Leto IT. — V Celju, dne 18. marca 1909. St. 11. iihaja vsak četrtek; ako je ta dan pravnik, pa dan poprej. — Vk pošiijatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ^Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. »Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej, -r Posamezna številka stane SO vin. Oglasi se račnnajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju. Kaj bo z vojsko ? V trenutku, ko to pišemo, ne moremo trditi, da že morda ne pokajo spodaj ob Drini puške. Položaj se je zadnje dni tako silno poslabšal, da se v vseh krogih sodi najslabše. Pretečeni teden 10. t. m. je srbska vlada poslala na velesile okrožnico, v kateri zatrjuje svojo miroljubnost in izvaja, da želi mirnega sporazuma zAvstro-Ogrsko, da osobito želi, naj bi se gospodarske razmere med obema državame uredile, to je naj bi se čimprej uveljavila trgovinska pogodba. Vse evropske velesile so pozdravile to okrožnico. Omenjamo, da je srbska skupščina trg. pogodbo že odobrila in je samo treba, naj bi jo odobrila še avstrijski in ogrski državni zbor. V obeh je bila ta tudi že predložena, a naenkrat sta jo vladi umaknili in zahtevali od Srbije jasnega odgovora, da ne vstraja pri svoji zahtevi glede konference (posvetovanja) evropskih velesil glede Bosne. Obenem se je pričelo v vseh vladnih in tudi drugih nemških listih v Avstriji, posebno pa v Nemčiji, najdrznejše hujskanje zoper Srbijo in pozivanje k vojski zoper njo. Očividno je, da za celim hujskanjem stoji Nemčija, ki bi rada v kalnem ribarila in vidi dobro priliko, da raztegne svoj upliv kolikor mogoče na Balkan. Danes je, kakor rečeno, položaj nejasen in silno slab. Oboroževanje se na obeh straneh z vso naglico nadaljnje. Evo nekaj poročil. Dne 10. t. m. je bilo v Banjičkem brdu kontrolno zborovanje tretjega poziva srbske vojske. Razdelilo se je Belgrad, 11. marca. (Brz. „Nar. Dn.a) V krogih skupščine ni napravila srbska nota nobenega vidnega gibanja in vznemirjenja. To se razlaga tako, ker je vlada podala pomirljive izjave. Noti ne pripisujejo nobene važnosti, ker ne veže Srbije v nobenem ozira in tudi ne vsebuje nikake izjave, da bi se odpovedala svojim zahtevam. Vsi krogi zelo zaupajo na pomoč Rusije. Tudi vse časopisje upa, da bo Srbija vendarle dosegla teritorijalne kompenzacije. Vest, da je Turčija dovolila prevoz vojnih potrebščin, je vzbudila nepopisno veselje. V Srbiio prihajajo, kakor poročajo časopisi, vedno nove čete prostovoljcev. Odbor za narodno obrambo dela velike priprave. o Belgrad, 13. marca. (Brz. N. D.) Včeraj je imel prestolonaslednik Jurij jedno uro trajajoč pogovor z ministrom zunanjih zadev Milovanovičem in sek-cijskim šefom Spalajkovičem. Prestolonaslednik je pokazal ministru razna pisma iz oficirskih krogov, ki naj osve-dočijo razpoloženje vojske, in zahteval ha podlagi teh pisem, naj minister odločno in jasno pove in razloži ono mesto v srbski okrožnici ki govori, da se Srbija odpove vsaki teri-torijalni odškodnini, od strani Avstro-Ogrske. Ta nejasnost je napravila veliko zmešnjavo. Če pa vlada res namerava se odpovedati teritorijalni odškodnini, tedaj pa se je zelo zmotila in naj ne upa, da bi v to privolila skupščina in ljudstvo. Če bi se to zgodilo, bo začel odbor za narodno obrano živahneje delovati in bo s svojimi 50 tisoč prostovoljci dokazal, da ne pusti, da bi vlada zanemarjala ljudske interese. Neko poročilo z dne 13. t. m. pravi, da se je zbralo ob Drini (reka ki loči Bosno od Srbije) že vse polno srbskih čet in da se zbirajo vedno nove. Dne 14. t. m. so prinesli časo- pisi meji. poročila o malih spopadih na iS K Srbski odbor za narodno obrambo naznanja, da namerava prestolonaslednik Juri v kratkem inšpicirati čete ob Drini. Govori se tudi o tem, da namerava Srbija vdreti v sandžak Novi Pazar. b Berolin, 14. marca. Kakor poroča „Lokalanzeiger", se je pritožil avstrijski poslanik Forgach pri mf-histru zunanjih zadev Milovanoviču zaradi napadov na avstrijske obmejne straže in zahteval takojšnjo remeduro) b Belgrad, 15. marca. (Brz. „N. D.") Neki londonski kemik, ki vodi v Srbiji izdelovanje bomb, se je izjavil, da se je delo ustavilo, ker je izdelanih že 50 tisoč bomb. . 4j . . . i .. ; c ' ' J Lvov, 15. marca. (Brz. „Nar. D.") Zapovednik tukajšnje posadke grof Kari Auersperg je prestavljen na Dunaj. Ta sprememba v poveljstvu velja tu za zelo slabo znamenje. — Iz Rusije prihajajo nepotrjene vesti o združevanju čet na meji in drugih vojnih pripravah. Belgrad, 15. marca. (Brz. „Nar. D.") Oboroževanje srbske vojske se z vso nagt.cu nadaljuje in končuje. Vojni minister general Živkovič je poslal nove čete na Drino. Posebno pa pospešuje oboroževanje srbskih prostovoljnih čet; zdi se, da igrajo te posebno vlogo v Živkovičevih načrtih. Razpoloženje je zelo resno in v meščanskih krogih 80 potrti. u Belgrad, 16. marca. Skupština je še naknadno dovolila 5,350.000 dinarjev za vojne potrebščine in pol milijona dinarjev za zaupne namene ministerstva zunanjih zadev. d Belgrad, 16. marca. Ker manjka častnikov za armado, je stopilo več že dosluženih častnikov zopet v vojsko Tudi se bode imenovalo mnogo podčastnikov za častnike. Belgrad, 16. marca. Tukaj računijo, da bi Avstrija, v slučaju da mobilizira 500 tisoč vojakov, rabila 100 tisoč za Bosno, 100 tisoč za Črnogoro in bi ji ostalo proti Srbiji 300 tisoč mož. Proti tej armadi se Srbija lahko spusti v vojno. Belgrad, 16. marca. Kralj, ministri in člani skupštine se hočejo prihodnje dni preseliti v Kragujevac. ii Belgrad, 17. marca. (Brz. „Nar. Dn.") K včerajšnjemu posvetovanju vojnega sveta je nenadoma prišel tudi prestolonaslednik Jurij in ostal nad 3 ure. Vojni minister Živkovič najbrž odobrava vojno razpoloženje prestolonaslednika. Dokaz temu je, da ga je včeraj najprisrčnejše pozdravil in izrekel željo, da bi vsi srbski častniki m vojaki posnemali vzgled hrabrega prestolonaslednika. Vojni svet je izrazil prestolonasledniku željo, naj sporoči kralju Petru, da je srbska vojska že pripravljena in da se veseli, da ima v svoji sredi kraljevega sina, ki stremi za istimi cilji, kakor ona. Nobena vlada se ne bo mogla najti, ki bi lahko vladala proti vojski in proti željam ljudstva. d Belgrad. 17. marca. (Brz. „Nar Dn.") Razpoloženje v Belgradu in po celi Srbiji je po vesteh, ki so došle iz vseh delov dežele, še vedno za vojsko. Široke mase ljudstva so prepričane, da mora priti do konflikta zAvstro-Ogrsko. Vsi časniki pišejo, kakor da je samo-obsebi razumljivo, o vojski in pozivajo vlado, naj nikakor ne odneha. Ves obrat je skoraj ustavljen. Vojne priprave se z veliko vnemo nadaljujejo. Z vsakim vlakom pride municija in druge vojne potrebščine. Včeraj je dospelo semkaj želo mnogo konj. Vedno odhajajo čete na mejo. V slučaju komplikacij se posebno pazi na obrambno črto savsko - podrinsko. Vzdržuje se še zmiraj vest, da kmaln odide prestolonaslednik Jurij na mejo. LISTEK. Martin Močdn. Zgodovinska povest iz EVI. stoletja. Spisal: Robert Kogar. (Dalje). Jaz jim nisem odgovoril na te besede; bil sem preveč žalosten. In kaj bi jim naj bil tudi odvrnil, če nisem smel dokazati svojih besed z dejanji. Vedno bolj sem zaostajal za hlapci, in počasi sem lezel navkreber. Ko sem prišel na breg, se mi je kar stemnilo pred očmi, kajti v dolini sem zagledal vso turško vojsko. Bilo mi je kakor sovi, če jo privlečeš na svetlo. Mežikal sem z očmi in ničesar nisem razločeval. Videl sem samo veliko mravljišče pregibajočih se rudečih hlač in turških turbanov. Vitez je naglo pognal svojega konja, da pride čim prej pred sultana. Jahaje skozi turške vrste se nisem ogledal ne na levo ne na desno in meča se nisem upal dotakniti, boječ se, da ne bi sam začel plesati po turških glavah. ) Ustavili smo se pred šotorom velikega vezira Ibrahima. Vitez ga je vprašal, če sme govoriti s sultanom, Ibrahim pa je odvrnil, da ga bode predstavil svojemu