Ptuj, torek, 14. januarja 2014
letnik LXVII • št. 4 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Cena: 1,10 EUR
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Spodnje Podravje
Ptuj • Lidija Zebec: Kuhanja želim naučiti tudi druge O Stran 4
Spodnje Podravje Ormož • Župan Alojz Sok: Gasilci slik niso sežgali
Z> Stran 7
™ Kronika
Slovenija • Poostren nadzor nad uporabo mobitela O Stran 24
Štajerski
www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Prihaja v Zavrč Dario Melnjak?
O Stran 11
Tenis • Rola prvič v glavnem delu žreba grand slam turnirja O Stran 11
Slovenija • Spremenjen in dopolnjen Zakon o vinu
Več reda, več omejitev in več stroškov
V tem tednu naj bi pričel veljati dopolnjen Zakon o vinu, ki se sedaj usklajuje z evropsko zakonodajo ter naj bi po besedah predlagateljev predstavljal pravilno pot in prvi korak k zajezitvi sive ekonomije.
Zakon po besedah predlagateljev ureja tri težave, zaradi katerih bi lahko kakovost pri prodaji vina upadla. Povečuje namreč pristojnosti vinarske inšpekcije in nadzor nad prometom z vinom v gostinskih obratih. Omejuje točenje ne-ustekleničenega vina v gostinskih obratih in določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije. Spremenjena zakonodaja naj bi v vrste vinogradnikov vnesla red. Kot pojasnjujejo, je v Sloveniji v register pridelovalcev grozdja in vina vpisanih okoli 16.000 hektarjev, pridelek pa se prijavlja le iz približno 13.500 hektarjev. Približne ocene kažejo tudi, da se pri nas pridela med 79 in 90 milijonov litrov vina, v uradnih evidencah pa je zabeleženih približno 30 % manj. Nasprotniki zakona opozarjajo, da bodo mali vinogradniki zaradi povečanja stroškov, ki jih prinašajo spremembe zakona, začeli opuščati to dejavnost.
Patricija Kovačec
Foto: Črtomir Goznik
Urh Krajnc Domiter • Iz
»pomladne« Slovenije v »polarni« Chicago
O Stran 15
-'Vi v.'.-:_•
■■■■■i'9 - ■ ■ , lift-^111
Lani trije stečaji na dan
Slovenija. Podravie • V letih gospodarske krize se je veliko podjetij znašlo v postopkih prisilnih poravnav in v stečajnih postopkih. Teh je bilo med letoma 2008 in 2012 skoraj 9000. Od tega je bilo blizu 4000 stečajev podjetij. Samo v lanskem letu jih je bilo 922.
O Stran 3
Glaserju lahko pod prste gleda tisti, ki zadeve pozna
Ptui • Na vprašanje, ali so banke upnice kdaj zahtevale menjavo uprave, je prvi mož ptujskih perutninarjev najprej odgovoril kar malce porogljivo: »Da. Preko medijev. Hja... Preko medijev mogoče res.«
O Stran 5
2 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 21. januarja 2014
Slovenija • Kaj prinaša spremenjen zakon o vinu
Konec nelojalne konkurence in sive ekonomije?
Spremembe, ki se obetajo na področju pridelave in trženja vina, bodo dopolnile zakon o vinu iz leta 2006. Namen tovrstnih dopolnitev je uskladitev z evropsko zakonodajo ter omejitev sive ekonomije v vinski branži. »S sprejetjem zakona bodo pridobili vsi, vinarji, ker jih bo zakon zaščitil pred nelojalno konkurenco, potrošniki, ki bodo lahko pili kakovostnejše vino, in končno tudi država, ki bo v duhu boja proti sivi ekonomiji pobrala svoj delež pogače,« je v razpravi še pred sprejetjem zakona dejal zagovornik sprememb, poslanec Mirko Brulc.
v •
j i|i iiii
Foto: Črtomir Goznik
»Zakon prinaša red v vinsko dejavnost in tako ga moramo tudi sprejeti. Red je osnova vsake dejavnosti,« je prepričan Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj.
Novela Zakona o vinu med drugim določa tudi prepoved točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih. V zvezi s tem je treba poudariti, kaj se šteje za ustekleničeno vino. V skladu s Pravilnikom o označevanju in embalaži vina je ustekleničeno vino tisto, ki je v ustrezni zaprti embalaži, opremljeni z ustrezno oznako (etiketo s podatki o kakovosti, poreklu, pridelovalcu). Za ustrezno embalažo se šteje vsaka posoda, ustrezna za hrambo živil, pri čemer veljajo za vina s poreklom naslednje omejitve:
za vsa vina s poreklom se lahko uporabljajo steklene posode, volumna do vključno 10 litrov;
za kakovostno vino ZGP in deželno vino PGO se lahko uporabljajo tudi posode iz nerjavečega jekla, volumna do vključno 60 litrov;
za deželno vino PGO pa tudi druge posode, ustrezne za hrambo živil, volumna do vključno 10 litrov.
Iz tega sledi, da bodo lahko v gostinskih obratih še naprej točili vino iz katerekoli zgoraj navedene embalaže direktno v kozarec, v vrče, ki jih odnesejo na mizo, ali pa preko šankomata.
Kot so na Ministrstvu za kmetijstvo zapisali v izjavi za javnost, je osnovni cilj zakona povečanje deleža prijave pridelka vina in omejevanje nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina. Osnovni načeli zakona sta tako zaščita potrošnika in zaščita pridelovalca grozdja in vina, saj s povečanim nadzorom ščitita potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina, pridelovalca grozdja in vina pa pred nelojalno konkurenco. Zakon, ki je sicer usklajen z vsemi deležniki, s Kmetijsko-gozdarsko zbornico, z Vinsko družbo Slovenije, Združenjem družinskih vinogradnikov Slovenije in drugimi, pa med drugim predpisuje tudi višje kazni za prekrške, kot so veljale doslej.
Andrej Rebernišek: »Zakon uvaja red v vinsko branžo.«
Dopolnjen zakon o vinu, ki v teh dneh stopa v veljavo, je povzročil nemalo razburjenja v javnosti. A kot pravi Andrej Rebernišek, direktor Kmetij-sko-gozdarskega zavoda Ptuj, dopolnitve določenih členov v vinsko branžo uvajajo red, ki je nujen za delovanje vsake branže. Spremembe po njegovem mnenju naj ne bi bile tako drastične, kot je bilo v zadnjih dneh slišati v javnosti. Osnovne spremembe, ki jih zakon prinaša, so v prvi vrsti obvezna prijava pridelka v register pridelovalcev grozdja in vina. »To je zakon do sedaj že določal, sprememba je le ta, da če
8
nekdo ne prijavi pridelka, je odslej direktno v prekršku. V prejšnji dikciji je bilo namreč zapisano, da je morebitne prekrške ugotavljala inšpekcijska služba, po novem pa bo to ugotavljala kar upravna enota na podlagi (ne)prijave pridelka. Ta bo sicer pred pričetkom postopka pridelovalca pisno obvestila o neizpolnjevanju zakonitih dolžnosti.« Kot nam je pojasnil, je razlog za uvedbo tovrstnih sprememb ta, da se v zadnjih letih ugotavlja, da je v Sloveniji 16.000 hektarjev vinogradniških površin, pridelek pa se prijavlja le s približno 13.500 hektarjev. Prav tako ni jasnih podatkov o količini pridelanega vina. Vse to naj bi se z novim zakonom uskladilo in uredilo.
i
ir
Z novimi standardi tudi kakovost vina višja
»Druga stvar, ki se spreminja, je točenje odprtega vina v gostinskih lokalih. Tudi tukaj ugotavljamo, da sam zakon ne posega v kratenje kakršnih koli pravic, pač pa je napisan v zaščito potrošnika in zaščito kakovosti vin. Doslej je bilo namreč ugotovljeno, da se je s prodajo odprtih vin v gostinskih lokalih kakovost vin znižala, z novim zakonom pa naj bi se standardi ponujenega vina v lokalih zvišali,« pojasnjuje Rebernišek.
Zakon naj ne bi prizadel vinogradnikov iz našega območja, saj je po besedah Andreja Reberniška na našem območju prodaja odprtega vina prisotna le med 5 in 10 odstotki, v lokalih se v glavnem že točijo ustekleničena vina. »Sama odprta prodaja ostaja možna na turističnih kmetijah, kamor nova zakonodaja ne posega. V gostinskih lokalih pa bodo odslej lahko kot odprto vino obstajali tako imenovani šankomati, ki so že sicer znana praksa točenja odprtega vina.«
Za tečaj o stekleničenju vina, ki je nujen, okoli 300 evrov
Vsak, ki vina stekleniči, mora imeti za to ustrezne pogoje, razlaga direktor KGZ. To ni novost, pogoji so bili določeni že v zakonu iz leta 2006, vendar jih tisti, ki vina doslej niso stekleničili, niso rabili izpolnjevati. Zakon določa,
da mora imeti pridelovalec ustrezne pogoje, kot so urejena klet, minimalna oprema za stekleničenje ter ustrezna izobrazba. Če vinogradnik ni končal kmetijske izobrazbe, mora opraviti 96-urni tečaj o stekleničenju vina. Ptujski KGZ je pred leti že priredil celo serijo tovrstnih 14-dnev-nih tečajev, kar 80 jih je bilo, trenutno pa ti tečaji potekajo le v KGZ Maribor, a kot nam je zagotovil Rebrnišek, bodo, če bo zanje dovolj zanimanja, tečaje znova organizirali tudi na Ptuju. Kot pravi, imajo vinogradniki iz našega območja v glavnem te tečaje že opravljene. Cena tečaja sicer znaša okoli 300 evrov, odvisna pa naj bi bila od števila udeležencev.
Kazni za prekrškarje do 28.000 evrov
Novela zakona med drugim tudi viša kazni za prekrške, in sicer za večje prekrške na 1,5-kratno vrednost obstoječih, za manjše prekrške pa na polovico kazni za večje prekrške. Hkrati novela zakona inšpekciji omogoča izrekanje kazni v razponu. Te se za različne prekrške, navedene v zakonu, gibljejo od 75 pa vse do 28.000 evrov. Najvišje kazni so predvidene za velike pridelovalce, ki svojo dejavnost opravljajo kot pravne osebe.
Po spremembah nove spremembe?
»Še naprej pa ostajajo odprta vprašanja možnosti odkupa vina kmetij ter označevanja
vin. Tu bodo pogajanja potekala še naprej. V razpravi, ki smo jo imeli pred sprejetjem sprememb, smo prišli do zaključka, da v prvi fazi uredimo evidence, koliko dejansko je vinogradov, da uredimo regi-
ster glede prijave pridelka ter zaščitimo potrošnika in uredimo vprašanje točenja odprtih vin. Ostalo pride na vrsto v naslednji fazi,« je dodal Reber-nišek.
Patricija Kovačec
Povprečen Slovenec lani popil 37,5 litra vina
Proizvodnja vina v Sloveniji je po začasnih statističnih podatkih v tržnem letu 2012/13 znašala 646.300 hektolitrov, medtem ko smo ga popili 784.900 hektolitrov. Povprečen Slovenec je tako lani spil 37,5 litra vina, največ belega - 25,4 litra. To je nekoliko manj kot v predhodnem letu, znižala pa se je tudi stopnja samooskrbe - na 82 odstotkov.
Slovenci najraje posegamo po belem vinu, kar kaže tudi domača proizvodnja. Od proizvedenih 646.300 hektolitrov vina je bilo v tržnem letu 2012/13 pridelanega kar 456.300 hektolitrov belega vina.
