanosti no oneČastuje, ako izpove, kaj šo no izpoluovati. Iz tega pa tudi najdoločnojc sledi, da nihče no moro WiIheIinov«g;a čaja za čiščenje krvi ponarediti, in «la se ponarejanja ulkilar z izvirnim slagati ne morejo, ker nihče posamezne dele tal »tega na tanko ne pozna. YVilli«>l-■nov izviren čaj za čiščenje krvi ima obilno takih okstraktivnih rastlinskih tvarin, katere so zdravju popolnem neškodljivo, vendar pa imajo pri različnih nadlogah in boleznih človeškega telesa neizmerno zdravilno moč in učin, kakor se to razvidi iz pisem vseh velikih in imenitnih zdravnikov; posebno pa pri sledečih in veliko drugih nadlogah in boleznih so je ta čaj vsled svojih neizmerno uspešnih delov izvrstno izkazal: namreč pri spolnih, čutniskih in krvnih boleznih vsake vrste, n. pr. pri protinu, revmatizmu, putnici! bolenji po udih, spolnem oslabljenji, popačen), krvi, pomanjkanji krvi, bramorjih, spusajih, zlati iiii, močenji itd. pri boleznih vsake vrste na jetrah, vranici, obisti, v želodcu, n. pr. ako nam nič ne diši, imamo slab želodec, ne moremo prenavljati, amo zamaaeni, pri zlatanci, bledici, scavnih nadlogah, ako amo pobiti in otožni, pri maternici itd. itd.
Dakle sliši IVilkeliuov čaj za čiščenje krvi med one zdravila, katera se po svojih Jako izvrstnih lastnostih ugodno odlikujejo, in zasluži toraj, da so k občnemu upotrebovanju po pravici vedno dalje razširja in priporoča, kar jaz s tem s svojim mnenjem in nepristransko, kakor so znanosti iu resnici spodobi, potrjujoui in povaljam .
L. S. lil*.
kralj, pruski aprob. lekar I. roda, preiskovalni kemik in znanstveni strokovnjak za zdravilske, lekarsko, tehnične , kemične in zdravstveno reči. Uerolin 23. oktobra 1871.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko gleda na postavno branbino marko in naslov, ki se nahaja pri vsakem zavitku na zunanji strani, da se pO sleparijah ne ogoljufa.
Pravi Wilnolmov antiartrični antirevma-tičui čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prvo mednarodne fabrikacijc v7ilhclmovcga antiar-tvičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirebcn pri Dunaji ali v mojih po časnikih novedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gl., posebej za kolek in zavoj 10 kr. (15—2)
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi W ilhelnioN antiartiitični in aiitirevinatični čaj za eišfenjo krvi tudi dol dva: Mariboru pri Al. Kvauuestu; v tlelji pri VVoggu in Kailako-vicu; v Loncu pri L. Miillorju, v Varaždinu pri dr. A. Ilaltei ju.
Izdatelj in za uredmstvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".