gospodu, danes pa ne more do njega, ker ima cesarska milost glavobol. Zato pa nam je dovolil, da si smemo ogledati ves turški tabor in dal nam je s sabo posebne voditelje-oficirje. Hotel je s tem najbrže postrašiti poslanca in pokazati, da je turška vojska tako mogočna, da ji ni treba skrivati ničesar pred sovražnikom. Najprej smo prišli do janičarskih strelcev, kateri so si ravno snažili gro-monosne puške. Za temi polki so se ušatorili tako-zvani požigalci, ki so imeli nalogo, pleniti po deželah in grabiti ljudi za strašno sužnost. Najraje so grabili mlada lepa dekleta in mlade brhke fante, katere so potem odgojevali v posebnih vojašnicah za divje janičarje. Šli smo dalje. Proti bregu so stali iz živalskih kož narejeni šotori divjih Tatarjev, ki so imeli na sebi ovčje kožuhe, ter bili podobni bolj divjim zverinam nego ljudem. Njih sloki, a trpežni in hitri konji so se pasli po visoki travi. Med šotori je ležalo nekaj konjskih trupel, ki so razširjala grozen smrad v vročem poletnem solncu. Ali to ni motilo teh divjakov. Pri velikih ognjih so si pekli meso, ter tlačili v usta še na pol krvave kose. Zraven njih so bile v zemljo zapičene sulice, na katerih so bile nataknjene človeške glave, od kojih se je cedila črna kri. Razmesarjena trupla so bila zmetana na kup in po obleki je vitez spoznal Arabce, s katerimi so se stepli radi konjev. Prišli smo mimo Srbov in Hrvatov, ki so bili primorani korakati s turško vojsko. Sedeli so pred šotori, ter si brenkali na gusle in tamburice otožne pesmi o slavnih junakih in izgubljeni svobodi. Za šotori dolgolasih Vlahov in hrabrih Bolgarov so se razvrstili tem-nokoži Arabci, ki so ležali na šarastih preprogah in žvekali dateljne. Egipčani so stražili velblode in slone, ki so nosili snltanove potrebščine. Nato smo prišli k topovom. Stali so v vrsti, celo miljo daleč. Neizmerno je bilo vozov, na katerih so peljali smodnik in kroglje. Nekaj topov je bilo silno velikih in imeli so luknje, da bi človek lahko prenočil v njih. Zrak je bil poln smradu od premnogega ljudstva in gnjijočih trupel, največ pa radi odpadkov zaklane živine. Vrani so posedavali po mrhovini in splašeni so se kričaje dvignili v zrak. Njihovo prhutanje se je slišalo kakor daljno šumenje morja in kot zlokobne sence so letali orli nad taborom. Jaz sem gledal vse to s pol zaprtimi očmi in taval sem po taboru kakor pijan. Skrbno sem pazil, da ne trčim v kakega Turčina, kajti ta bi tipa, to je gotove, vže naprej določene kvalitete. Blago se torej na borzo ne prinese. in se seveda po sklenjeni kupčiji tudi .takoj ne izroči. Iz tega sledi, da kupec, ne da bi moral biti navzoč, ampak ga lahko zastopa kdo drug, kar se vrši poglavitno z naročilom, da drugi kupi ali .proda gotovo množino gotovega blaga ali vrednostnih papirjev. Vedno izpopolnjevanje prometnih sredstev je omogočilo, da se ozemlje, iz katerega prihajajo na borzo naročila, ali ozemlje, na katero se razte-zuje poslovanje borze, razširja, tako da so mnoge borze v tem smislu prekoračile meje dežele in države, in so postale mednarodna tržišča (Berlin, London, New-York). Čim večji del narodnega imetja prevzema obliko vrednostnih papirjev, tem večja je ^navadno važnost borze kot tržišča za te papirje. Po predmetih, s katerimi se trguje, se dele borze na borze z efekti (vrednostnimi papirji) in na borze z blagom. Borze, na katerih se trguje z žiti, so Žitne borze. V naši državni polovici imamo žitne borze v Pragi, na Dunaju, v Gradcu, Lincu in Černovicah; na Ogrskem v Budimpešti. Efektne ali denarne borze imamo na Dunaju, v Pragi in Trstu. Borze za blago so za prodajo in kupovanje ostalih predmetov borzne kupčije (petrolej, kava, železo itd.); razdelitev seveda ni povsod točno enaka, in se tudi ne trguje po vseh borzah z vsemi predmeti. Kar se tiče pravnega položaja borz, je v raznih deželah različen. Na Angleškem in v Ameriki so osnovane borze po večini na zasebnem temelju, med tem ko je drugod za osnovanje borze potrebno dovoljenje trgovinskega ali tudi poljedelskega ministerstva. Večje borze so navadno organizirane; predstavljajo gotovi krog oseb, ki imajo svoja načelstva, svoje organe, svoj določeni način poslovanja itd. Zakon določa, katere osebe imajo pristop na borzo. Na žitni borzi so lastniki v prvi vrsti zakupniki poljedelskih podjetij, lastniki mlinov, trgovci z žitom itd. Vsako blago in vsak vrednostni papir se ne more na borzi prodati, ampak treba za to dovoljenje borznih uradov. Pri vrednostnih papirjih ima to svrho, da se onemogoči sleparija pri izdajanju in vpisovanju papirjev, in je izdavatelj prisiljen, da priobči kupčijsko podlago za svoje papirje. Borzni uradi določajo tudi najnižjo kakovost žit, ki se smejo prodajati. Ta določba ima važnost ne samo za osebe, ki se direktno bavijo z borznimi kupčijami, ampak tudi za prodn-cente same. Čim manjše zahteve namreč borza stavi na kakovost sadežev, tem bolj padajo Cene žitom sploh. Borzne kupčije se sklepajo pismeno. Njihova svrha je ali faktična potreba, t. j. nekdo hoče faktično (v resnici) kupiti to ali ono blago, ali pa špekulacija. V tem slučaju hoče prodajalec ali kupec Čisto enostavno zaslužiti diferenco (razliko) med kupno in prodajalno ceno. Dobiček nastane ali iz razlike cen, ki črez nekaj časa nastane (to je agiotage), ali iz razlike cen na raznih tržiščih (arbitrage). Po času, v katerem se ima sklenjena kupčija izpolniti, razlikujemo k a s o v ne kupčije, če se , mora., pogodba izpolniti takoj ali naslednji dan, in ter minske kupčije. če se'ima pogodba izpolniti kasneje." - ' H ' Na denarni borzi se glase takšne kupčije navadno na nI tirno, t j. na poslednji dan v tekočem mesecu, ali na medio, t j. na 15. tekočega meseca. Terminske kupčije so podlaga špekulaciji na borzi. • V tem ozira sta dve stranki: haussisti (beri hosisti) in baissisti (beri besisti). Haussisti kupujejo za današnjo, vrednost (kjirz) in se obvezujejo, da bodo na ultimo ali na medio ali na prvega te papirje za isto vrednost prevzeli. Če do tega časa kurz (vrednost) naraste, imajo oni dobiček, ker- lahko kupljene papirje dražje prodajo nego so jih kupili. Baissisti prodajo za današnjo vrednost, ker mislijo, da bo na dan prodaje kurz nižji, tako da bodo lahko ceneje kupili in prodali onemu, ki-so se mu obvezali. Na denarnih borzah so tudi pre-mijske kupčije. To je neka vrsta terminskih kupčij, pri kateri si ena stranka za gotovo premijo zasigutra pravico izbirati, ali se ima kupčija, izpeljati ali pa delno ali popolno od-stopnico. .... Poleg faktičnih kupčij se sklepajo na borzi tudi takozvahe di f e r e n -Cijske ali blankoterminske kupčije, Nekdo kupi vrednostne papirje, a nima namena jih prevzeti, drngi jih proda, ali v resnici jih niti ne poseduje. Ko pride dan, ko bi se morali papirji prodati, a cena jim je med tem poskočila, izplača prodajalec kupcu diferenco (razliko) med zdajno in prejšnjo ceno. Če so papirji padli, izplača kupec prodajalcu diferenco. Če bi namreč kupec papirje dalje prodal, bi zanje ne dobil toliko, za kolikor jih je kupil. Določevanje cen in vrednosti (tečajev ali kurzov) spada med važne borzne uredbe, ker njihov rezultat ima velik upliv na industrijo, trgovino in poljedelstvo. Borza ocenjuje imetje velikega dela prebivalstva, a ta cenitev daje smer za urejenje življenja vobče. . Na smer in razpoloženje borze uplivajo mnoge in različne okolščine: vreme, upanje na dobro žetev, slaba cenitev stanja setev, politični dogodki, diplomatski zapletljaji, ministerske krize, izidi volitev, sestanki vladarjev, pogosto pa tudi proglašenje insolvence (neplačljivosti) kake velike tvrdke izzove na borzi veliko razburjenost Iz političnega sveta. Državni zbor. Dne 10. t m se je sešel. V prvi seji je razvil mini-sterski predsednik Bienerth načrte nove vlade. Govoril je o Bosni, o pogajanjih s Turčijo, o razporu s Srbijo itd. Rekel je, da hoče njegova