Glede na kakovostno razdelitev vin je v tržnem letu 2012/13 k skupni proizvodnji vina najvišji delež prispevala proizvodnja vin z zaščiteno označbo porekla (69 odstotkov). Proizvodnja vin z zaščitenim geografskim poreklom je predstavljala 26 odstotkov, proizvodnja sortnih in ostalih vin pa pet odstotkov. Od 784.900 hektolitrov popitega vina v državi je bilo belega kar 532.300 hektolitrov, kar v celotnem kolaču predstavlja 68 odstotkov. Stopnja samooskrbe z belim vinom je medtem znašala 85,7 odstotka. (sta)
Uvodnik
Javno, ki je hkrati »zaprto«
1 Večina svetov javnih zavodov na MKt^ Ptuja, četudi gre za javne zavode, še ve^no deluje zaprto, brez navzočnosti B^- ^^l javnosti oz. njenih predstavnikov na njihovih sejah. Edina sveta zavodov, ki kolikor toliko delujeta javno, da so na sejah, ne sicer vseh, lahko navzoči predstavniki javnosti, sta sveta Doma upokojencev Ptuj in ptujske bolnišnice. Če tega ne bi bilo, bi marsikaj, kar bi javnost morala vedeti, ostalo skrito. Tako kot že v Domu upokojencev na Ptuju, bodo zaprto sejo sveta zavoda sedaj imeli tudi v ptujski bolnišnici, četudi nobena točka dnevnega reda tokratne seje ne zapade v kategorijo „poslovne skrivnosti" ali celo vojne tajne. Javnosti je bilo posredovano vabilo z dnevnim redom, s pripisom, »po naročilu predsednice sveta zavoda mag. Sonje Žibrat vas obveščamo, da bo tokrat seja zaprta za javnost,« brez navedbe akta oz. člena akta, ki bi argumentiral to odločitev. Samo sklepamo lahko, da za tem stoji celotni svet zavoda, ker pojasnila, za katerega smo zaprosili, nismo prejeli. Gre za nadvse pomembno ptujsko regijsko zdravstveno ustanovo, ki jih mnogi režejo temelje, in s katero se javnost tako ali drugače ukvarja že nekaj let, ob kadrovskih in finančnih problemih, ustanova ima tudi komunikacijske probleme, znotraj in z okoljem. Zato lahko vsako demoniziranje reševanja problematike le-to le še poslabša. Že anonimke bi morale močno skrbeti. Seje, zaprte za javnost, po nepotrebnem še dodatno zapletajo stvari, ker je prvo vprašanje, ki se ob tem poraja: »Kaj pa znova skrivajo, zakaj ni transparen-tnosti in podobno?« Vse to se dogaja štiri dni pred potekom roka za najnovejši razpis za direktorja ptujske bolnišnice, v iskanje katerega pa so se, kot je neuradno slišati, aktivno vključili tudi bolnišnični sindikati, ki si ob tem želijo tudi poenotenje kolektiva. Ime imajo, kolikor jim bo tokrat v „pomoč" celotno zaku-lisje, pa je v tem trenutku zelo težko napovedati.
Majda Goznik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 14. januarja 2014
Aktualno
TEDNIK 3
Slovenija • Število stečajnih postopkov narašča
Lani trije stečaji na dan
V letih gospodarske krize se je veliko podjetij znašlo v insolventnih težavah. Posledica le-teh so postopki prisilnih poravnav, prisilne likvidacije, stečajni postopki nad pravnimi osebami ter postopki osebnega stečaja. Teh je bilo med letoma 2008 in 2012 skoraj 9000. Od tega je bilo blizu 4000 stečajev podjetij. Samo v lanskem letu jih je bilo 922.
Leta 2011 v stečaj štiri ptujske gospodarske družbe
Kriza, ki je svoj davek sicer začela terjati že pred leti, je pri nas najbolj pokazala zobe leta 2011, ko so se pričeli stečajni postopki za tri ptujske gradbince. Prvo je stečajni postopek pričelo podjetje Gradis, nato Gradbeno podjetje Ptuj, sredi leta 2011 pa še NGP Nizke gradnje. Istega leta je po likvidacijskem postopku stečajni postopek stekel še za nekdaj uspešno podjetje Opte Ptuj iz Žabjaka. Vsi omenjeni stečajni postopki tečejo že tretje leto, kar pomeni dlje, kot sicer povprečno trajajo. Od mnogih nekoč uspešnih podjetij so se na trgu obdržali le redki.
Opekarna v Žabjaku je v prejšnjem stoletju predstavljala pravi ponos ptujske industrije. Zdaj že veliko let le kazi izgled kraja.
Foto: PK
Stečaji so posledica plačilne nediscipline
»Gospodarska zbornica Slovenije je že sredi poletja 2013 ugotovila, da imamo v povprečju v prvi polovici leta 2013 vsak dan tri nove stečaje in ta statistika je zdržala vse do konca leta, saj je bilo po naših informacijah v letu 2013 kar 922 stečajev,« je na našo pobudo za komentar glede naraščanja števila stečajev odgovoril Igor Knez, namestnik direktorja za zakonodajo s področja gospodarstva na GZS. Tovrsten trend pripisujejo prepočasni reakciji države, ki je dopustila, da se na področju prestrukturiranja gospodarstva kar pet let ni zgodilo nič. »Medtem ko smo v prvih letih krize spremljali predvsem stečaje velikih podjetij, se je sedaj to preneslo na pogodbene partnerje, podizvajalce, dobavitelje, gre torej za piramidni učinek, ki je posledica neplačil oziroma plačilne nediscipline in stečajev. Tudi krčenje gospodarstva ima svoj vpliv na situacijo, še vedno imamo negativno gospodarsko rast, še vedno imajo podjetja velike težave s pridobivanjem finančnih virov kljub sanaciji bank. Številna podjetja so ostala brez poslov in tudi brez poslovnih partnerjev, od katerih so bili odvisni, in to se še vedno dogaja, zato je nujno ta
trend ustaviti.« V Gospodarski zbornici so prepričani, da bo neko olajšanje prinesla nova insolvenčna zakonodaja, ki naj bi dala bistveno več manevrskega prostora upnikom pri prestrukturiranju dolžnikom. »Pri tem bo potrebna velika aktivnost in pripravljenost bank, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in drugih upnikov, da bomo v tem segmentu uspešni,« še opozarja Knez.
Povprečno trajanje postopka približno dve leti, rekord je 22 let
Po podatkih Zbornice upraviteljev Slovenije je bilo v obdobju med letoma 2008 in 2012 začetih 8780 insol-ventnih postopkov (stečajnih postopkov nad pravnimi ose-
bami, postopkov osebnega stečaja, postopkov prisilne poravnave, postopkov stečaja zapuščine in postopkov prisilne likvidacije). V istem obdobju je bilo končanih 5211 insolventnih postopkov. Kar se tiče zgolj stečajnih postopkov nad pravnimi osebami, se pravi nad podjetji, je bilo začetih 3931, v istem obdobju pa je bilo rešenih 3040 stečajnih postopkov.
Po raziskavi Doing business 2013, ki sta jo opravila Svetovna banka in IFC, stečajni postopek v Sloveniji traja v povprečju dve leti. To seveda ne velja za postopke osebnega stečaja, za katere že zakon sam postavlja nekatere omejitve v zvezi s preizkusnim obdobjem, ki ne sme biti krajše od treh let.
Rekord v trajanju stečajnega postopka je doživelo podjetje Tekstilindus iz Kranja, v prejšnjem stoletju vodilno podjetje na področju tekstilne industrije, ki je v najboljših časih zaposlovalo preko 2000 ljudi. Stečajni postopek, ki se je pričel leta 1991, je bil po 22 letih končan šele v lanskem letu.
V skladu z omenjeno raziskavo je strošek postopka enak 4 % celotnega premože-
nja stečajnega dolžnika, kar skladno z navedeno raziskavo slovenski stečajni postopek uvršča med 10 najcenejših na svetu. Kaj to pomeni v številkah, ni povsem jasno, dejstvo pa je, da so stečaji dober posel tako za upravitelje, cenilce nepremičnin kot tudi za mnoge odvetniške družbe, na žalost pa ne za delavce propadlih podjetij.
138 upraviteljev za 900 stečajnih postopkov letno
Na seznamu upraviteljev, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje, je 148 upraviteljev. Od tega je 20 upraviteljev zamrznilo imenovanje v novih postopkih, 10 od teh še vodi stečajne postopke, v katerih so bili imenovani v preteklosti, dva sta bila suspendirana, štirje pa so izbrisani. Aktivnih je torej 138 upraviteljev. Postopek imenovanja upravite-
lja zahteva, da mora sodišče za upravitelja imenovati vsakič drugo osebo iz seznama izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča po vrstnem redu, kot so navedeni v seznamu. V zbornici upraviteljev so pojasnili, da se vrstni red imenovanja upraviteljev vodi ločeno za postopke prisilnih poravnav in stečajne postopke nad pravno osebo ter za postopke osebnih stečajev in stečajev zapuščine. Če je bilo v lanskem letu začetih 922 stečajnih postopkov podjetij, je vsak upravitelj prevzel najmanj šest primerov.
Kdaj se lahko stečajni postopek prične?
Pogoje za pričetek stečajnega postopka določa zakon, in sicer so ti izpolnjeni v primeru insolventnosti, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obve-
znosti, ki so zapadle v tem obdobju, ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. Stečajni postopek se lahko prične tudi, če podjetje za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti. Postopek vodita stečajni upravitelj in pristojno sodišče.
Stečajni upravitelj si mora prizadevati
V« , ■. «v,
za čim hitrejši konec postopka in ugodno poplačilo upnikov
Minister, pristojen za pravosodje, izda dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja osebi, ki je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije, aktivno obvlada slovenski jezik, je poslovno sposobna in ima splošno zdravstveno zmožnost, imeti mora najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali
Vse več tudi osebnih stečajev
Foto: Črtomir Goznik
Mnenja javnosti, ali gre za pošteno poplačilo dolgov ali za pranje denarja in goljufije, so različna. Dejstvo pa je, da so osebni stečaji pravno-formalno določeni in možni. Po tem, ko oseba vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja ali je bil ta proti njemu vložen, mora sodišču podati poročilo o stanju svojega premoženja, to namreč ob pričetku postopka spada v stečajno maso, vanjo pa spadajo tudi plača in drugi prejemki, ki jih oseba prejema tudi med postopkom. Predlagatelj osebnega stečaja mora ob vložitvi predloga plačati predujem za kritje začetnih stroškov postopka. Višina predujma, ki ga je treba zagotoviti za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo, znaša 3.718,60 evra, nad fizično osebo 2.179,60 evra, za samostojnega podjetnika pa 3.598,60 evra. Ko se postopek konča, dolžnik ni prost obveznosti, ki niso bile poravnane, lahko pa vloži predlog za odpust le-teh. Za preprečitev morebitnega izkoriščanja zakona ta določa, da se te možnosti ne more znova izkoristiti naslednjih 10 let.
Družba Opte Ptuj je v stečajnem postopku od leta 2011. Celotni kompleks bremeni hipoteka banke. Ta bi se lahko vsaj deloma poplačala, če bi se nepremičnine prodale, a zanimanja zanje ni.
primerljivo izobrazbo, pridobljeno v tujini ali dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali pooblaščenega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, pa še najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju del s strokovno izobrazbo, opravljen strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja. Zakon določa še, da mora biti vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije ter je ministru, pristojnemu za pravosodje, dala izjavo, da bo vestno in odgovorno opravljala svoje pristojnosti in naloge upravitelja ter si v vsakem postopku zaradi insolventnosti, v katerem bo imenovana, prizadevala za kar najhitrejše končanje postopka in čim ugodnejše poplačilo upnikov.
Patricija Kovačec
Foto: PK
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 14. januarja 2014
Ptuj • Miša Pušenjak, osebnost leta Radia Ptuj 2013
„Če je le mogoče, upoštevajmo naravo ...!"
Osebnost Radia Ptuj 2013 je po predlogu uredništva Radia Ptuj postala Miša Pušenjak. »V prejšnjih letih so osebnost leta izbirali poslušalci, ki so se v glavnem odločali za politike. Z novim načinom izbora so dobili možnost tudi ljudje, ki se angažirajo v stroki, civilni družbi, dobrodelnosti, humanitarnih organizacijah ipd.,« je povedala odgovorna urednica Radia Ptuj Anemari Kekec.
„Zagotovo je to priznanje mojemu dolgoletnemu delu na Radiu Ptuj (oddaja Vrtič-karije) in tudi v Štajerskem tedniku, kjer sodelujem s strokovnimi sestavki na to temo. To delam zato, ker imam zares željo ljudi prepričati o tem, da je treba delati naravno, da najdejo zmerno pot ali pa manj zmerno pot, ne ekološko, ker še vedno mislim, da v takšnem stanju, s katerim se soočamo, in znanju v agronomiji ne moremo govoriti o tem, da bi se Slovenija preusmerila v ekološko kmetovanje. Preprosto za to ni znanja, nihče v Sloveniji ga nima, ne glede na to, kar kdorkoli govori, da bi lahko slovenski kmetje preživeli, če bi bili ekološki kmetje."
V zadnjih desetih letih se je v našem kmetijstvu veliko spremenilo, od tistih receptov naprej, da moraš vsak teden opraviti toliko in toliko škropljenj, sicer ne bo pridelka. Vedno je tako, da so eni napredni, drugi pa malo manj. „Prepričana sem, da se da v kmetijstvu še veliko pridobiti in tudi veliko narediti v smeri ekološkega kmetovanja," izpostavlja Miša Pušenjak, ki daje prednost naravnemu v kmetijstvu. Baker in žveplo sta v ekološki pridelavi dovoljena, ker
Lidija, ki je sicer po rodu Majšperčanka, kamor se rada vrača, že dobri dve desetletji živi na Ptuju, v družinski skupnosti z Mitjem Žuranom sta se ji rodila sinova Miha in Marko, ki sta tako kot še veliko drugih družinskih članov, prijateljev in številnih drugih močno navijala za svojo mamo. Z udeležbo v tem šovu je Lidija, ki je sicer po poklicu kuharica, a v svojem poklicu ne dela, zaposlena je v Slovenski vojski (vojakinja), svoje kuharsko znanje še bolj izpopolnila. Ptujski župan Štefan Čelan se ji je zahvalil za mnogo videnega in slišanega v oddaji, za promocijo mesta Ptuj, za nesebičen prikaz mesta, ko so jo za kratek čas spustili domov, v katerem je v prvi plan postavila mesto. Sama oddaja je pozitivna tudi zaradi prikaza ustvarjalnosti in sposobnosti naših ljudi, kaže na to, da v tej državi še živijo sposobni in ustvarjalni ljudje, da ni vse So-
še ni drugih rešitev. Ve pa se, da je marsikdo v Sloveniji že alergičen na žveplo, zato vsi ti ljudje ekološko pridelanega sadja, posebej tistega iz tujine, ne smejo jesti. V Sloveniji velikih intenzivnih ekoloških nasadov še ni, pri visokodebel-nih jablanah oz. starih sortah jablan pa se ti omenjeni pripravki ne uporabljajo. „Sicer pa tudi ekološkim kmetom skušam dopovedati, kolikor se le da, da se tudi ekološkim pripravkom, ki so dovoljeni, skušajo v največji možni meri izogniti. Vsi ti pripravki so bergla. Narava ima v sebi veliko moči, veliko obrambnih možnosti, veliko lahko naredimo že s tem, da upoštevamo pravila narave. Če bomo tako delali, nam tudi ne bo treba uporabljati teh ekoloških pripravkov. To je moj osnovni cilj, prvi pa je, da ljudje začnejo misliti s svojo glavo.
„Ne recepti, misliti je treba s svojo glavo"
»Slovenci imamo, žal, takšno zgodovino, kot jo imamo. Vsi so nas učili, da mislimo skupinsko, s skupinsko glavo in še danes to velja. Ne velja vedno tisto, kar je nekje zapi-
doma in Gomora, da v Sloveniji ne živijo samo nesposobni in neustvarjalni ter pokvarjeni ljudje. Vsem, ki so v tej oddaji sodelovali, je treba čestitati, saj so mojstri ustvarjalnosti in so v slovenski prostor vnesli pozitiven duh. Vsi pa so bili v tej igri za visok denarni znesek izjemno korektni in pošteni ter srčni. V spomin na sprejem v Mestni hiši na Ptuju je Lidiji Zebec ptujski župan Štefan Čelan podaril sliko najstarejšega slovenskega mesta v njegovi značilni veduti, delo akademskega slikarja Jerneja Forbicija.
Lidija se je vidno ganjena zahvalila za sprejem. Vesela in ponosna je, da živi na Ptuju, da je Ptujčanka, čeprav je rojena drugje. Ni bilo lepšega kot po treh mesecih priti ponovno domov, na Ptuj, v mesto, v katerem uživa skupaj z najdražjimi, zato je vse, kar prihaja iz nje, tako pristno. »Če veš, kam te vodi cilj, ni težko delati in
sano ali povedano. Preprosto večina ljudi danes ne želi ali noče misliti s svojo glavo, tudi kmetje so takšni, želijo recept. Ne bom se spuščala v druge kmetijske panoge, vem pa, da v zelenjadarstvu ne morem dajati receptov, na primer zalivati enkrat tedensko, škropiti na štirinajst dni, narediti škropilni načrt ... To se enostavno ne da. V zelenjadarstvu kakšno leto lahko prideš skozi
ustvarjati ne glede na materialne izzive,« je povedala. Šova Gostilna išče šefa se je udeležila z enim samim namenom, da se nekaj nauči, da spozna delo v kuhinji, to si je že dlje časa
praktično pri vseh vrtninah, brez uporabe kakršnih koli pripravkov. Prepričana sem, če dobro poskrbiš za zemljo, imaš lahko dober pridelek. Preprosto moramo opazovati naravo, poslušati vremensko napoved, od katere smo sicer že močno odvisni, in temu primerno ravnati. Predvsem pa je treba skrbeti za preventivo, da bo vse v redu, z zemljo, z rastlinami, da bodo imele
želela. „To, kar sem zdaj počela v vseh treh mesecih, bom zagotovo nadaljevala. Moje delo v bodoče bo učenje, vodila bom tečaje, ljudi bom učila kuhanja, sploh tiste, ki so želj-
dovolj prostora za rast, da poskrbimo za zdravo seme, da imamo zdrave, močne sadike. Če bomo vse to upoštevali, uporaba sredstev za varstvo rastlin ne bo obvezna. Tega bi se morali naučiti vsi ljudje. O vsem tem zelo rada govorim in pišem. Pravzaprav je vse to moj hobi, ne samo delo," je povedala Miša Pušenjak. Za vrtičkarstvo pa pravi, da bi se moralo razvijati brez sleher-
ni kuhanja in bi se radi naučili še več. To jim bom z veseljem pokazala. Iz šova sem odnesla veliko, se soočila s številnimi izzivi, ki so me naredili močno, pridobila sem veliko znanja.
nili razmišljanj v smeri ekološkega. Vsako leto na vrtu lahko vedno dovolj pridelamo, kljub temu da katera od vrtnin ne bo uspešno rasla, kar se vedno dogaja. „V tem trenutku imam samo okrasni del vrta in zelenjavo v loncih. Ko bi morala najbolj delati na vrtu, sem po navadi v službi. Vsako leto pa me v času, ko je že treba kaj načrtovati, kaj posejati, zgrabi, da bi si tudi sama omislila pravi vrt, taki mešani vrt z rožicami, brez strogih določenih gred in vrst. Imam pa eno težavo: glede nekaterih stvari sem perfekcionistka, ne vseh, glede vrta, rož in rastlin pa. Če ne morem biti, tega raje nimam, da bi se zaradi tega po nepotrebnem jezila. Zelenjavni vrt zahteva celega človeka, vikend vrtnar je težko biti, še posebej, če veš, da še nimaš vseh vikendov na voljo za ta opravila, potem je to praktično nemogoče. Kot kmetijska svetovalka pa se dnevno srečujem z zelenjavo, pridelovalci in pridelavo zelenjave, da sem še vedno v stiku s stroko, 15 let pa sem tudi delala v se-lekcijskem centru Semenarne, kjer smo imeli 40 hektarjev velik vrt," je sklenila pogovor Miša Pušenjak, osebnost leta 2013 na Radiu Ptuj.
MG
Vesela sem, da sem šla skozi to preizkušnjo," je še povedala Lidija, ki najraje pripravlja šefove nudle, ki jih tudi doma obožujejo in jih mora vedno znova pripravljati. Šefovi nudli so bili tudi prva jed, ki jo je pripravila domačim po vrnitvi iz šova. To je bila tudi želja sina Marka. Lidijine vrnitve domov so se domači nadvse razveselili. Niso pričakovali, da bo kar tri mesece odsotna, v začetku so mislili, da bo odsotna le teden ali dva in bo šlo vse po starem, je povedal partner Mitja. »Ko vidiš, da vrag šalo jemlje, da bo treba kaj skuhati in oprati ter postoriti še kakšno drugo stvar, je vse skupaj postalo naporno. V teh treh mesecih ni bilo jutranje kavi-ce, ki bi te čakala, ko vstaneš, tudi ko sem prišel domov, je bila miza prazna, vključiti je bilo treba babica servis. Sicer pa moram priznati, ne jaz ne Lidija nisva pričakovala, da se bo stvar odvila tako, kot se je. Lidija je sicer po poklicu kuharica, nikoli pa kot kuharica ni delala. Pričakovali smo, da bo odsotna en, dva, tri tedne, potem pa bo vse po starem. Koliko je le čas dopuščal, sem šov spremljal, nekatere stvari tudi v živo. Imeli smo veliko število podpornikov. Bili smo z Lidijo," še je dodal Mitja.
MG
Foto: MG
Ptujski župan je sprejel Lidijo Zebec, uspešno udeleženko resničnostnega šova Gostilna išče šefa.
Ptuj • Sprejem za Lidijo Zebec, udeleženko šova Gostilna išče šefa
Kuharskih veščin želi naučiti tudi druge
Ptujski župan Štefan Čelan je 9. januarja v poročni dvorani ptujske Mestne hiše pripravil sprejem za Lidijo Zebec, uspešno udeleženko resničnostnega šova Gostilna išče šefa, ki je s svojo udeležbo, predvsem pa s svojo pozitivno energijo, iskrenim in pristnim nastopom v tej tekmi, ki je imela veliko gledanost, veliko naredila tudi za promocijo Ptuja oz. MO Ptuj.
torek • 14. januarja 2014
Podjetništvo
ŠtajerskiTEBHlK 5
Perutnina Ptuj • Leto 2013 končali z minimalnim dobičkom
Glaserju lahko pod prste gleda tisti, ki zadeve pozna
Perutnina Ptuj (PP) je 14. največja slovenska multinacionalka. Pridobljenih ima 14 mednarodnih znakov kakovosti. Glede na ustvarjeno realizacijo v letu 2013 jo med vsemi slovenskimi podjetji najdemo na 45., med prehranskimi pa na tretjem mestu. Skupina ima danes 111 milijonov evrov dolga. Do konca leta 2017 nameravajo zadolžitev na ravni skupine znižati za 40 milijonov evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Dokapitalizacija še vedno plan A?
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik uprave Roman Glaser: »Z iskanjem investitorja se že kar nekaj časa intenzivno ukvarjamo. V tem trenutku bi bilo finančni položaj Perutnine Ptuj bistveno lažje sanirati z novim vlagateljem. Izvedljiv pa je tudi B-sce-narij. To je, da družba lahko svoje dolgove v normalnih razmerah in pogojih servisira sama. Vendar je treba razumeti, da se v silno kratkem času tega ne da izvesti. Na drugi strani je pri tem treba ohranjati tudi nivo kakovosti. Če bi našli investitorja, bi želeli, da družbo razvija tudi v prihodnje.«
Foto: Črtomir Goznik
Član uprave, zadolžen za finančno področje, Tone Čeh: »Dokapitalizacijskega partnerja iščemo. Sami veste, koliko interesa je danes za vlaganje v slovensko gospodarstvo. Skoraj nič. Velike napore bomo morali vložiti v to, da bi našli strateškega partnerja. Vsak potencialni vlagatelj bo od nas pričakoval, da imamo z bankami urejene zadeve.«
Vodstvo ptujske prehranske družbe pričakuje, da bodo na ravni matične družbe in celotne poslovne skupine poslovanje leta 2013 končale črne, in ne rdeče številke. Hkrati ptujski perutninarji priznavajo, da jih tudi v letu 2014 čaka zahtevna zgodba. »Vse za naše poslovanje ključne države, razen Slovenije, napovedujejo gospodarsko rast. Krčenje potrošnje na območju Slovenije pričakujemo tudi v letu 2014, zato bo aktivnost PP bistveno intenzivnejša na vseh zunanjih trgih. Vseeno pa je za Slovenijo in tudi za nas za leto 2014 optimistična napoved rasti izvoza blaga iz Slovenije,«je povedal predsednik uprave PP Ptuj Roman Glaser.