vlada ustavno vladati. Bomo videli! Vlada je predložila več važnih predlog, v prvi vrsti zakon o rekrutih (to je o številu novincev za letos), o podržavljenjn ie- ^ 4ospodaMW pal^erld, O kalijevih gnojilih. Kalijeva gnojila (kajnit in 40 % kalijeva sol) se kopljejo na Nemškem v velikih rudnikih pri Strassfurtu-Leo-poldshallu in daljni okolici. Iz surovih snovij, h katerim sliši tddi kajnit, se h spravljaj o koncentrirane kalijeve " soli, katerim pripada potem tudi v kmetijstvu rabljena 40% kalijeva sol. 40 % kalijeva sol vsebuje trikrat toliko redilne snovi kalija, ko kajnit. Vse khlijeve soli s svojimi postranskimi deli, klor in natrij, so v vodi raztopne. Kalij v kajnitu in 40% kalijevi soli se absorbira in ostane v zemlji, četudi je* ta zelo težka. Tudi postranski deli v teh' gnojilih, klor in natrij, lahko po okolŠčinah uspešno delujejo. Kajnit je surova sol, ki vsebuje 12% kalija, torej tudi klor in natrij. Kšjnit je pravo gnojilo za travnike in sicer 600 do 700 kg na 1 hektar ter" se naj pomešen z jednako množino Tomasove žlindre potrosi že v jeseni ali pa v teku žime. Kajnit uspeva tudi zelo dobro pri pesi, ker ta go- . rabljeva rastlina prenese klor, kateri se nahaja v kajnitu. Kdor hoče gnojiti s kajnitom krompirju, ta. naj gnoji že prejšnji rastlini, drugače se naj rabi 40% kalijeva sol. Ne priporoča se rabiti kajnita na težkih tleh, ker napravi ta zemljo trdo škorjasto; dočim ko se lahko rabi 40% kalijeva sol na vsaki zemlji in ob vsakem času brez pomisleka. Če se naj kaj-nitove snovi v zemlji dobro porazdelijo, je najbolje potrositi tega že v jeseni ali pa po zimi, najkasneje pa ravno v spomladi. Kajnit se rabi ob času setve, kakor že rečeno le pri pesi. Če primanjkuje rastlinam kalija, tedaj se kaže listje rumeno-rujavkasto in postane med žilami rumerio-rujavo in. belo pisano. Listje se skrči in nežnejši deli rastline zelo radi gnijejo. Iz teh vzrokov bi se naj gnojenje « kalijem pri vseh kulturnih rastlinah upoštevalo in se naj nikdar ne gnoji enostransko, to je, samo s fosforovo kislino. Vsako enostransko gnojenje se maščuje, naj si • bode gnojenje samo z dušikom ali samo s fosforovo kislino. M. „Trnjeya pot". IV. pismo Iz občine Kokarje. Da pot izključno slovenskega uradovanja ni „trnjeva pot- kakor se je to po pomoti trdilo po časopisih, naj pojasni tudi sledeči slučaj: C. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku je zasledovalo nekega kokarskega občana zato, ker je bil dal kot lesni lahko smatral sunek za izzivanje in prišlo bi do boja, kar pa je gospod strogo prepovedal. Zato mi je postajalo vedno huje pri srcu. Prišla je noč. - Njeno tihoto je dramilo grozno tulenje volkov, ki so se tolpoma klatili za vojsko ter prežali na plen. Nebo je bilo oblačno in mirno. Moreča sopara je ležala nad zemljo ter branila ljudem sladko spanje. Niti sapice ni bilo, da bi očistila zrak. Stopil sem iz šotora, katerega nam ie odkazal veliki vezir za stanovanje, in opiraje se na meč, sem gledal v temno noč. Zamolklo je šumel tabor. Konjsko hrzanje se je mešalo s človeškim vpitjem in še bolj se je razžalostila moja duša. Sto železnih okov je stiskalo moje srce. V duhu sem videl gorjč, katero bodo prišlo po tej zverini na preljubo domovino. Videl sem porezana ušesa svojega očeta, 'slišal sem jok Dragice in stok premile matere. In jaz jim ne trgovec svoj les preblizu državne ceste razkladati. Občini Kokarje se je torej doposlala po c. kr. politični ekspozituri v Mozirju samonemška tiskovina „StrafregisterK, z nalogom, naj do-tičnega lesnega trgovca zasliši in naj se njegovo izpričanje v to tiskovino zapiše. Občina Kokarje je ves spis vrnila z zahtevo, naj ji glavarstvo Kamnik dopošlje slovensko tiskovino, sicer se obdolžena stranka ne more zaslišati; z državnim osnovnim zakonom ž dne 21. XII. 1.1867. so se določile jezikovne pravice samo za državljane in občine ne pa za državne urade; zato se morajo občini Kokarje vsi spisi in tiskovine dopošiljati v slovenskem jeziku. Glavarstvo Kamnik je tej zahtevi ustreglo v polnem obsegu, s tem je ob jednem priznalo zakonito upravičenost občine; Še-le sedaj je občina obdolženo stranko zaslišala. ■ Ker ni občina Kokarje doslej še v nobenem slučaju propadla, je brez dvoma dokazano, da je njeno izključno slovensko uradovanje v prej imenovanem zakonu utemeljeno. Člen XIX. tega zakona in' njegov naslov dajeta državljanom in občinam močan držaj, zavrniti vsako tiskovino in vsak spis, ki ni tiskan oziroma pisan v slov. jezikilt.5 ' v: Ne čudimo se. da nam državni uraduiki vsiljujejo ' nemške dopise in tiskovine, velikoveč se je treba čuditi naši mnogoletni nezavednosti, ki je državne urade na nemščino tako raz-vadila, da jim je postala ta razvada že Železna srajca. Učiti deželne in državne urade, da je bil državni osnovni zakon z dne 21. XII. 1. 186?. izdan za naa,!Va; nikdar za nje, zahtevati od njih slovenske tiskovine, ter jih pripraviti na to, da nam z djanjem priznajo vse naše jezikovne pravice ni ,.trnjeva pot", temveč je rožnata pot slovenske f zavesti in ta vodi vselej do praV&e. V tem smislu naprej, druge poti do jezikovne pravice ni! Mnogo po-; zdravov vsem, ki vam je pravica všeč. Pravicoljub. Borza. To ime slišimo mnogokrat in vendar ne vemo, kaj pravzaprav pomeni. Podati hočemo za to' nekoliko bistvenih točk. ; Borza s svojim uplivom na določevanje cen mnogih konzumnih predmetov in na denarne razmere vobče, sega globoko v najširše sloje naroda. V svojem bistvu je borza velik sejm. Sestaja se na njej velika množica kupcev in to navadno dnevno, včasi tudi redkeje. Na borzi se ne prodaja in kupuje kakor na trgu prinešeno blago, ampak se trguje z blagom gotovega vem pomoči. Oh, ko bi smel nad to golazen pred seboj! Zagnal bi se med nje, kakor jastreb med golobe. Telo bi dal, življenje in kri, samo da rešim predrago rodno zemljo. Ali vezane so moje roke — jaz ne smem in v onemogli jezi moram strmeti v temno noč. Pokleknil sem na zemljo in roke sem vzdignil proti nebu in sem zaprosil z drhtečim glasom: „Gospod, preveč je tega trpljenja! Pusti me, da se osvetim za domovino/ Toda od nikod ni bilo odgovora. Zamolklo je šumel sovražni tabor. Vrgel sem se na zemljo in ne vem, kako dolgo sem ležal na obrazu.--- Zjutraj me je zbudil vitez. Na obrazu sem mu poznal, da tudi on ni zatisnil očesa. Bil je bled in tresel se je po vsem životu. „Martin, vstani in pojdi!" je dejal, spremljal me bodeš pred sultana, da neseš darila, katera mu je odločil naš cesar v dar". Ves medel in pobit sem stopal za gospodom. Pred sultanovimi šotori je čakal veliki vezir, da nas spremi do cesarja. V prvem šotoru, kojega strop so podpirali z zlatom in dragim kamenjem okrašeni stebri, je bilo zbrane mnogo turške gospode. Videl sem, kako je stopil naš poslanec k vsakemu posebej, ter mu potisnil v roke debel mošnjiček samih cekinov, da ga podmiti za svoje namene. Vsak je mošnjiček sprejel in kaj hitro je izginil v globočino žepa. Toda zahvalil se ni nobeden. Mnogi je namesto zahvale pljunil pred se. Zdaj smo stopili v sultanov šotor. Vsa lepota prejšnjega šotora je bila senca proti tej krasoti. Solnčni žarki so se blesketali v dijamantih, rubinih, safirih in biserih. Po stenah je visela najdražja vojaška oprava, okovana z zlatom in srebrom. Tla so bila pre-grnjena z dragocenimi perzijskimi preprogami. Moral sem sprva zatisniti oči. Mislil sem, da oslepim. Ko sem se nekoliko privadil blesku, sem pogledal na sultana in vsa kri mi je šinila v glavo. Zažgalo me je po vsem života in izbulil sem oči kakor polž — kajti za sultanovim prestolom sem zagledal velikansko postavo, ki je držala v rokah z zlatom okovano sulico. Gledala me je s svojimi divjimi očmi in zazdelo se mi je, kakor bi mi pomigavala s svojo debelo glavo, naj pridem k njej. „To je Barbarosa in nihče drugi", mi je velelo srce. „Zdaj ga vidim pred seboj." V glavi mi je zavrelo kakor krop in zaškripal sem z zobmi. Hotel sem vreči zlate in srebrne darove na tla ter skočiti na velikana, ki me je predrzno meril od nog do glave. Toda vitez me prime za rokav in reče: „Martin, miren bodi!" Te besede so me spravile k zavesti; komaj, komaj sem se pomiril. Da pa se mi ne bi zopet zmešalo, sem gledal turške velikaše, kako so se zaporedoma priklanjali sultanu, ki je sedel na zlatem prestolu. Le tu in tam sem se še ozrl na Barbaroso, da si zapomnim njegov obraz. ^eznic; o stardstnem zavarovanju, jezikovni zakon za Češko,oaneksiji{priklop-ljenju) Bosne itd. V seji dne 11. t. m. se je razpravljalo o dr. Šušteršičevem nujnem predlogu o madžarski banki za Bosno. Kakor smo že poročali, so Madžari osnovali v Sarajevu velik denarni zavod (banko), ki bo v prvi vrsti služil v to, da bo pomagal tamošnjim kmetom, ki so prilično V istem položaju, kakor pri nas do 1. 