Menijo, da niso prezadolženi
24. decembra lani je nadzorni svet družbe potrdil ra-zvojno-strateški načrt, ki je po mnenju uprave za to leto izjemno ambiciozen in razvojno naravnan. V letu 2014 pričakuje družba 4-odstotno rast, 270,7 milijona evrov kosmatega donosa iz poslovanja,
7,3 milijona evrov čistega dobička in 28,8 milijona evrov EBITDA (dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davkom in amortizacijo). EBITDA marža na nivoju skupine je načrtovana v višini 8,7 odstotka, na nivoju matične družbe pa 10 odstotkov. »Načrti so jasni in dokazujejo, da imajo vsi, ki v družbi tako ali drugače funkcionirajo in delujejo, z delovanjem te družbe jasno zagotovljeno prihodnost. Čeprav
smo zadolženi, menimo, da nismo prezadolženi. Zavedamo se, da bo obdobje, ki prihaja, zelo zahtevno. In na to smo pripravljeni. V tem trenutku smo z bankami v intenzivnem dogovarjanju o reprogramiranju kreditov za obdobje 2014-2017. Pogovarjamo se o načinu odplačevanja glavnic in obresti ter o tem, v kakšnem odnosu bomo banke in družba v prihodnjem obdobju funkcionirali. Pogovori
tečejo profesionalno. Perutnina svoje obresti plačuje na mesec, res pa je, da smo lani na odplačilo glavnice imeli moratorij. Dodati je treba, da Perutnina za najete kredite plačuje silno visoke obresti, ki so za evropski ekonomski prostor netipične. Poudarjam, da skladno z načrtom nobena naša odvisna družba v letu 2014 ne bo izkazovala negativnega poslovnega rezultata; tudi družbe iz balkanskega prostora ne. Na leto 2014 gledamo z velikim optimizmom,« poudari Glaser.
Sporazum o reprogramu še usklajujejo
Poročali smo, da naj bi banke upnice reprogram kreditnih obveznosti pogojevale s tem, da v upravo podjetja vključijo svojega člana. »Uradna dikcija bank je, da bi v PP želele imeti koordinatorja ali nekaj podobnega. Pozicije pravzaprav niso natančno definirale. Uprava družbe v soglasju z nadzornim svetom predlaga, da bi to bil prokurist, ki bi formalno imel jasno definirane pravice in obveznosti. Z naše strani za to ni nobenega zadržka, si pa želimo, da bi funkcijo zasedel strokovnjak s tega področja. Vsa tista nerazumevanja, da se 'Glaser bori proti nekomu, da mu bo gledal pod prste' ... Glejte, ni res. Meni lahko kdorkoli gleda pod prste. Ampak samo takšen, ki bo vedel ... To pa ja. Takšen, ki bo nekaj vedel: A - o ekonomiki in B - o poslovanju,« je razložil prvi mož ptujskih perutninar-jev. Član uprave PP, zadolžen za finance, Tone Čeh pa je dodal: »Odnos z bankami je profesionalen. Držimo se dogovorjenih obveznosti in jih tudi poravnavamo. Lani smo bankam na datum odplačali
5,2 milijona evrov obresti in 638.000 evrov glavnic. Res pa je, da se banke včasih medsebojno ne uspejo sporazumeti, koliko sredstev bo katera iz našega razpoložljivega finančnega toka prejela. V predlogu reprograma smo se zavezali, koliko denarja smo letno sposobni oziroma pripravljeni bankam odplačevati. Banke so nam svoj predlog reprograma že predložile, vendar se z vsemi določili nismo v celoti strinjali. Pričakujemo, da bomo sporazum o reprogramu v teh dneh uskladili in ga do konca meseca tudi podpisali.«
Pred bankami nimajo skrivnosti
»Pri poslovanju se zadnji dve leti držimo tako imenovanega zlatega finančnega pravila. To pomeni - koliko denarja v hišo pride, toliko ga lahko porabimo (za plače, davke, dobavitelje, bankirje ...). Dve leti in pol nismo dobili nobe-
nega novega bančnega vira in na njega niti ne računamo. Z bankirji smo dogovorjeni, da poslujemo z lastnim denarnim tokom, kar pa ni enostavno. Bankam vsakodnevno pošiljamo na vpogled vsa poročila, ki jih zahtevajo. Pred njimi skrivnosti nimamo. Nobenih. Vročene so jim bile vse pogodbe, vse tožbe ... Skratka, vsa za njih pomembna dokumentacija. Zdaj gre samo za to, da se banke najprej medsebojno dogovorijo o repro-gramu, nato pa se uskladijo še z nami oziroma mi z njimi. Od tega ne bežimo, saj smo se zavezali, da bomo bankam v letu 2014 mesečno odplačali po 400.000 evrov (glavnic in obresti). Tako kot je predhodno dejal predsednik, moram tudi sam potrditi, da so obresti, ki jih plačujemo za izposojeni denar, neprimerljivo višje od tistih v zahodnih ekonomijah,« je še razložil prvi finančnik Perutnine Ptuj Tone Čeh.
Mojca Zemljane
Uspešnice
iz Ptuja!
Foto: Črtomir Goznik
Uprava PP je po besedah predsednika Glaserja trdno prepričana, da bo sporazum o reprogramiranju kreditnih obveznosti z bankami podpisan do konca januarja. »Za to ne vidimo nobenega zadržka.« Sporazum naj bi določal obveznosti družbe do bank za obdobje leta 2014. Do konca leta naj bi nato uprava družbe in banke poskušale doseči nadaljnji dogovor o reprogramiranju obveznosti, ki bi bil dolgoročnega značaja.
Na vprašanje, ali so banke upnice kdaj zahtevale menjavo uprave, je prvi mož ptujskih perutninarjev najprej odgovoril kar malce porogljivo: »Da. Preko medijev. Hja ... Preko medijev mogoče res.« V nadaljevanju pa čisto resno dopolnil: »Ne, ne, nikoli! Takšna zahteva od bankirjev ni nikoli prišla ne na upravo in ne na nadzorni svet.« Na zastavljeno novinarsko vprašanje, ali uprava pričakuje, da lahko takšna zahteva bank pride v prihodnosti, pa je Glaser že skoraj nekoliko nejevoljno odgovoril: »Uprava ima pogodbo z nadzornim svetom. Ta lahko upravo odpokliče vsak dan, vsak trenutek. S tem vprašanjem se niti jaz niti moji kolegi iz uprave ne ukvarjamo. Če se bo nadzorni svet tako odločil, bo tako naredil. Za nas je pomembno, da vsak dan skrbimo za posel te družbe. To je naša edina in osnovna preokupa-cija. Vse drugo je za nas nepotrebno, nesmiselno. Je pa res, da tovrstna sporočila v medijih povzročijo neko zmedo. Kupci, dobavitelji, interna in eksterna javnost se sprašujejo, ali bo jutri ta uprava še tukaj ali ne. Kakorkoli, to za posel ni ravno najbolj dobro. V tej dejavnosti, v storitvenih pa še mogoče bolj, so osebna poznanstva, osebni kontakti in osebna zaupanja velikokrat več vredna kot vsi drugi dokumenti. Aktualna uprava neposredne kontakte in poznanstva ima. Zato bi bilo slabo, če bi jih na tak način poskušali zmanjševati ali rušiti.«
6 Štajerski TEDNIK
Tednikov intervju
torek • 14. januarja 2014
Ptuj • Pogovor z Marijo Hernja Masten
„Ljudje morajo živeti z mestom in se z mestom dvigovati ..."
Prazniki so v družini Marije Hernja Masten, od leta 2013 tudi častne občanke MO Ptuj, vedno družinski dogodek, ko se običajno zbere cela družina, njena je precej velika. Njeno življenje je kljub temu, da ni več redno vpeta v arhivsko delo, zelo intenzivno, morda celo preveč, ocenjuje. Človek si vzame s preveliko žlico, včasih tudi česa ne zmore, nabralo se je kar nekaj projektov, ki jih skuša dokončati, pravi. Povsem pa tudi še ni izklopila iz arhivskega dela, še zmeraj jo vleče med stare dokumente.
V letu 2013 je mesto praznovalo 500. obletnico sprejema drugega mestnega statuta, kjer je bila prav tako zelo aktivna. Iz tega se za današnji čas da povzeti (prevzeti) marsikaj. „Še zmeraj bi moralo veljati tisto načelo in moto, da morajo ljudje živeti z mestom in se z mestom tudi dvigovati, mu marsikaj prispevati in seveda skrbeti za njegovo dobro. Tisti mestni svet, tistih 12 ljudi, ki je takrat delalo, je imelo vedno v mislih, kako bo meščanom, so na varnem, bo sejem uspešen, bodo od tega veliki dobički, bodo njihovi mošnjički bolj debeli in ali bo mesto cvetelo. V drugi mestni statut je bilo vključenih veliko novitet. Primer - turizem. Potnik, ki je prispel na Ptuj, ni smel biti pri nekom doma, moral je iti v gostilno, za konja je moral poiskati ta pravi hlev, za svojega hlapca primerno bivanje in hrano, da je imelo mesto od tega dobiček, če je dobro delalo, kar se je videlo tudi po dohodku mitnine in uvoza, ki je bil, še bolj pa od izvoza. Ptujsko vino je v tistem času šlo po celi Evropi. Vinski posel je bil zelo dober posel za mesto. Tistih 12 svetnikov je moralo delati v dobro mesta."
Ptujska zgodba nogometa
Trenutno najbolj aktualen projekt, v katerem sodeluje, je projekt 80-letnice ptujskega nogometa. Sicer pa je Ptuj imel že leta 1913 društvo Dravski orel, ki zaradi vojne potem ni več delovalo, nogomet pa se je še vedno igral. Že leta 1919 je bilo ustanovljeno veliko športno društvo Ptuj, ki je pokrivalo različne športne panoge, vključno nogomet. Marija pravi, da jo je cela zgodba ptujskega nogometa zelo pritegnila. Še vedno pa jo je ob sobotah in nedeljah občasno videti tudi s kakšno skupino, ki jo popelje na ogled Ptuja. To so po navadi tujci. Vselej ga skuša prikazati kot lepo, prijazno, mirno mesto, v katerega se splača vračati, v katerem je videti marsikaj zanimivega. V očeh nekaterih obiskovalcev, kot na primer Društva slovenskega-bavar-skega prijateljstva, ima mesto še vedno socialistični pridih,
Foto: Črtomir Goznik
Marija Hernja Masten: „Ptujski sejmi so bili od nekdaj zelo zanimiva stvar, na njih je vse temeljilo. Škoda bi bilo, da bi jih radikalno spremenili."
ki je zelo zaostalo, nima nobene možnosti razvoja. Običajno pa so nadvse presenečeni, kar vidijo v njem. Zelo pa jo jezi, ko vidi oz. sliši bedarije, ki jih tuji vodniki govorijo o našem mestu, da ga ne prikažejo v takšni luči, kot ga je treba. Turisti, ki prihajajo na Ptuj, najbolj pogrešajo majhne trgovinice spominčkov, ki bi jih lahko kupili. Tako tudi niso redki, ki sprašujejo, ali ima mesto kakšno tortico a'la Ptuj in podobno. Ljudje so se že naveličali spominčkov, ki ničesar ne povedo, ki služijo samo zato, da se na njih nabira prah. Sama osebno pogreša prt, predpasnik z vzorcem prleškega luka, z motivom kurenta, ki bi plesal. Pa ta sala-menska mestna puščoba, ko prideš v ponedeljek ob petih, pa se zdi, kot da je mesto izumrlo, turisti pa te sprašujejo, ali ob ponedeljkih na Ptuju trgovine niso odprte.
Turizem prodaja sanje, ne kruh
„Saj se počasi spreminja, sedaj imamo tudi to kodo, ki je en korakec naprej, nekaj malega smo naredili tudi pri arhitektonskih ovirah, a še zdaleč premalo, da bi bilo mesto prijaznejše do invalidov in tudi do mamic z vozički. Mesto nujno potrebuje Urad za turizem, osebo, ki ve,
kaj potrebuje turizem, ker turizem prodaja sanje, ne kruh! To, kar odneseš se seboj, je lep vtis, se vrneš ali pa se ne vrneš. Če želimo, da se bodo ljudje vračali, da bi dobili še več obiskovalcev, na primer Japoncev, judovskega prebivalstva, ki se vozi po Evropi in gre mimo Ptuja, bo treba na tem področju narediti marsikaj več, makroekonomsko in mikroekonomsko. S turizmom se morajo ukvarjati ljudje, ki to delo obvladajo, delo z ljudmi ni preprosto. Ni dovolj, da gosta pripelje-
te, mu zagotovite hotelsko nastanitev ... Še nadaljnjih sto let bomo pogrešali arheološki muzej. Pred kratkim sem vodila skupino Nemcev in Avstrijcev, ki so šli po Jantarjevi poti, ki se ustavi tudi na Ptuju. Ko so želeli obiskati arheološki muzej, smo jim morali povedati, da je mesto trenutno brez njega. Bili so čisto zgroženi. Bila sem med prvimi, ki smo podprli dobra konservatorska in restavratorska dela v dominikanskem samostanu, kulturno-kongre-sna dvorana pa vanj ne sodi.
V ta objekt sodi le tisto, kar je v okviru sakralne umetnosti, zato je bil tudi narejen. Nujno pa bi bilo nadaljevati restavratorska in konservatorska dela."
Korupcija je stara kot svet
Pri vseh projektih, v katere je še vedno vpeta in kot kaže bo tako tudi v prihodnje, ne gre brez vpogleda v neke stare dokumente, v arhive, brez spominjanja na svoje delo, ki jo je zapolnjevalo več desetletij. „Delo arhivista je predvsem študijsko, zanimivo, četudi si včasih mislimo, da gre za pusto prekladanje papirja. Niti najmanj. Če gre za zgodbe našega mesta, so nadvse pomembna gradiva občinskih organov, upravnih organov, da ne govorim o gradivu sodnih organov. Res pa je, da arhivisti večinoma časa preživimo v tem, da gradivo zlagamo, urejamo, popisujemo, da bi bilo vsem tistim, ki jim je namenjeno, dano v uporabo.«
Ob vpogledu v stara gradiva ni mogoče zaobiti najpogostejšega vprašanja današnjega časa, korupcije, ki se je zajedla tako rekoč v vse pore življenja in dela današnje Slovenije. Je bilo v preteklosti drugače? Ko o tem vprašamo Marijo Hernja Masten, se najprej prešerno nasmeji, nato
Foto: Črtomir Goznik
„Ptuj skušam vedno prikazati kot lepo, prijazno, mirno mesto, v katerem je veliko zanimivosti."
pa pove, da je bila korupcija prisotna v vseh zgodovinskih obdobjih, praktično je tako stara kot svet, kot ljudje.
„Tisti, ki je bil na oblasti, je imel zmeraj roke obrnjene k sebi, še svetnik jih ima obrnjene k sebi. Mali vaški župan občine okrog leta 1850 je natančno vedel, katera brv se bo popravila, če pa so se dogovorili, in logično je bilo tudi, da so delo dali domačemu mojstru, ki je podrl hrast, ki ga je kupil od Janeza, in da je bila narejena v sklopu tistih, ki so bili blizu ... A so imeli kljub temu nadzor nad seboj, ki je bil zelo strog. Vsako leto je prišla kontrola Okrajnega glavarstva in pregledala poslovanje, ali se vodi zapisnik, ali se upošteva zakonodaja, ali je bilo pri porabi denarja vse tako, kot mora biti. Če ni bilo, je župan hitro odletel. V 17. stoletju je bila to predvsem velika obveznost, voditi upravo mesta, in ne imeti dovolj ljudi, kljub temu pa zadostiti zakonodaji ter jo izvajati. Korupcija je bila prisotna tudi v socializmu, nekateri primeri o tem, da je poniknil denar, ki se je zbiral za določen namen, so evidentni tudi na Ptuju. Ptujčani smo zbirali denar za svoj kulturni dom, pobirali so ga tudi pri vsaki karti za kino, da bi se zgradil velik kulturni dom, ki ga še danes nimamo. V letih 1948 oz. 1949 je Naše delo pisalo, da se je fond že tako okrepil, da se bo dom zagotovo zgradil, in še nekaj časa se je zbiralo zanj. Denar pa je poniknil, še do danes ni bilo zapisa o tem, kam neki se je le izgubil."
»V politiko pa ne, bog obvaruj ...«
Pogovor z Marijo Hernja Masten je nanesel tudi na tradicijo, na to, da ne živimo s tradicijo; če bi, bi vedeli, da je neka stvar v tem okolju prisotna že toliko in toliko let, da jo negujemo že toliko in toliko let. Tako pa se čudimo, da je Ptuj imel prvo karnevalsko povorko že leta 1873. Nimamo lož, kjer bi sedeli tisti, ki so nekaj naredili za mesto, že ko zapreš vrata v službi, si odpisan, tudi ne znamo vrednotiti dela generacij, vse to so vprašanja, ki imajo opraviti z ljudmi, ker če bi živeli s tradicijo, bi bilo lahko vsem bolje.
Marija je ena tistih v tem mestu, ki je na več njegovih področjih pustila neizbrisen pečat, mesto se ji je oddolžilo z nazivom častne meščanke, saj ji je toplo pri srcu, a o tem ne želi razpredati. Še manj pa o tem, da bi jo kdaj potegnilo v politiko; »O bog, obvaruj,« odgovarja, »teh ambicij nisem imela, kot tudi nobenih vodstvenih. Vedno smo ljudje, ki delamo, ki potiskamo voz naprej, dajemo ideje in ne silimo v ospredje.«
MG
torek • 14. januarja 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 7
Ormož • Župan Sok se brani obtožb
Sok: Gasilci slik niso sežgali
V Prlekiji, pa tudi v Sloveniji, je konec lanskega leta završalo. Časnik Delo je namreč poročal, da naj bi gasilci PGD Loperšice po ukazu ormoškega župana Alojza Soka čistili prostore nekdanje osnovne šole na Humu in pri tem uničili lastnino akademskega slikarja Zlatka Gnezde.
To naj bi bile revije, skice, dokumentacija in likovna dela, ki so bila v slikarjevem ateljeju v poslopju osnovne šole. Gnezda ocenjuje, da naj bi mu bila storjena materialna škoda v višini okrog 100.000 evrov. Po mnenju Gnezde naj bi bil za uničenje njegovega imetja, shranjenega v stari humski šoli, odgovoren župan občine Ormož Alojz Sok. Dober teden dni po aferi, o kateri so sicer poročali skoraj vsi slovenski mediji, je župan Sok predstavil svoja stališča in poudaril, da za nastalo situacijo ni odgovoren. »Gasilci PGD Loperšice so enkrat v novembru dali pobudo, da bi počistili prostore osnovne šole na Humu. S predsednikom društva Tomislavom Plojem sva si situacijo v šoli ogledala, čeprav sem predhodno že sam vedel, kakšen nered je v tem objektu. Šola je zapuščena, objekt je bil poln navlake, v njem so se zaredili glodavci. Šolski objekt je bil požarno zelo ogrožen. S tem, da gasilci šolo očistijo, sem se strinjal. Predsedniku Ploju sem naročil, naj slike akademskega slikarja Gnezde pustijo nedotaknjene in tako
so dejansko tudi ravnali. Slike so zložili, kar je razvidno iz posnetkov televizijske kamere. Zanikam tri stvari. Prvič, ni res, da sem bil pri samem čiščenju zraven in da sem s prstom kazal, kaj naj se odnese, skuri in uniči. V času čiščenja nisem bil prisoten. Kot drugo ni res, da bi jaz odprl prostore slikarja Zlatka Gnezde. Prostori niso bili niti zaklenjeni. Na vratih v prostor, ki ga je uporabljal slikar, ni bilo ključavnice. In tretjič - gospod Gnezda ni imel nobene pogodbe za uporabo prostorov v tej humski šoli. Sam je pred kamero trdil, da pogodbo ima, a da je ne najde,« je na petkovi tiskovni konferenci povedal župan Sok.
Sklep izdan, pogodba ostala
nepodpisana
Leta 1997 je KS Ormož, takrat je bil predsednik KS zdajšnji župan Alojz Sok, izdala sklep, da se akademskemu slikarju Zlatku Gnezdi prostor v OŠ Hum (ena učilnica) odda v najem. Izdan je bil samo sklep,
pogodba pa ni bila sklenjena, čeprav je v sklepu navedeno, da bi morala biti. Šele štiri leta po izdanem sklepu je KS Ormož pogodbo slikarju poslala v podpis. Kot je zatrdil ormoški župan, slikar podpisane pogodbe o najemu ni nikoli vrnil. »Z žigom podpisane pogodbe ni ne na občini, ne
na krajevni skupnosti. To pomeni, da je Zlatko Gnezda te prostore ves čas koristil nelegalno, prav tako za uporabo ni plačeval nobenih stroškov,« je navedel župan Sok in dodal, da je bil v nedeljo, 5. januarja, obveščen, da je nekdo iz poslopja OŠ Hum odnašal nekatere predmete. »Zunaj pred šolo je bilo terensko vozilo z mursko-
soboško registrsko številko. Dan kasneje sem Policijsko postajo Ormož obvestil, da je nekdo iz poslopja nekaj odnašal. Sam sem na kraju ugotovil, da slik gospoda Gnezde tam več ni bilo, zato domnevam, da jih je v nedeljo odpeljal. V tem trenutku je šola prazna. Sicer pa menim, da bi bilo zelo neodgovorno tako vre-
dno premoženje (po slikarjevi oceni gre za vrednost 100.000 evrov) hraniti v objektu, kjer ni nobenega nadzora in zagotovljene varnosti.«
Leta 2009 zamenjali ključavnico
Poslopje OŠ Hum je v preteklosti upravljala KS Ormož. Leta 2009 so bile upraviteljske pravice prenesene na Občino Ormož. Takrat je bila na glavnem vhodu zamenjana ključavnica, ključe so izročili Ani Ratek s Huma. »Uradno so dostop v objekt imeli samo gospa Ratek in tamkajšnje Prosvetno društvo Janeza Trstenjaka. Res pa je, da je bilo v objekt večkrat vlomljeno z zadnje strani. Od leta 2009, ko smo na objektu zamenjali ključavnico, pa vse do danes se gospod Gnezda pri nas ni nikoli oglasil. Se pa tudi sprašujem, zakaj je slikar svoje premoženje, če je bilo res toliko vredno, tako vnemar pustil v tem objektu,« je še poudaril prvi mož ormoške občine Alojz Sok.
Mojca Zemljarič
Slovenija • NKBM prodaja nepremičnine
Pometanje s slabimi krediti
■ V|V V	M ■ ■ ■
in čiščenje bilanc
KBM Leasing iz poslovne skupine Nove KBM je objavila povabilo o nezavezujo-čem zbiranju ponudb za prodajo nepremičnin.
Naprodaj je vrsta objektov (poslovnih, večstanovanjskih in počitniških), stanovanjske hiše, zemljišča in tudi nekateri poslovni prostori same banke. Med drugim banka prodaja poslovni prostor v Lackovi ulici na Ptuju, kjer je imela dolga leta svojo bančno poslovalnico. Tlorisna površina prostorov v Lackovi ulici je 353 kvadratnih metrov.
Nekateri objekti, ki jih banka prodaja, so še v fazi gradnje.