1848., da se bodo odkupili. Madžari so dobro vedeli, da bodo delali pri tem na eni strani mastne dobičke, na drugi pa bodo lahko naseljevali Madžare, zato so se podvizali; No in skupni finančni minister Burian je delal na to, da so dobili dovoljenje. Šnšteršičev predlog zvonenje po toči- — V seji 12. t. m. se je razpravljalo o preganjanju češkega časopisja. Oglasil se je tudi pravosodni minister dir. Hechenburger, češ, da vlada hoče pravico na vsako stran in da se tudi nemški časopisi zaplenijo, če kaj proti postavnim predpisom pišejo. (Koliko je na tem resnice, smo videli posebno lansko jesen pri nas v Celju!) Nemški poslanci so se seveda zavzeli za „pravično" vlado! — Nato se j« začela razprava o vladni predlogi glede števila rekrutov. «— V seji 15. t. m. se; je ta razprava nadaljevala. Govoril je na široko soc. dem, poslanec Seitz, ki je posebno napadal agrarce, in njih carinsko politiko, dalje vlado zaradi ogrske banke v Sarajevu. — V seji 16. t. m. se nadaljuje ista razprava. Govoril je češki poslanec Fresl, nato pa poslanec Hribar, ki se je obširno bavil s septemberskimi dogodki v Ljubljani, kar je Nemcem očividno jako neljubo r dalje govori o novi vladi ter imenuje imenovanje Hochenburgerja juo Sttirgkha drzno izzivanje Slovencev. Zahteva, da se s Srbijo doseže sporazum. Razprava proti srbskim „vele-iidftjaleem" v Zagrebu traja danes že 14. dan. Dozdaj se nobenemu izmed obtoženih ni dokazalo ničesar, kar bi moglo kazati na to, da so hoteli Hrvatsko odtrgati od Avstrije, to je, da so „veleizdajalci". o Pri volitvah v moravsko trgovsko in obrtno zbornico so obdržali Nemci svojih 38 in Čehi 10 mandatov. o Nemško hujskanje. Nemški dijaki so v nedeljo zopet s svojimi barvami in čepicami izzivali po Pragi. PoJieija in žandarmerija je stražila te maskirane nemške burše na tem „po-Ktičnem" sprehodu pred jutranjim kro-kom. Nekoliko Čeških otrok se je dalo v resnicj- zapeljati k čisto brezpomembnim protestom in vsklikom proti nemškim demonstrantom. Vsi nemški listi pa prinašajo dolga poročila o „proti-nemških demonstracijah" v Pragi. Ta poročila bodo „močni" Bienerthovi vladi in posebno baronu Haerdtlu ministru notranjih rečij kaj dobrodošli »dokazi" za to, da bi bilo izjemno stanje v Pragi zopet potrebno. Baron Haerdtl je že kot sekc. načelnik vneto zagovarjal izjemno stanje za Prago. v Proti češkim uradnikom. Kakor smo že poročali je izdal minister notr. rečij zaupno okrožnico na okrajna glavarstva, katera poziva, naj strogo nadzorujejo narodno delovanje češkega državnega uradništva in naj o tem vladi poročajo. Narodnega hujskanja nemškega državnega uradništva to ministerstvo seveda ne vidi. Sedaj je izdalo isto ministerstvo naredbo, s katero prepoveduje uradnikom vstopati kot člani v društva izrecno narodnega značaja. Da je ta naredba naperjena samo proti Čehom in even-tuvalno proti Slovencem, ako se razširi tudi na druge dežele, je jasno, kajti „društvo izrecno narodnega značaja" je zelo elastičen pojm in bode imel za češka društva prav gotovo čisto drug pomen kakor za nemška društva.Otem ni dvoma Naredba pa j« nov dokaz, da se avstrijske vlade ne morejo povspeti nad policijstvo ter da vidijo svojo glavno nalogo ne v pravem vladanju t j. v sistematičnem odstranjevanju ovir, ki se stavijo mirnemu in prijateljskemu sožitju raznih narodnosti in stanov nasproti ter v združevanju te pestre množice v harmonično celoto, ampak v sistematičnem vstvarjanju novih zaprek in poostrovanju starih nasprotstev, ki branijo in in prečijo zdrav kulturen in gospodarski razvoj državnega organizma. Nova naredba je čisto navadna, nepotrebna in škodljiva policijska ši-kana, ki bo razburjenost samo po-množevala. b Praga, 13. marca. (Brz. „N. D.") „Venkov", glasilo čeških agrarcev pravi, da se bo istočasno razpravljalo o zagrebškem veleizdajskem procesu v angleški zbornici, francoskem parlamentu in ruski dumi. Povsodi se bode ostro bičala madžarska strahovlada. b V ogrskem parlamentu je mini-sterski predsednik Wekerle umaknil zakon o podaljšanju trgovinske pogodbe s Srbijo. Nadaljuje se debata o dohodninskem davku. Carigrad, 11. marca (Brz. „Nar. Dn.") „Sabah", ki je v vojaških stvareh zelo dobro informiran, piše, da so turški vojaški krogi zelo vznevoljeni zaradi dovoljenja prevoza srbskih vojnih potrebščin. Vsi vojaški krogi so odločno proti dovoljenju. Maribor. (Za obmejne Slove n ce ?) Klerikalci so videli, da se v tukajšnjem Narodnem domu precej kronic izkupi za računske listke Ciril-Metodove družbe, zato so tudi oni poskusili svojo srečo s svojimi računskimi listki za obmejne Slovence. Pa imajo malo haska. Minoli mesec je neki gospod pri obeda plačal, vzel v roke listek, pa zapazil, da je to za obmejne Slovence, pozval natakarico nazaj, rekši da ne da vinarja za te listke, ker od tega ne dobijo nič obmejni Slovenci, to ide v klerikalni žakelj in tam premine kakor kafra; iz tega žaklja še noben račun ni glave na beli dan porinil, ki bi imela na sebi zapisano, kam ti prispevki zginejo. Tudi se je istemu povedalo v neki tr govini, da za koleke za obmejne Slovence nihče ne mara. Tako tudi? „S1. Gosp." in „Straža" (Nemci pravijo: „štraca!") ne samo da niso nikoli prinesli nikakega računa, kam ti prispevki zginejo, še imen dotičnih gospodov, ki imajo s tem skladom opraviti, do danes ni nihče izvedel. To je lice merstvo in hinavščina! Ravno tako kakor ona patra Korošča, ki je na dijaškem shodu na Dunaju najprej vpil in ropotal za slov. vseučilišče, v odločilnem trenutku pa si je držal roko pred usta, da ne bi morda ktere zinil. Na sito in rešeto so prevejani, če samo pomislimo, kaj so delali na Kranjskem. Kako srdito in bojevito je »Slovenec" mahal proti predsedniku baronu Schwarzu in se mu grozil z dnevom obračuna. Prišel je dan in Schwarz v deželni zbor. A kaj so naredili klerikalci? Kakor do govorjeni so ga obstopili in naredili kordoo, da se mu ne bi morda ka; neprijetnega pripetilo od pravih rodoljubnih Slovencev. In vojvoda slovenskih klerikalcev dr. Šusteršič je še imel drzno čelo, Schwarza, ki je že toliko krivic storil slovenskemu narodu, hvaliti kot dobrotnika. Baš kakor je svoj čas v hrvatskem dež. zboru hvalil krvoločnega pomadžarjenega Nemca grofa Khuena — žid Frank In ti ljudje obljubljajo v svojih kleri kalnih časopisih pomoč obmejnim Slovencem ? Ti ljudje, ki so v zadnjih 40 letih pomagali Nemcem 243 slovenskih crajev in vasi na Koroškem ponem-čiti, iztrgati iz slovenskega telesa in to na širini slov. zemlje 380 km2 ? Tisti ljudje, ki so imeli v časih teh izgub vodstvo in denar naše šolske družbe v rokah in v žepu? Za to ža-ostno krvniško delo „obrambe" obmejnih Slovencev v prid Nemcev so dobili plačilo: ljubijanskemn „vladiki" Jegliču je država odpisala 150.000 K davka, katere bo na drugi strani moral plačati kmet, ..siromašna" duhovščina pa (ki že ne ve kam z denarjem in zato snuje farovške posojilnice!) je dobila 9 milijonov kron. Te „vestne" službe za „obrambo" obmejnih