V ponudbi za prodajo zasledimo tudi več počitniških objektov in apartmajev na slovenski in hrvaški obali. Izhodiščna cena za prodajo nepremičnin ni definirana. Kot garancijo za resnost ponudbe morajo kupci vplačati varščino v višini 10.000 evrov. Rok za oddajo ponudb za nakup se izteče 8. februarja.
Poslovna skupina NKBM je očitno pričela čistiti svoje poslovne bilance. Prvi delovni
dan v novem letu, 2. januarja, so namreč celjskemu podjetniku Zvonetu Štormanu v Celju zaplenili hotel. Banka je objekt prevzela, ker lizingojemalec Štorman ni odplačeval svojih finančnih obveznosti. Le nekaj dni za tem sta bila v časnikih Večer in Primorske novice objavljena poziva k oddaji ponudb za nakup nekaterih nepremičnin, katerih lastnice so družbe iz skupine NKBM.
MZ
t	* w	
i M		
L /		
j		
	P*T 'i 1	
Ptuj • Selitev podjetja Javne službe
Puhova (še) vedno aktualna
Ptujski mestni svetniki so na 34. seji mestnega sveta, ki je bila novembra lani, soglašali, da se podjetje Javne službe Ptuj zadolži za 400 tisoč evrov, kolikor naj bi potrebovalo za nakup nepremičnin podjetja Nizke gradnje v stečaju v Puhovi ulici na Ptuju, ker želi na njegovo lokacijo preseliti večino svojih dejavnosti, ki jih je prevzelo v izvajanje oz. upravljanje. Kljub temu da na javni dražbi niso uspeli, Puhova ulica ostaja v igri kot najprimernejša nova lokacija za večino dejavnosti, ki jih je podjetje prevzelo v upravljanje oz. izvajanje.
V vrsti nepremičnin, ki jih prodaja NKBM, so tudi prostori njihove nekdanje poslovalnice v Lackovi ulici na Ptuju.
Kot je že novembra lani pojasnil direktor podjetja Javne službe Alen Hodnik, naj bi v Lackovi ulici ostale le tiste dejavnosti oz. storitve, ki jih dnevno potrebujejo občani. To pa so predvsem mestna blagajna, dejavnost javnih prireditev in turizma, v mestu pa bi ostali tudi vsi tisti, ki bodo delali na upravljanju večsta-novanjskih objektov, morda pa tudi kakšen od zaposlenih, ki bo reševal reklamacije. V Lackovi pa bo ostala tudi ptujska televizija. Trenutno Javne službe delujejo na kar osmih oz. devetih lokacijah (CERO Gajke, pokopališče, Ulica Heroja Lacka, TIC, bivša Repri-za na Bregu, Puhova 10 itd.). Na decembrski javni dražbi za nakup nepremičnin Javne službe niso uspele, po sklepu oz. soglasju nadzornega sveta družbe, ki mu predseduje Gorazd Žmavc, so lahko ponudile največ 500 tisoč evrov za nakup omenjenih nepre-
mičnin. »V tem trenutku razmišljamo o možnostih selitve oz. združitve vseh dejavnosti, razen tistih, ki bodo ostale v Lackovi ulici 3, na drugi lokaciji. O najprimernejši lokaciji bodo govorili na naslednji seji nadzornega sveta družbe, ki bo predvidoma februarja oz. marca letos. Glede na predvideni razvoj družbe dolgoročno ne želimo biti najemnik tujih prostorov, zato iščemo primerno zemljišče v industrijski coni ob Puhovi cesti ali v t. i. Eko-industrijski coni (območje ob CERO Gajke),« je povedal Alen Hodnik.
Bivše prostore podjetja NGP, d. d., v stečaju, so Javne službe najele 1. decembra lani zaradi nujnih potreb po ureditvi pogojev za izvajanje dejavnosti zimske službe ter pogojev dela za dejavnosti vzdrževanja občinskih javnih cest, javnih površin, oskrbe s toplotno energijo, službe vzdrževanja strojev in naprav,
nabave in skladiščenja. „Na-jem je bil sklenjen za obdobje šestih mesecev oz. do konca zimske sezone, pri čemer smo pričakovali, da bomo uspeli pri nakupu kompleksa in bo ta lokacija postala trajna rešitev, s tem pa bi prenehal tudi najem. Del najemne pogodbe je bil po neuspešni dražbi odpovedan, na dražbi je bilo uspešno podjetje KASS - Avto, d. o. o. V najemu bomo do dolgoročne rešitve ohranili vsaj celotni skladiščni objekt, dvorišče in spodnjo etažo upravne stavbe. Obnovitvena dela pa še niso bila pričeta, razen manjšega opleska v delu objekta, kjer so prostori za delavce, kot so garderobe, jedilnica,« Alen Hodnik odgovarja mestnemu svetniku Miroslavu Luciju, ki se je zanimal za čas najema nekdanjih prostorov podjetja Nizke gradnje v stečaju, višino najemnine in ali se že izvajajo obnovitvena dela za vselitev.
MG
Foto: CG
8 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 14. januarja 2014
Hajdina • Zahvala za sodelovanje v letu 2013 Ptuj • Kmalu tretje urejeno krožišče na Ormoški
V pripravi strateški načrt
Krožišče bo krasil kurent
Hajdinski župan Stanislav Glažar je tradicionalni ponovoletni sprejem pripravil 8. januarja. Podoba ptujskih krožišč ne glede na „lastnino" ni najboljša.
Potem ko je mesto dobilo prvo urejeno krožišče na Potrčevi pred bolnišnico, uredile so ga ptujske soroptimistke skupaj s sponzorji in donator-ji, je lani urejeno podobo dobilo tudi krožišče v Puhovi ulici, zdaj se napoveduje ureditev tudi tretjega. Na Ormoško cesto v krožišče pred trgovsko-poslovnim centrom Qlandia naj bi premestili skulpturo lesenega kurenta, ki je na prostoru pred nekdanjo trgovino Borovo skorajda izgubila svoj namen. Mesto, ki se sicer ponaša z največjim pustnim festivalom v srednjeevropskem prostoru, na zunaj tega ne pokaže. Edinega kurenta v mestu je mogoče videti v Mobi-telovem centru, ki ima sedež v Mestni hiši. Skulpturo, ki jo je izdelal daleč naokrog znan ptujski naivni slikar Boris Žo-har, bodo pred premestitvijo tudi obnovili. Pobudnika premestitve na omenjeno lokaci-
Foto: Črtomir Goznik
Krožišče pred Qlandio kmalu z urejeno podobo
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski župan Stanislav Glažar je tudi letos pripravil tradicionalni novoletni sprejem.
V občinske prostore je povabil najvidnejše predstavnike izobraževalnega, društvenega, športnega in posvetnega življenja. Zahvalil se jim je za njihov prispevek pri uresničevanju občinskih načrtov, prepoznavnosti občine v širšem okolju in promociji. Na vsaj takšno, če že ne večjo tvorno in kreativno sodelovanje računa v tem in prihodnjih letih, saj ima občina še veliko sme-
lih načrtov na vseh področjih svojega življenja in dela. Povabil jih je, da s predlogi pomagajo pri oblikovanju strateško trajnostnega razvoja občine, s prispevki sodelujejo pri nastajanju občinskega zbornika, ki naj bi luč sveta zagledal v tem letu, tako bo občina po prvi monografiji dobila tudi ta nadvse pomemben dokument, in pri izdaji prireditvenika za leto 2014, ki bo izšel že konec
januarja z željo, da bi se posamezni organizatorji vključili z vsemi svojimi prireditvami, da se te ne bi podvajale. V TD Mitra Hajdina pa so v teh dneh pričeli oživljati eno od nekoč tradicionalnih dejavnosti na tem področju, pletarstvo.
Za vesele utrinke na letošnjem ponovoletnem sprejemu so poskrbeli mladi glasbeniki Jure, Simon in Lovro.
MG
jo sta bila Vlado Čuš, svetniška skupina Zeleni in Stanislav Brodnjak (DeSUS). Sicer pa na drugačno podobo čaka še več ptujskih krožišč, med drugim krožišča Suha veja, na Zagrebški pri Petrolu, na državni cesti pri Puhovem mostu, na Dornavski cesti in Ormoški cesti. Pobud za ureditev ptujskih krožišč je bilo v preteklo-
sti veliko, tudi posamezni mestni svetniki so jih želeli posvojiti, a jim to ni uspelo. Pri vseh je bila ovira lastništvo, ki pa, kot zdaj kaže, ni več glavna ovira. V duhu rimske identitete, na katero so sprva stavili pri urejanju le-teh, je za zdaj urejeno le krožišče pri ptujski bolnišnici.
MG
Hajdina • 20 let ljudskih pevcev DU in KPD
Na odru že več kot 500-krat
Štirinajsti koncert S pesmijo v novo leto 2014 je bil za ljudske pevce DU in KPD Staneta Petroviča še posebej slovesen. V nedeljo, 12. januarja, so skupaj s skupinami ljudskih pevcev in glasbenikov od blizu in daleč, svojimi pevskimi in siceršnjimi prijatelji proslavili 20-letni-co uspešnega delovanja.
Ptuj • Fotografska razstava v CID
Utrinki lanskoletnega projekta
Center interesnih dejavnosti je septembra lani gostil mednarodno usposabljanje, kjer so udeleženci spoznavali osnove komuniciranja, organizacije dogodkov, odnosov z javnostjo ter dela z mediji. Udeležilo se ga je 19 mladih iz 10 držav. Kot zaključna aktivnost je od minulega petka na ogled razstava fotografij udeleženk usposabljanja.
Skupino še danes vodi Maks Kampl, ki bo 18. januarja upih-nil že 94. svečko in ki se lahko pohvali z dobrimi 64 leti aktivnega udejstvovanja na področju kulture. Svojo pot je pričela jeseni leta 1993 v Skorbi. Pobudniki za njeno ustanovitev so bili Ivan Sitar, Stanko Kosar in Maks Kampl. Danes v skupini pojejo Metod Matjašič, Anton Zajšek, Janko Kirbiš, Janko Le-tonja, Stanko Frangež, Franc
Koren in Maks Kampl. Začeli so s šestimi pevci, največ pa jih je bilo devet. Pojejo slovenske narodne in ljudske pesmi, žalostinke pri pogrebnih svečanostih, zapojejo ob rojstnih dnevih, koledujejo za novo leto in ob svetih treh kraljih ter nastopajo na cerkvenih slovesnostih v cerkvi sv. Martina Hajdi-na. Povprečno letno nastopijo 20-krat letno, v zadnjih letih krepko čez 30-krat. V vseh le-
tih delovanja pa so nastopili že več kot 500-krat. Vadijo enkrat tedensko v dvorani DU Hajdi-na. Za svoje pevsko udejstvo-vanje je v nedeljo šest članov današnje zasedbe (razen Stanka Frangeža) prejelo zlate in srebrne Maroltove značke kot spodbudo, da bodo še naprej ohranjali slovensko ljudsko izročilo, ki je neprecenljiv del narodove identitete.
MG
Foto: Črtomir Goznik
T..-—
14. PRIREDITEV
SPRflJO V NOVO LETO 2014
Mladi so na mednarodnem usposabljanju lani spoznavali osnove dela z mediji, kot rezultat je na ogled razstava fotografij, na katerih so ujeti utrinki njihovega dela.
Foto: Črtomir Goznik
Ljudski pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina so 12. januarja proslavili 20-letnico delovanja.
Mednarodnega usposabljanja se je jeseni udeležilo 19 mladih iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Estonije, Mol-davije, Romunije, Slovaške, Srbije, Ukrajine, Združenega kraljestva in Slovenije. V tem času so mladi spoznavali osnove komuniciranja v nevladnih organizacijah, pa tudi načrtovanja komunikacijskih strategij, organizacije dogodkov, odnosov z javnostmi, gverilskega marketinga in dela z mediji. Obiskali so lokalne medijske hiše, posneli televizijski prispevek in nastopili na radiu. Srečali so se tudi z županom MO Ptuj,
bili na izletu po Halozah, poskusili vina Turčan in si ogledali Ptujsko klet. Udeleženci projekta so med drugim tudi sami načrtovali in izvedli multikulturni večer na Slovenskem trgu.