Slovencev za časa, ko so imeli družbo v ro-. kah, ne morejo pozabiti in morebiti imajo že zopet kaj enakega obečanega. zato so si ustanovili „sklad za obmejne Slovence". Slovenci lahko rečemo: čuvaj nas Bog prijateljev, sovražnikov se bodo sami! Polzela. Torej gospodine Killian iz tovarne je poslal popravek. Mož zna, se je nekje naučil slovenski, a vendar ni dopisa dovolj natanko prečital. V isti notici namreč stoji, da je Killian „baje" po krivem prisegel. Mi nismo torej naravnost trdili, da je po krivem prisegel, ker pa gospod želijo, da se stvar raztolmači, kot se je pri sodniji r evo torej pojasnila. Resnica je, da je nemškutarčkom nek večer, ko so se vračali židane volje v „feuerberški one formi" od nekod, zavrela kri, da so malce pohajlali, česar si pa navzoči Slovenci niso pustili dopasti. Ker so se možakarji hoteli postavljati s svojimi „feuerberškimi" sekirami in ker je prišlo do prepira, zagrabil je neki hrust palčka Killiana ter ga položil pod mizo. Neki drugi ga je udaril s stolom po roki. Prišlo je do to|be in tam je Killian prisegel kot v potrdilo, da govori resnico. Povedal je, da ga je neki A. udaril s stolom po roki, a udaril ga je pa le neki B., ki je pozneje v gostilni iz usmiljenja do trpečega brata A., ki je bil obsojen na 14 dni, izjavil, da ga je le on udaril, ne pa oni A. Vsled tega so ovadili g. Killiana radi krive prisege. Gospod Killian torej ni resnice govoril, ko je rekel, da ga je udaril s stolom mož A., ko ga jo v resnici možak B. Mož A. ga je le vrgel junaško pod mizo, da so mn vsenemške kosti pri vseh koncih molele izpod nje. Če se je pa gospodine Killian zmotil v osebi, ki ga je ohladila s stolom, mu pa ne zamerimo, ker človek, ki gleda z vsakim očesom drugam, težko zadene pravega krivca. Mož iz tovarne torej vendar ni resnice govoril, če je tudi prisegel, ker ga ni udaril A., pač pa B. Mogoče ga je bilo sram povedati, da so se njegove vsenemške kosti s hlačami vred valjale po njegovi lastni krivdi pod slovensko mizo. Sodnija ima stvar v rokah, a kako bo, ne vemo, ker je vse tiho. Lučaj pod mizo in udarec s stolom menda ne gre pod eden in isti paragraf, temmanj, ker ni dobil rane, če je sploh kakšno dobil, pri padcu, pač pa pri udarcu. Ko bi mož bolje pogledal, bi ne dobil A. 14 dni, pač pa mogoče A. in B. skupaj 14 dni — vsak polovico. Da smo pa rekli in sumili o gospodu iz „fabrike", da jo je nekam pocedil, smo pa snmili na podlagi tega, ker se je res nekam menda na Dunaj odpeljal in ga ni bilo nič videti. No, nam bo že oprostil, če smo se zmotili. Torej mož je junak od nog do glave ter je z največjim pogumom čakal pozivnice. — Menda bo sedaj dobro, da se mu ne bo treba mučiti ter si kvariti oči ob sestavljenju zloglasnih popravkov. No, zdravi in na svidenje! Središče. Vsak trezno misleč: Slovenec se mora smejati če čita nem ške novine. KaKo zavijajo in se hlinijo enako volku, v ovčji'iroži, tjdeč»; da so nam Nemci vselej pravični bili,, da žele dobro vsakemu narodu itd. Poglejmo pa njih javno delo: vidimo hitro, da ni krutejšega sovražnika slov. naroda, nego je Nemec. Tam, kjer ima s pomočjo vlade oblast, nas zatira, ovir.t naš napredek, se vsiljuje v naše narodne zadeve ter nas zalezuje, nas sumniči napram javnosti in tako pod-kapa naša stremljenja ter noče nič znati o ravnopravnosti; le kjer je v manjšini, tam zahteva pravico nadvlade in če je ne more doseči, če njega stremljenja najdejo odpor, kliče vlado na pomoč, ktera mu rada skuša z vsemi mogočimi sredstvi pomagati. Dobro pozna on našo mehko nrav, našo popustljivost in prizanesljivost, ker na te naše slabosti stavi plod svoje ošab-nosti. Stud mu je naša govorica, v posmeh naš napredek, v zaničevanje naše narodno čuvstvo; prezira postavno nam zajamčene pravice, preganja naše uradnike in s kruto silo vriva v naše urade blaženo nemščino. Kjer pa ta sredstva ne zmorejo, se hlini in prilizuje, da doseže svoj smoter. Držimo se, Slovenci, reka bratskega nam naroda: „Vjeruj Njemcu kakor suncu zimskom"; ne dajmo se zapeljati v zlo svojega roda. Slovenec, uči se nemščine, da bo mogel Nemec kot uradnik v tvoji deželi živeti, nemščina naj bo uradni jezik, saj ni potrebno, da ga Slovenec razume itd; tako kriče in pišejo; dajmo jim primeren odgovor! Ne spreje-majmo od uradov nobenega nemškega dopisa. Vsak poedini Slovenec, vsak naš urad naj sprejema le slov. dopise, nemške pa odklanja. Pokažimo javno naše mišljenje! Kolikokrat po krivici napadamo naše uradnike in ne pomislimo, da smo sami vzrok, če oni tako postopajo. Slučaj! Slovenski uradnik je potreboval k nekemu aktu pojasnila. Obrnil se je, pismeno (slovenski) do dotičnega župnika in učitelja. Oba sta mu vstregla in poročala — v nemškem jeziku. Vodja poda uradniku poročila z zaničljivim posmehom rekoč: „To imate Vi z Vašo slovenščino". Enako je tudi z našimi uradi; oni sicer ura-dnjejo slovensko, sprejemajo pa v pretežni večini ysi nemške dopise; to je polovičarstvo, ktero je krivo, da naš jezik pri uradih do veljave ne pride. Ne bodimo častihlepni, ne vstra-šimo se jeze in zamere oblastev, tir-jajmo nevstrašljivo našemu jeziku postavno zajamčene pravice, brezobzirno odklanjajmo vsak poedini, vsak urad vse, kar ni slovensko in naš jezik bo udomačen v vseh uradih .. Mnogo naših ljudi tudi misli, da z nemškimi prošnjami in dopisi več doseže nego s slovenskimi; to je prazna vera in sad nekdanje naše slepe pokorščine napram nemškim mogoteem. Slučaj! Pred leti so prosili trije učitelji za deželno podporo; dva sta vložila prošnje v nemščini, eden pa v slovenskem jeziku. Deželni glavar je rekel pri podelitvi dobesedno: „Dajmo podporo temu, ki je prošnjo slovensko vložil, ker ta očitno kaže svoje mišljenje, ona dva pa se hlinita" in dobil je podporo slov. prošnik. ~ Da gospodov duhovnikov ne bo-demo kljubu vsem naporom za slov. uradovanje pridobili, je očividno, ker njih knez je zaščitnik nemščine. Pri nekem slovesnem obredu je ukazoval svojim duhovnikom v nemščini — ko pa je videl posmeh okoli stoječih, ukazoval jim je latinsko. Ker pa latinščina ni izdala, jim je vendar moral v materinščini dati ukaz. Drugače pa je z gospodi učitelji. V krajih, kjer je odločno narodno učiteljstvo, opazimo na našo radost, da tudi ljudstvo večinoma narodno čuti in dela. To je sad nove šole, ktera je dosegla, da je učitelj vzor prebivalstvu svojega kraja in se ne všteva več k sužnjem duhovništva. Tam pa, kjer se v slovenskih šolah nemško deklamira, kjer učiteljstvo naroča šolske tiskovine pri zagrizenih naših nasprotnikih, kjer se pišejo zapisniki v nemščini, tako tudi kronika in prošnje na šol. oblastva, kjer iščejo pravice gg. učitelji pri nemških odvetnikih — tam je tudi ljudstvo za narodno stvar — mlačno. Tedaj nevstrašljivo naprej za blaginjo naroda našega in mi vam rad o vol j no sledimo! Iz Pi&ec. Eden izmed tistih, kateri bi radi celi svet vladali, najbrž gosp. Franjo, poživlja v zadnjem „Laži-gospodarju" krajne šolske^ svete, da naj povsod strogo prepovedo učiteljem po šolah politične kozolce preobračati in tudi liberalcem vsako javno ali zaupno zborovanje v šoli prepovedati. Gospodje! Zakaj tolčete sami sebe po ustih ? Ali vaši zvezarski shodi niso politični? Dovoli sramotno je za vas, da niste mogli dr. Benkoviču drugega prostora dati, ker vam je bila šola odvzeta. Ker se ne upate v privatno hišo, bi pa prosili g. Franja za tisto podzemeljsko jamo, saj polna itak ne bi bila. Ako se bo kdo naznanil za poučno predavanje, bo šola zmiraj na razpolago, naj si predavanje oskrbi Bralno društvo ali kdor hoče. Močno vas peče, da Bralno društvo ni v vaših rokah. Prašamo vas samo, ali še imate kakšno klet? V isti številki nekdo toži, da je bilo od nas premalo ljudi na kršč. soc. teč. v Brežicah in da je temu vzrok gmotno stanje kmeta, ki ne more vina prodati, in da bi bilo potrebno, da bi se vršil vinski sejem, ne za veleposestnike, ampak za male kmete. Čudno se nam zdi to, da je natisnil „Slov. Gospodar" besedo „mali kmet", ker kmečka zveza je le za veleposestnike. Bomo videli, ako bo kaj iz te moke kruha. Spomlad je tukaj, čuka še le ni slišati. Iz Gotovelj. Dne 25. svečana je priredila pri nas kmetijska podružnica Žalska pouk o rezi trt pri Eoblekovem vinogradu. Vkljub slabemu vremenu je bila vendar udeležba dobra, in je vinogradnike pouk zelo zanimal. Potovalni učitelj g. Goričan, je zanimivo razlagal In opozarjal na različne okolnosti, na katere je posebno ozir jemati, posebno pri novih amerikan-skih nasadih. Živahen razgovor se je razvnel, ko nam je g. Eoblek pokazal en del vinograda, čisto slabega trsja, trdeč, da je po trtni uši uničen. Ker dozdaj še nimamo pri nas prepričanja o trtni uši, smo o tem dvomili, zato nam je pa g. Goričan obljubil, da pride v enem poletnem mesecu preiskat, če imamo trtno uš. (Morebiti bi lahko Gotoveljska komisija za trtno uš kaj ukrenila.) Ker je bilo precej mrzlo, nas je g. Roblek vse povabil v svojo vini-čarsko sobo. Živahen razgovor se je vnel pri dobri vinski kapljici, in mnogo koristnih nasvetov nam je še podal takoj priljubljeni g. Goričan. Na to se je v imenu gotoveljskih naprednih kmetov, kateri so tudi po večini vinogradniki, zahvalil kmet Jošt podružnici, da nam je oskrbela zanimivi pouk, in posebno g. predsedniku, našemu Robleku, za prijazen sprejem in prijateljsko pogostitev. V imenu starih kmetov se je zahvalil domači nadučitelj g. Brinar. Fantje so se pa poslužili svojega nekdanjega nadučitelja g. Antona Pe-tričeka, da je zanje izrekel zahvalo. Zaupanje in ljubezen do svojega nekdanjega učitelja nas je ganila, in fanti so imeli za njega samo besede: »predober, preljubeznjiv;" kmetje smo ga pa nazivali „Savinski sin!" (duša hmeljarstvu). G. poslanec je v jedrnatem govoru pohvalil Gotovelj ske fante, da se tako zanimajo za pouk; opozarjal jih je, da jim bo kot bodočim kmetovalcem to zelo koristilo, kajti zanaprej ne bo odločevala samo žuljava roka, ampak potreba nam je vedno več znanosti, če hočemo da ne propademo; stroški so ve'dno večji, zemlja opešana, pojavljajo se rajne uime. Treba bo tudi gledati, da bodo znali drage delavske moči nadomeščati; v tem smislu jih pozdravlja kot bodoče napredne kmete. Ker se je vsem navzočim čudno zdelo, da smo tako v raznih oddelkih se zahvalili, je domači nadučitelj g. Brinar razložil štiri vrste dob Gotov-ljanov. Marljivi g. je namreč na raznih prijateljskih sestankih zvedel vso nekdanjo zanimivo vaško življenje. Naj-starši oddelek so možje vozniške dobe. Teh mož je že malo, in samo kot stari anceherji pripovedujejo zanimivosti, kako so, ko še ni bilo železnice, vozili iz Trsta na Dunaj ?n drugam. Najbolj priljubljeni mlademu svetu so seveda Ožbinov stric. Druga doba so kmetje-pontašljevci. Ko se je vožnja ustavila, se je posebno pri nas razširila obrt »pontašelj kuhati". Cele noči se je poprej po vseh sosednih vaseh nabrani pepel vkuhaval, vasovalo, pripovedovalo se je različne pripovedke, ter se je pri takem kratkočasenju marsikateri goldinarček zaslužil. Najnovejša skupina so pa napredni kmetje. Ti so že kot fantje ustanovili društvo »Kmetovalec", navduševali se posebno za umno sadjerejo in druge panoge, zasadili posebno veliko hmelja, bili pri volitvah najbolj radikalni, kar so posebno pri zadnjih volitvah pokazali. Zadnja skupina so pa naši fantje. Znani so kot spretni diletantje na odru in izvrstni tamburaši. Podpredsednik podružnice g. Vinko Steiner je nato posebno gosp. nad-učitelju čestital v imenu podružnice izrekel zahvalo za zaupanje in obljubljal, da bo ona po vseh močeh skrbela za vedno več raznega pouka v vseh panogah kmetijstva in gledala tudi kolikor mogoče podpor dobiti v kmetijske namene, za kar je tudi gosp. poslanec obljubil delovati. V družbi našega g. Robleka in vrlih gg. nad učiteljev nam je le prenaglo potekel čas in smo se morali posloviti od prijateljev, želeč si še več takih veselih in poučnih sestankov. Iz Zdol pri Brežicah. Tako malomarnega načelnika, kakor je Dre-novec, pač nimajo menda nikjer. Da je to resnica, spričuje nam odlok šolske oblasti, v katerem se z zadovoljnostjo na znanje vzame, da so v breškem okraju vsi krajni šolski sveti za šolo povoljno delovali, samo zdolski krajni šolski svet ne. Ta obsodba od višje šolske oblasti je za našega šolskega načelnika gotovo sramotna. Našemu šolskemu načelniku je šola deveta briga. Da le on svojih 84 K dobi, vse drugo pa mu ni nič mar. Za šolo ne kupi nobenih potrebščin, za revne otroke nobenih knjig ter pravi, naj se tiste stare knjige za nje porabijo, katere so bile v starih časih vpeljane, zraven pa hoče učiteljstvu predpisovati, kako in katerim učencem naj šolske potrebščine deli. Učiteljstvo pa to že samo ve, komu sme dati, ter ne potrebuje od takega gospoda, ko je Matevž nobenega pouka. Mi pa tukaj javno prašamo, ali plačujejo davkoplačevalci zato šolske doklade, da denar potem šolski načelnik v žepu nosi? Mislimo da ne, ampak zato, da se kupijo vse za šolo potrebne reči. Naša šola nima skoraj nobenih učil, šolarska knjižnica le prav malo knjig in učiteljska knjižnica nobenih, a šolski načelnik jih noče kupiti. V šoli so stare, že črvive klopi, ki bodo kmalu razpadle, a Dre-novec kot šolski načelnik noče novih oskrbeti. Šolo obiskuje čez 200 otrok, a Drenovec in župan Pajdaš z raznimi lažmi in zvijačami zavlačujeta od leta do leta nalašč toliko potrebno razšir- jenje tukajšnje dvorazrednice v tri-ražrednico. Tudi prostora za šolsko drevesnico noče krajni šolski svet kupiti, kjer hi se dečki lahko sadjereje učili. \oda v naši šolski štirni smrdi tako, da je celo šolarji ne marajo, a Drenovec in Pajdaš se ne brigata zato, da bi dobili šolski otroci pitno vodo. Tako bi še lahko več reči našteli, a za danes naj zadostuje, ter še hočemo prihodnjič nadaljevati, Iz tukaj navedenega lahko vsakdo razvidi, da Drenovec pač nikakor ni sposoben za šolskega načelnika, ker kot takšen ne spolnjuje dolžnosti do naše šole, katere so postavno s to častno službo združene, in katerih bi se moral on zavedati. Čemu se je pustil zopet za šolskega načelnika izvoliti, če pa šoli in učiteljstvu vedno le nasprotuje. Celi čas je že komaj čakal, da je bil zopet izvoljen, žali Bog le na škodo naši šoli. Sv. Miklavi pri Ormožu. V nedeljo, dne 7. t. m. se je vršil v gostilni gosp. Golenka shod, kojega je sklical naš kaplan Stuhec. Navzočih je bilo blizu 100 oseb, med temi mnogo nevolilcev, bilo je tudi okoli 20 pristašev Narodne stranke. Shodu je predsedoval brebrovniški župan Janež i č. Prvi je govoril kaplan kot sklicatelj shoda in se opravičeval, da se zopet vmešava v politiko. Nato je razlagal novi deželno-zborski volilni red. Potem je prišel na vrsto lahonski Meško, ki bi rad postal deželni poslanec. Po shodu so še šalili ljudje, češ, da niso videli, ali se pripeljal s kravami ali z junci. V svojem slabem govoru je napadal Nar. stranko in povzdigoval Kmečko zvezo. Pravil je, da je Kmečka zveza ponudila Narodni stranki kompromis, in ta je odgovorila, da zahteva za se 5 ali 7 mandatov. (!) Ker ni vedel natanko, je pogledal kaplana, češ: »Pomagaj mi, pa le hitro!" Ta ga je tudi rešil iz zadrege in povedal, da zahteva Narodna stranka 7 mandatov. (!) Razven tega hoče imeti Plojeva stranka 2 mandata; ker pa je Plojeva stranka itak Narodna stranka, bi liberalci imeli 9 mandatov, dočim bi ostalo Kmečki zvezi v najboljšem slučaju 5 mandatov. Ker pa se liberalcem ne sme nič verjeti, je čisto gotovo, da bode Narodna stranka v zadnjem trenutku zapustila Kmečko zvezo in pritisnila z vso silo, da prodre s svojimi kandidati. Pristaši Kmečke zveze se v slučaju kompromisa ne bodo brigali za volitve in bi vsled tega stranka propadla. — Zato je boljše, da se ne sklene noben kompromis, ker Kmečka zveza nič ne zgubi, prej pridobi, a potom