Cilj usposabljanja je bil povečati ozaveščenost mladinskih delavcev o uporabi medijev in osnovnih komunikacijskih tehnik v mladinskem delu, pa tudi spodbujanje aktivne participacije mladih v ustvarjanju lastne prihodnosti, mreženju, mednarodnem sodelovanju, neformalnem izobraževanju in učenju v multikulturnem okolju. Tako
je ena od zaključnih aktivnosti projekta tudi razstava fotografij udeleženk usposabljanja. Na razstavi je na ogled 25 trenutkov, ujetih v objektiv mladih udeleženk usposabljanja, Anne Korjakina iz Estonije, Denise Kapustova in Miroslave Dudašova iz Slovaške, Nevene Vasiljevic iz Bosne in Hercegovine ter Ptujčanke Špele Težak. Razstavljene so tudi fotografije Kate-ryne Makogon iz Ukrajine, ki je trenutke z usposabljanja ujela kot EVS-prostovoljka v CID Ptuj. Razstava bo na ogled do 5. februarja.
Patricija Kovačec
torek • 14. januarja 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 9
Ormož • Odprli obnovljeno Lekarno Ormož
Financer obnove je občina Ormož
Včeraj je vrata odprla prenovljena Lekarna Ormož na Ptujski cesti 25. Medtem ko so se prve ocene obnove gibale okrog 200.000 evrov, naj bi bila po novem investicija občutno cenejša. Po besedah direktorice Ksenije Senčar naj bi prenova, glede na predložene predračunske vrednosti, stala nekaj več kot 122.000 evrov, brez DDV.
Obnova lekarne je potekala od začetka novembra. Obnovili so električno napeljavo, opravili nekatera gradbena in obrtna dela ter strojne inštalacije. Med drugim so bila izvedena keramičarska in sli-kopleskarska dela, montaža suhomontažnih sten in stropov, zamenjali so tudi stavbno pohištvo. Uredili so sisteme ogrevanja in podhlajevanja, vodovodne in odtočne inštalacije. To naj bi stalo dobrih 61.000 evrov brez DDV. Dodatnih 61 tisočakov, prav tako brez DDV, naj bi namenili za novo opremo. Naložba naj bi bila tako težka dobrih 122.000 evrov brez DDV. Obnovo so financirali iz dela dobička iz po-
Občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž se torej s tem, da bi se njun del dobička iz poslovanja Lekarne Ormož namenil obnovi, nista strinjali. Zahtevata, da bi se jima del dobička iz poslovanja minulih let, do katerega sta upravičeni, izplačal. Kot je za Štajerski tednik pojasnila direktorica Lekarne Ormož Ksenija Senčar, gre za dobiček iz poslovanja v letih 2011 in 2012, kar skupno znaša 196.917 evrov. Izračunali smo, da je po delitvenem ključu (glede na število prebivalcev) občina Ormož upravičena do 146.309 evrov (74,3 %), Središče ob Dravi do 25.599 evrov (13 %) in Sv. Tomaž do 25.008 evrov (12,7 %). Ormoški del dobička se torej namenja za obnovo, drugima dvema soustanoviteljicama bo dobiček najbrž izplačan.
MZ
Lekarna na Ptujski cesti v Ormožu je obnovljena.
slovanja v letih 2011 in 2012. Po javno dostopnih podatkih na Ajpesu je Lekarna Ormož v letu 2011 ustvarila 110.194 evrov, v letu 2012 pa 86.723 evrov dobička.
Medtem ko je vodstvo Lekarne Ormož želelo, da bi vse tri ustanoviteljice zavoda, to so občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, dobiček namenile za obnovo, pa se je s tem strinjala le ormoška občina. Središka in tomaževska občina sta zahtevali izplačilo
dobička, ki jima po odloku iz leta 2008 tudi pripada. »Na podlagi dogovora med nami in vodstvom Lekarne Ormož smo že izstavili zahtevek za izplačilo pripadajočih sredstev, ki naj bi jih namenili za vzpostavitev priročne lekarne v Zdravstveni ambulanti pri Sv. Tomažu,« je dejal tomaževski župan Mirko Cvetko. Kot že omenjeno, izplačilo dobička iz poslovanja Lekarne Ormož iz minulih let zahteva tudi občina Središče ob Dravi.
Monika Levanič
Poljčane • Z rumenim zabojnikom še bolj zeleni
Iz smetnjaka je dišalo kot v pralnici
Da uporabna oblačila, obutev in drugi modni dodatki ne bi romali na smetišče na Pragersko, se je občina Poljčane, ki je v minulem letu prejela priznanje Planetu Zemlja prijazna občina, postavila zabojnik za tekstil.
Zabojnik rumene barve od 30. decembra stoji pri Merca-torju v Poljčanah. Postavila ga je Občina Poljčane v sodelovanju s Centrom ponovne uporabe (CPU). Prvo praznjenje zabojnika je bilo v nedeljo, 5. januarja. »Bil je poln pravilno oddanih oblačil, med katerimi so prednjačila ženska oblačila,« je dejala Marinka Vovk, vodja Centra ponovne uporabe. Ob tem je izpostavila: »Zanimivo je, da je pri odpr-
tju zabojnika iz njega dišalo kot v pralnici, kar je značilno za tovrstne zabojnike. Zato je pohvalno, da občani Poljčan odlagajo v zabojnik zgolj čista oblačila v skladu z navodili.«
CPU, socialno podjetje, zaposluje težje zaposljive osebe, ob tem pa s pripravo zbranih stvari za ponovno uporabo dela zelene korake in zmanjšuje negativni človeški učinek na naravo. V teh zabojnikih, ki jih CPU prazni enkrat te-
FOTO: Občina Poljčane
Zabojnik za uporabna oblačila je v občini Poljčane postavljen od 30. decembra lani.
densko, se zbirajo uporabna moška, ženska in otroška oblačila, spodnje perilo, obutev v parih, prti, posteljnina, pokrivala, pasovi, torbice, manjše plišaste igrače itd. Marinka Vovk dodaja, da oblačil pred oddajo ni treba prati in likati, toda morajo biti čista ter uporabna za ponovno uporabo ali za recikliranje in zložena v plastične vrečke. Pri tem pa na centru opozarjajo, da v zabojnik ne sodijo mokra, umazana, strgana oblačila, vzglavniki, preproge itd. Tovrstne odpadke je treba odpeljati v Zbirni center za odpadke na Pragersko.
Predrugačena oblačila je po simboličnih cenah mogoče kupiti v Centrih ponovne uporabe v Tepanju, Rogaški Slatini ali Vojniku. Simbolična cena pomeni, da lahko plašč s krznenim ovratnikom kupite za petnajst evrov, moške čevlje za okoli pet evrov ali majice, ki so še cenejše. Prav tako pa so le za nekaj evrov na voljo tudi blazine, predpasniki, pre-
grinjala, oblačila za posebne priložnosti.
Mojca Vtič
Pa brez zamere
Roštilj
Preprost pripomoček za razumevanje polpreteklega dogajanja v državi
Imate težave s pojmovanjem realnosti? Težko osmislite to, kar se dogaja okoli vas? Ne razumete do potankosti procesov ustroja, kateremu pripadate? Če je tako, potem je današnji tekst prav za vas. Pravzaprav tole, kar sledi, ni zgolj tekst, ampak, je pravljica, poučna bajka, človeška basen, če si lahko dovolimo tovrstno poimenovanje. Morda celo anekdota, čeprav imajo le-te načeloma pozitivno konotacijo. Da. Tale je nima. A zato ni nič manj resnična. Celo obratno - popolnoma resnična je. Gre pa takole.
Nekje -ne bom povedal, kje, pač nekje v Sloveniji -obstaja lokal. Ta lokal je v lasti nekega posameznika. Ta oseba lokal daje v najem domnevnemu prijatelju, in ker ta nima časa za ukvarjanje z njim (ima pa seveda čas, da pobere zaslužek), ima postavljenega šefa lokala, ta pa sije potem ustoličil še podšefa. Imamo torej lokal, ki ima lastnika, najemnika, šefa in podšefa. A kljub temu lokal finančno še shaja. In to že lep čas. Je med najstarejšimi lokali nasploh, letos je praznoval visok jubilej. In kot se spodobi, to obletnico tudi primerno obeležil z dvodnevnim praznovanjem.
Saj veste - živa glasba, pijača, hrana. Dogodek je bil uspeh, prišlo je veliko več gostov, kot so pričakovali. Žejnih in lačnih gostov, se razume. A lokal sam po sebi ne nudi hrane, zato je bilo treba dodatno organizirati stojnico z dvema ali tremi vrstami artiklov za pod zob. Lokalni gostinec seje brž ponudil, da bi vzel v zakup prostor terpostavil svoj roštilj, a kot seje izkazalo, gaje prehitelpodšef lokala, ki sije prostorpri (svojem) šefu za nameček izprosil zastonj. Da - brez najemnine. Ves izplen stojnice s hrano je torej šel v njegov žep. Vem, kaj boste porekli: kaj pa stroški osebja, kije delalo na stojnici? Hja, glavnega kuharja ter pomočnika je vrli podšef že moral plačati, vso drugo osebje, potrebno za delo na stojnici, pa je plačal lokal. Oziroma, na stojnici je pomagalo osebje, ki je bilo zadolženo za delo v lokalu. In seveda tudi plačano od lokala, ne pa iz žepa vrlega »kuliraničnega« podšefa. Tako je - podšef je imel minimalne stroške, saj mu je dobršen del stroškov kril budžet lokala, po drugi strani pa ves profit lepo spravil v svoj žep. Odlična enačba, mar ne?
Sprašujete, kaj ima to z vami? Saj vas ni bilo tam, a ne? Točno, ni vas bilo. A sedaj ta lokal zamenjajte z državo, lastnika, najemnika, šefa in podšefa pa z državno vrhuško, tam nekje do sekretarjev in podsekretarjev. In kar naenkrat boste z zelo malo truda razumeli, kako stvari funkcionirajo. Kako stvari so. Precej bolj vam bo jasno, kdo v državi kuri roštilj, kdo ga daje v najem, kdo obrača čevape, kako se »deli« profit ter predvsem, kdo za to vse skupaj plačuje.
Gregor Alič
Slovenija • Lani spet več ustanovitev kot ukinitev podjetnikov
Lani za 23 % več samostojnih podjetnikov
Potem ko se je v letu 2012 prvič v zadnjih desetih letih zgodilo, da je bilo ukinjenih več podjetnikov kot pa ustanovljenih, se je ta trend lani preobrnil. Spet je bilo ustanovljenih več gospodarskih družb in tudi samostojnih podjetnikov, kot pa jih je bilo ukinjenih.
Dinamika ustanavljanja in ukinjanja je izrazitejša pri samostojnih podjetnikih. Teh je bilo namreč lani do oktobra v Sloveniji ustanovljenih 12.071 oz. kar 23 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej, medtem ko se je število ukinitev podjetnikov v tem obdobju zmanjšalo za deset odstotkov na nekaj manj kot 9000.
Razlogi ustanavljanja družb in podjetnikov so različni, veliko jih ne posluje niti leto dni, te številke pojasnjujejo v analitski skupini Gospodarske zbornice Slovenije SKEP.
Za razliko od samostojnih podjetnikov se je pri gospodarskih družbah lani zmanjšalo tako šte-
vilo ustanovitev kot pa ukinitev. Do konca oktobra je bilo namreč ustanovljenih 523 gospodarskih družb, kar je 1,1 odstotka manj kot v enakem obdobju leto prej,
še bolj pa se je zmanjšalo število ukinjenih, in sicer za 3,2 odstotka na 2646. Demografija podjetij je ugodna, komentirajo v SKEP.