kompromisa bi gotovo zgubila. V boju ima ljudstvo veselje do volitve. Tudi je trdil, da zboruje v Ptuju Narodna stranka, kar pa ni res, in lahonski Meško je hotč ali nehotč govoril neresnico. Svoj navaden „guč" je sklenil z besedami: »Pojdimo predrzno v volilno bitko in volimo katoliško narodne može! Kaplan se je zahvalil govornika in želel dosti takih mož. (!) Navduševal je dalje zborovalce za Kmečko zvezo, jih vabil k pristopu, ker se udnina uporabi edinole za kmečke koristi. (!) Kaplan ne more reči gotovo, da Nar. stranka nima trajnega obstanka, a gotovo pa lahko reče, da ima Kmečka zveza trajno bodočnost. Dalje napada Narodno stranko, ki se je ustanovila le zato, da Uniči vero med slovenskim ljudstvom na spodnjem Štajerskem. Ta trdlitev je navadna in stara laž! Končno je agitiral za klerikalno posojilnico v Mariboru. Namen shoda je bil, pripravljati tla za izvolitev lahonskega Meška, ki baje namerava kandidirati v tem okraju. In tak mož, ki niti pravilno slovenski ne zna, bi naj bil naš poslanec?! Kaj bo delal v Gradcu? Bolje, da ostane Meško v Lahoncih, za poslanca pa bomo izvolili moža, kateri nam v Gradcu ne bode v sramoto. (Temu famoznemu shodu je treba pristaviti nekaj komentarja: Kaplan Stuhec, ki niti ne ve, da pripada nam Slovencem po novem deželnozb. volilnem redu vsega skupaj le 13 mandatov, pripoveduje deoelo laž, da smo mi zahtevali 7 mandatov, Plojeva str. 2 in klerikalcem ni jih ostalo 5. Tajništvo Kmečke zveze nam lahko potrdi, da je »Narodna str." le vprašala, če je Km. zv. principijelno za kompromis ali ne. Vse druge trditve so debela, duhovnika nevredna laž, ki je skovana za — volilni boj. Če hoče Stuhec s tako nerodnimi lažmi — braniti vero, katero hoče baje N. str. uničiti, je bo v resnici kmalu konec. Meško je le slepo orodje duhovništva in pa lastne častiželjnosti, zato mu njegovih napadov ne zamerimo, temveč smo mu hvaležni, da je bil tako — odkritosrčen. Odbor Kmečke zveze je baje izvolil pododbor za kompromisna pogajanja — bodoči kandidati pa govore tako kakor je to storil Meško! Klerikalna fldes — nulla fides! No — mi si mirno umijemo roke. Op. ured.) Štajerske novice. Dr. Korošec in slovensko vinogradništvo. Kako lepo se čujejo iz ust lepega dr. Korošca na njegovih shodih ljubezni in sladkosti polne besede do slovenskega kmeta, vinogradnika itd. Ta ljubezen dr. Korošceva do slovenskega vinogradnika je kajpada le v besedah, v dejanjih pa presneto malo ali nič. Prepričani smo, da bi dr. Korošec na vislice spravil vsakega slov. »liberalca", ki bi n. pr. v Narodnem domu v Celju s kakimi »liberalnimi doktorji" šampanjiziial. Dr. Korošcu, katerega edini dohodki so njegove poslanske dijete, se seveda ne sme zameriti, če v družbi z duhovniki v hotelu pri črnem volu zapravlja ta iz ljudstva izmozgani denar za šampanjca, dočim slov. vinogradniki, za katere ima Korošec vedno polne koše lepih besed, svojega vina ne morejo prodati. »Ljudski" in »kmečki" poslanec Korošec bi bil že marsikateremu slov. vinščaku opomogel, da je ves denar, ki ga je na Dunaju, doma in drugod je izdal za šampanjca, izdal za vino slov. vinščakov. Iz Vučje vasi. Predzadnjo nedeljo je predaval v tukajšnji šoli potovalni učitelj Pirstinger, kako je uspešno zatirati zlasti tukaj na Murskem polju uprav strahovito razplojene gosenice in razne druge škodljivce sadnega drevja, kako je isto spomladi snažiti in zrediti krone in kako se sadnemu drevju pravilno gnoji; nadalje je poučeval o umni rezi in škropljenju trt proti strupeni rosi. Prišlo je k predavanju skupaj 91 mož in mladeničev, kar je za naš mali okoliš častno število. Želeti je, da obrnejo njegove nauke in napotke tukajšnji sadjarji in vinogradniki v dejanje. Misijon pri sv. Lovreneu na Drav. polju. Gospod župnik Ozmec je svojim »zvestim" dal priliko se spo-koriti za vse goljufije in sjeparstva, ki so jih zvršili pri zadnjih občinskih volitvah. Poklical je bil pretekli teden misijouarje. To vam je grmelo proti »liberalnim" listom. O tem pa, da je greh pri volitvah goljufati in slepariti, kakor so to storili župnikovi pristaši, o tem ni niti besedice zinil! Da ima g. župnik pravico voliti, to vemo mi Šentlovrenčani tudi brez misijonarja. Ali da župnik Ozmec hujska kmeta proti kmetu, soseda proti sosedu ter tako seje sovra&fvo in prepir med ljudstv), to pač ni delo za katoliškega duhovnika. G. župnik Ozmec, zapomnite si to: Kdor seje veter, žanje vihar! Od sv. Lovrenca na Dravskem polju. Dne 9. t. m. vršile so se pri nas občinske volitve in sicer v znamenju boja pod komando naših obe duhovnikov. Dosedaj smo z našimi duhovniki vedno v miru živeli in ti se niso nikdar vmešavali v naše občinske zadeve. To pa seveda ni bilo všeč našemu gosp. župniku Ozmec u kateri se je pri zadnjih volitvah postavil na čelo svojim »ovčicam" in ž njim seveda tudi »zmagal" proti preklicanim »liberalcem". Pa kako je zmagal? Tako, da gotovo ni v čast, katoliškega duhovnika. Župnik Ozmec si je izbral za odbornike svoje najzvestejše kimovce. Pod komando kaplana K o ciper-j a je postavil Ozmec pred vhodom v volilni lokal par svojih privržencev, kateri so vo-lilcem trgali listke iz rok, črtali imena nasprotne stranke in zapisali imena župnikovih pristašev. Občinski pisar Tnmpej in nekateri drugi možje, ki so hrepeneli po odborniški časti ali celo po županskem stolcu, so si raztrgali par podplatov in letali celi teden poprej od hiše do hiše ter izpolnjevali volilne listke. Da take volitve ne bodo potrjene, je pač samo ob sebi umevno, a pri prihodnjih volitvah se bode že pravočasno poskrbelo, da župnikova drevesa ne bodo zrastla v nebesa. Razpravo o deželnem volilnem redu smo zaradi preobilice drugega gradiva morali odložiti. 0 hmeljarstvu priobčimo v prihodnji številki lep članek. d V Hočah se je vsled ,.hvalevrednega pospeševanja'1 od obč. odbora ustanovila nova — nemška požarna bramba. Načelnik je nemškutarski krčinar Stanitz. d Propadli so Nemci in nemšku-tarji pri obč. volitvah na Zg. Poljskavi. Izvoljen je samo jeden Nemec Hermann. u Gradnja mostu čez Dravo v Mariboru se bo letos vendarle začela. Neko mariborsko odposlanstvo je te dni posredovalo pri ministru javnih del Rittu, kateri je obljubil zadevo pospešiti. Objednem je minister obljubil, da se bode zvišal prvi obrok 2 mi-ljonsk. drž. prispevka, ki je v letošnjem proračunu določen na 100 tisoč kron. d Sneg je pokril celo Zgornje Štajersko s 15 cm debelo belo odejo. d Pri obe. volitvah v Št. Jurju ob juž. žel. so zmagali klerikalci v 2. razr. Imajo sedaj od 12. občinskih odbornikov 6. d Ubilo je v Baggaleyskem pre-mogokopu v Pensilvaniji (Sev. Amer.) rudarja Sulenca iz Leskovca pri Rajhenburgu. b Iz Slov. Bistrice. Petletna Angela Schwarz se je igrala v soboto z nožem in se tako ranila na desnem očesu, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. d Konkurz je dovoljen za premoženje usnjarja Apata v Mozirju. Kon-kurzni komisar je gornjegrajski sodnik Grebene, upravitelj konkurzne mase pa trgovec g. Schuster v Mozirju. d Za poštnega kontrolorja na Zidanem mostu je imenovan Nemec iz — Šlezije, neki Sengel. d Nemško obrtno društvo v Ptuju je postavilo peka Orniga za kandidata v mestni skupini Ptuj— Ormož—Ljutomer pri prih. deželnozb. volitvah. a Iz Luč. Naglica pač ni dobra, je djal polž ko je sedem let čez klado lezel a slednjič, ko je na vrh prišel, spet nazaj telebnil. No, tega polža posnema naš okrajni svetnik g. Grebene. Pretečen teden t. j. 9. marca so našli v Konjskem vrhu nekega kočarja mrtvega; ko je ležal postavno doma 48 ur na parah, je bil prenešen v mrtvašnico v Luče. Prišla je prepoved, da se ne sme pokopati preden ne pride komisija. Danes imamo v pratiki že 15. marca, a mrlič še vedno čaka na 2 -a O r ' . i f'- svoj odrejen prostor na mirodvoru, ker ni komisije. Pa saj gospodom tako ne bo več ušel, si morda mislijo. d V Cogetincih pri Sv. Antonu v Slov. gor. so našli od jutranje maše r Jr y j* K idoči ljudje viničarja Janeza Vizjaka kakih 150 korakov od svojega hrama abitega. Zločinec se še ni našel. »«ronatis. »Zadnji grof Celjski" in »Iskalci biserov ria otoku Sv. Duha". ŽaloŽila Z v ezn a trg o vina v Celju, Cena broš. K—'50. po poŠti K--'60. Madeži trs njih snaženje Založila Zvezna trgovina v Celju. Cena kart. K 1.—, po pošti K 110. Priporočamo slovenskim gospodinjam! y Celjn, registrovana zadruga z omejeno zavezo ima svoj redni občni zbor dne. 25. marca 1909 ob 10. uri pred-poldne v prostorih Zveze nar. društev v Celju, Rotovška ulica Št. 1Ž I. nadstr. s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo načelstva in nadzorstva o dosedajšnjem poslovanju in predložitev računskega zaključka za prvo upravno dobo. — 2. Poročilo o sedanjem stanju podjetja Narodne založbe. — 3. Poročilo o pogodbi s tiskamo. — 4. Volitev načelstva. — 5. Volitev nadzorstva. — 6. Slučajnosti. Vse p. n. zadružnike vabi vljudno k udeležbi načelstvo. Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. Kmečka hranilnica in posojilnica t Št Petru v Sav. dolini vabi odbornike in zadružnike na letni občni zbor ki bo t pisarni dne 21. t m. ob 9. uri. Dnevni red: 1. Poročilo Jia-čelništva o delovanju. 2. Računski zaključek leta 1908. 3. Slučajnosti. i631 podp. društva y Celju" se odda $ t; majem na rafon. Ponudbe do 28. marca na odbor ,.Slovenskega delavskega podp. drnStVa" V (din, Graben št. 7. Sprejmem Vstop takoj. Plača po dogovoru. Dr- Horiratp in vseh obrtnih strok poizvejo za najboljše mojstre, ako se obrnejo do skupne obrtne zadruge v Šoštanju. To poslovanje je čisto brezplačno. Oglašajte se obilno. kAM ?risini HranjsHi lamnooljnati jUttlCŽ v posodicah po 1/2,1 Hg Mor tudi V Večjih posodah. za hiše, po Vzorcih. Ittij Jkm* '.«„1 -.'A in papir za zVorce. .9 pristni anglešHi za VozoVe, za pohištva in za pode. MkM W (Hit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši. Karbolinej prVe Vrste. /faVec (gips) za podobarje in za staVbe. Čopiči domačega izdelKa za zidarje in za Vsat(o obrt priporoča fldolf $m\mm V £jnbijatti. prVa HranjsHa tovarna oljnatih barV, firnežeV, laHoV in stel(larsHega Kieja. m* Zahtevajte cenilse! -ps na V "..........katerega priredi 7 ..Hranilnica in posojilnica pri Mariji Snežni na Mi" registrovana zadruga z neomejeno zavezo dne 24. sušca 1909 ob I. ozir. 2. uri popoldne v lastni pisarni š sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. • 2. Odobrenje letnega računa za 1. 1908 in razdelitev čistega dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. ; , ; Načelstvo. Najboljše raznovrstne pliige, tudi ta-kozvane »knltivatorje", kakor •pluge za globoko oranje ali rigolanje, motike, krampe, lopate, drevesne žage, trsne škarje, leščerbe za vničevanje gosenic in ličink, vsakovrstno poljedelsko orodje in stroje, nadalje trnjevo žico in lične mreže m plotove, traverze, cement in vse stavbinske potrebščine, sesalke in vodovodne cevi, strešne lepenke, nepremočljive vozne plahte in zajamčena umetna gnojila vseh vrst, priporoča po n a j n i ž j i ceni trgovina z železnino .Merkur', P. Majdič, Celje. I Zaloga izvrstnih šivalnih strojev, gramofonov, kakor tudi slovenskih plošč. Najboljši češki nakupni vir. S2stš Cono posteljno perj«! 1 kg sivega, pulje-nega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80h; belega 4K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, ' snežnobelega, pulje-nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. Hrt cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg. 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, št. 773, Šumava, CeSko. 8 26-2 flnton flrčan lil mlinov in m v 5t. tm ob i i se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za anale vode. — Delo izdelujem solidno in po ceni. Na zahtevanje so spričevala na razpolago. L si tako obupana, soseda? — Kako ne bodem, ves denar sem izdala za obleke, pa sem Se vedno raztrgana. — Ja ja; tako je, ako se ne kn* poje v slovenski trgovini na debelo in na drobno R. Stermecki v Celju, katera razpošilja vzorce, cenike in blago do vseh slovanskih deželah in je danes najcenejša In najboljša na Spodnjem Štajerskem. •*'||—i-**-—ii**** *'-->i—'i-*i *i~~-.ii—1 i—»ril-* • • Grablje dobro izdelane, lesene, razpošilja vsako množino (samo trgovcem) 100 komadov za 50 kron franko, postaja Ptuj al' Rogatec Maks Berlisg, Žetale pri Rogatcu. ( : it 160 3—1 Zanesljivo runkelnovo seme, rumeno in ru-deče, dolgo; raznovrstna semena cvetlic in zele-njad, kakor tudi ob času raznovrstne cvetlične in zelenjadne sadike in cepljene vrtnice dobe se pri liM Rološi vrtnarju u Baberju št. 63. Ob tržnih dneh prodaja na Glavnem trgu pred modno trgovino Makesch & Mossmann. Naročila se točno odpošiljajo. Loterijske številke. Trst 13. marca 1909. 30. 77, 79, 17, 52. Line ,, „ „ 35, 6, 73. 88, 90. Pristna haloška vina 1908, izvrstne kakovosti od 32 — 40 vinarjev franko postaja Ptuj ali Rogatec pri Maks Berlisgu, trgovec, Že-tale pri Rogatcu. — Vzorci na zahtevanje! 83 10-6 Pozor! 50.000 parov čevljev, 4 pari samo 7.50 K. Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne te2-koče, sem dobil nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevljev na jermenčke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi štirje pari stanejo 7 K 50 v. Pošilja se po poštnem povzetju. S.' Urbach, Krakov štev. 126. Zamena dovoljena tudi denar nazaj! 39t-I Velik mlin ob močni vodi, ki je nikdar ne zmanjka, s tremi tečaji in tremi stopami ———— -j© na prodaj. Zraven prostrano poslopje za umčtiii mlin. Zraven dosti lepega bukovega gozda ter eden lep in dober travnik. Zraven je tudi hlev za dva konja ter o njem prostor za svinje. Vse blizu ceste, na dobrem mestu, v obljudenem kraju. Zraven je tudi apnenik za apno žgati. Celo posestvo meri blizu 18 oralov ali joh in se dobi poceni za 8000 K. Kdor želi kupiti, naj se takoj oglasi pri g. FRANC KOKOL, čevljarski mojster v Laškem trgu (blizu cerkve). hranilnice in posojilnice y St. Jurju, reg. radruge i neom, zavezo kateri se bode vršil v nedeljo, 28. t. m ob 4. uri popoldne pri g. Franc Kinclnu v posebni sobi. Dnevni red: 1. Poročilo nacelstva. i "i i 2. Odobren]e računskega zaključka za 1. 1908. B. Slučajnosti. in pri . „ ..i..;',...- ! .1 Usojam si vljudno naznaniti, da sfem se kot domačin naselil v Celju kot m saiameri SVojo delavnico imam v hiši šteV. t. Dolgopolje (Langertfelti). — Vsa v mojo stroko spadajoča dela bodem izvrševal točno in solidno ter po najnižjih cenah. — Sjirfejemam tudi vsa popravila. Priporočam se za naklonjenost in prav oblla naročila ter obljubljam, da se bodem veflflo vestrio trudil zadostiti vsem na me stavljenim zahtevam. Ž odličnim spoštovanjem vdani Anton Jošt, kleparski mojster. notii minskih sejmtrt v St. Pavln p. P. (Sav. dol.) se naznanja, da se ne bode letošnje leto nikakoršne sejmovine pobiralo. — Opozarja se tudi na tiskovni pogrešek v „Vel. pratiki za leto 1909", kjer sta zadnja dva sejmska dneva, to je 6. september in 4. november premalo razločno označena. PraVilnt sejmovski dnevi šb torej le 3. aprila, 6. septembra Sn 4. novembra 1909. Županstvo St. Pavel pri Preboldu. Največja in naj cenej ša izbei> in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. d Af Predno si knpite uro, ruzur i oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Salmič v Celju, »Narodni dom1. Ako hočemo rodovitnost naše zemlje povečati, potreben je dovod dušika. Sušen in zmlet, toraj za trošenje pripravljen v-----■------ ffv •» „Solnce" 20.6% i Slicksf off j je izborno dušičasto gnojilo. Vsak kmetovalec bi moral za svoja polja, vinograde, travnike in sadbnosnike porabljati žve-plenokisli amonijak, katerega prodaja na debelo in drobno trgovina ž železnimi in umetnimi gnojili Je^ur", P. lHojdič, Celje. Poj^riila in cenike z obratno pošto in zastonj.