(sta)
Elektro MB išče 92 sodelavcev
Družba Elektro Maribor je na svoji spletni strani pred dnevi razpisala 92 prostih delovnih mest. Zaposliti nameravajo monterje, voznike strojnike, pomožne delavce in dva zidarja. Nove sodelavce bodo zaposlili za določen čas, od 1. aprila do 30. novembra. Kandidati se lahko na razpis prijavijo do 24. januarja. Družba Elektro Maribor bo nove sodelavce zaposlila zaradi načrtovanih gradbeno-investicijskih del, ki se bodo izvajala na območju Pomurja in Podravja, med drugim tudi na Ptuju. Podrobnejše informacije o pogojih za delovna mesta so na voljo na spletni strani podjetja Elektro Maribor. (MZ)
10 Štajerski TEDNIK
Kultura, Izobraževanje
torek • 14. januarja 2014
Ptujska Gora • Razstava v starotrški hiši
Spomin na stare običaje
Od druge polovice decembra je v starotrški hiši na Ptujski Gori na ogled etnološka razstava. Notranjost hiše se je za obdobje trajanja razstave vrnila v predbožični čas, obiskovalcem pa obudila spomine na stare običaje in navade s tega konca Slovenije.
Foto: Stojan Kerbler
Avtorica razstave Tanja Zeleznik z veliko predanostjo poučuje preteklost in navade naših prednikov. Tokrat je na razstavi predstavila praznične običaje.
To je že druga razstava domačinke Tanje Železnik, katere rod po materini strani izvira iz tega kraja, prvo je pripravila v letu 2012, ko je na ogled postavila razstavo o kamnoseški obrti na Ptujski Gori. Predana kraju in njegovi preteklosti si kljub mnogim obveznostim vzame čas za proučevanje nekdanjega načina življenja in pripravo vsebinskih razstav. Tokratno je pripravila v okviru Društva upokojencev Ptujska Gora in s sodelovanjem Turističnega društva Ptujska Gora. S postavitvijo predmetov, slikovnim gradivom ter besedili je prikazala običaje in navade od miklavževega pa vse do treh kraljev, v sklop razstave pa je vsebinsko vključila še tiste predmete hiše, ki so v njej kot stalna zbirka. Ob odprtju razstave, ki se je je udeležilo veliko domačinov, gostov in naključnih obiskovalcev, je poudarila, da si želi, da bi ljudje bolj spoštovali svoj domači kraj in bili ponosni na njegovo zgodovino ter njegove nekdanje prebivalce.
Patricija Kovačec
Maribor • Med izkopavanji v minoritski cerkvi
Odkrili baročno grobnico
Med arheološkimi raziskavami v minoritski cerkvi poleg obnovljenega Lutkovnega gledališča Maribor na Lentu so odkrili baročno grobnico oziroma kripto. Odkrili so nekaj dobro ohranjenih ostankov grobnic, grobov in okostij, so te dni sporočili z mariborske občine.
»Investicijski projekt obnove minoritskega kompleksa predstavlja eno najpomembnejših kulturno zgodovinskih investicij v mestu Maribor,« poudarjajo na občini.
Projekt prenove minoritske cerkve in izgradnje zunanjega avditorija lutkovnega gledališča delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj. Izgradnja zunanjega avditorija se ocenjuje na 1,8 milijona evrov, prenova minoritske cerkve pa na 2,5 milijona evrov.
Trenutno potekajo zaključna dela izgradnje zunanjega avditorija lutkovnega gledališča in sanacija srednjeveškega zidu. Predvidoma bodo končana do aprila.
V	minoritski cerkvi, kjer bodo gradbena dela predvidoma končana do konca letošnjega leta, pa potekajo zaščitne arheološke raziskave in sanacija cerkvenih temeljev. Arheološkim delo so pričeli v drugi polovici novembra lani, in sicer znotraj cerkve samostanskega kompleksa ter na Vojašniškem trgu ob severni cerkveni steni.
V	novembru in decembru so opravili pripravljalna dela za arheološke raziskave in strojno znižali notranjo površino cerkve. Odstranili so približno 1,3 metra novodobnih površinskih odpadkov. Pod
njimi so odkrili in očistili najvišjo hodno površino in naleteli na zanimivo stratigrafijo. Ob straneh groba sta vidni dve vzporedni kamniti strukturi. Menijo, da morda gre za poškodovane zidove grobnice, vendar morajo najprej počakati na učvrstitev zidov in temeljev cerkve, ki jim bo dopuščala nadaljnje posege v globino.
Sedaj izkopavanja nadalju-
jejo proti zahodu, kjer so že s testnimi jarki razkrili več zidov. Po odstranitvi vseh mlaj-šedobnih nasutij so se začeli kazati zidovi. Največ jih pripada baročni grobnici z dolgim osrednjim prostorom, ki je razdeljen na dva dela in orientiran v smeri vzhod-zahod. Dela bodo potekala do marca, pravijo na občini.
Cerkev tvori osrednji del minoritskega samostana, v ob-
novljeni del katerega so leta 2010 preselili lutkovno gledališče. Minoritski samostan je bil zasnovan že v 13. stoletju. Od leta 1747 naprej so romarji prihajali v cerkev, da bi videli Marijin kip, ki je predstavljal čudeže in milosti čudodelne podobe. Konec 18. stoletja je samostan postal vojašnica, za vojaške namene je služil do leta 1927.
(sta)
Radenci • ¡zbrana nova vinska kraljica
Vinska kraljica je Primorka
Slovenija je v petek zvečer dobila novo, že 18. vinsko kraljico. Dosedanjo Nežo Pavlič iz Slovenskih Konjic je na prestolu nasledila Špela Vozelj s Planine pri Ajdovščini.
Komentar tedna
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
S*? »»V
V: i
/i ♦	• * v •	•
Čili nai bo cim mam
V V	V	V	y
žrtev prometnih nesreč
Minister za notranje zadeve Gregor Virant in generalni direktor policije Stanislav Veniger s stanjem prometne varnosti v naši državi v preteklem letu nista zadovoljna. 124 smrtnih žrtev prometnih nesreč je po njunem veliko preveč. Notranji minister tudi meni, da mora biti cilj nič žrtev na leto. To je kot cilj sicer zelo oddaljeno, nedosegljivo, se pa strinjam, da mora biti žrtev manj kot sedaj, bistveno manj. Kako to doseči?
Prometna varnost je izjemno kompleksno področje, kjer se prepleta vse v nas in okoli nas. Zato zahteva tudi takšen pristop. Poglejmo nekaj ključnih dejavnikov.
Na prvem mestu je seveda človek z vsemi svojimi znanji, običaji in navadami, tudi razvadami. Pri nas je kriza vrednot prevelika. Kako ob tem privzgojiti na primer spoštovanje, tudi do drugih udeležencev v prometu in do vsega, kar sodeluje pri prometni varnosti. Ne kaže drugega, kot začeti že v zibki in nadaljevati do pozne starosti. Pod spoštovanje predvsem mislim ustrezen odnos do vsega, do drugih udeležencev, do avtomobila, kolesa, ceste, prometnih predpisov ter ne nazadnje alkohola in opojnih substanc. Če bomo ta odnos dvignili na višjo raven, bo v naši družbi vse veliko lepše in s tem tudi boljša prometna varnost. Zgrozim se, ko opazujem udeležence v prometu, kako se obnašajo neodgovorno. Pešci gredo prek prehoda ali pa izven, ne da bi se prepričali, ali lahko to varno storijo, podobno kolesarji. Vozniki nismo vsemogočni, tudi če smo še kako previdni. Po drugi strani pa vozniki ne ustavljamo, kjer je nujno, spreminjamo smeri brez nakazovanja, telefoniramo med vožnjo, neizkušenost bi radi nadgradili s hitrostjo, da ne govorim o vožnji skozi rdečo luč v križiščih. Še vedno vozimo na pamet, kot smo leta vajeni, zato spregledamo spremembe na cestah in nesreča je tu. Da bomo imeli vedno srečo, se ne gre zanašati. Lani je 124 naših sodržavljanov ni imelo, ob tem pa še tisoči poškodovanih.
Drugo področje so ceste, v stanju, ki nam ni v ponos. Obeti pa so še slabši, saj je za vzdrževanje in novogradnje denarja vedno manj. Ob tem pa se po moje gremo tudi neracionalno-sti. Opredeliti moramo najbolj črne točke in jih odpraviti, tudi na račun kakšnega obvoza ali gradnje številnih, po mojem v tem času preštevilnih krožišč, ki sicer prispevajo k večji pretočnosti prometa, k varnosti pa ne toliko. Križišče je križišče, pa naj bo klasično ali krožišče. Slabo vzdrževane ceste pa so vzrok številnih nesreč in poškodb avtomobilov, ki pa se v večini pripišejo voznikovi krivdi, ker ni prilagodil hitrosti stanju cestišča. S tem se vedno ne morem strinjati, alibi za vzdrževalce in zavarovalnice pa je priročen.
Avtomobili so v poprečju dobri, morda za številne neizkušene in neodgovorne voznike premočni, slabo opremljene in slabo vzdrževane pa je treba izločiti iz prometa.
Alkohol in hitrost sta naslednji področji, žal še preveč prisotni. S primerno vzgojo in vzori lahko popravimo tudi to. Ne bo lahko, vendar se velja potruditi. Vzor bodimo starši in skrbniki, pa tudi javne osebnosti, ki pa žal velikokrat to niso. Zadnji primer je predsednik uprave Luke Koper. Preveč zgodb delamo iz slabih vzorov, preveč reklame jim delamo. Žal jih bodo nekateri prav zaradi tega posnemali, nehal pa verjetno nihče. V takšnem primeru bi morali naslednji dan prebrati vest, da je uprava te in te družbe odstavila predsednika uprave in do imenovanja novega imenovala vršilca dolžnosti. In konec o tem. Podobno bi moralo veljati tudi za druge primere v družbi, od korupcije, nevestnega poslovanja, izigravanja delavcev, do napak in mahinacij politikov. Pri teh bi morali prebrati o odstopu ali zamenjavi. Sem znova prevelik optimist? Upam, da ne!
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
V radenskem hotelu Radin sta Špelo Vozelj slovesno okronala kmetijski minister Dejan Židan in predsednik uprave družbe Pomurski sejem (PS) Janez Erjavec (na posnetku). Prireditelj izbora slovenske vinske kraljice PS je 25-letno Primorko izbral med enajstimi kandidatkami vseh treh vinorodnih dežel, saj je pokazala največ znanja, še zlasti se je izkazala na področju vinogradništva in vinarstva. Kot diplomirana inženirka krajinske arhitekture je Špela Vozelj vpeta v družinsko tradicijo pridelave vina. Ima opravljen degustacijski tečaj in že devet let sodeluje pri ocenjevanjih vin, kar ji daje možnost izpopolnjevanja na
strokovnem vinarskem področju. Po svečani zaobljubi je Špela Vozelj dejala, da bo z velikim zadovoljstvom in veseljem predstavljala naša vina povsod, kjer se bo v enoletnem mandatu pojavljala in s tem le potrdila že znano dejstvo, da slovenska vinorodna območja pridelujejo vrhunska vina. Sicer pa je nova vinska kraljica za svoje vino izbrala pinelo (letnik 2012 in 2013), avtohtono vipavsko sorto z domačega posestva Štokelj, uporabo in vzdrževanje vozila Ford pa je tako kot nekaj let poprej omogočil uradni zastopnik tovrstne avtomobilske znamke Avto Rajh iz Ljutomera.
NŠ
Letošnja vinska kraljica je Primorka Špela Vozelj.
Foto: NS
Marjan Valenko:
»Na potezi je uprava kluba«
Stran 12
Odbojka
Ptujčanke odlično servirale in blokirale
Stran 12
Tenis
Ptujčanom en naslov in dva finala
Stran 13
Kegljanje
Moški del ekipe uspešno v drugi del
Stran 13
Urh Krajnc Domiter
Iz »pomladne« SLovenije v »polarni« Chicago
Stran 15 Mali nogomet
Poetovio in Rim že v končnici
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Zavrč
Prihaja bočni branilec Dario Melnjak?
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Prelog, športni direktor Zavrča
Vsega lepega je enkrat konec in tako bodo nogometaši Zavrča v torek, 14. 1., sklenili počitnice in pričeli priprave na nadaljevanje sezone. O samih pripravah je začetne misli strnil športni direktor belih Marjan Prelog.
»Po krajšem počitku se nogometaši vračajo na zelenice, oziroma na tekaške proge. S 14. 1. se bomo ob 14.30 zbrali na našem stadionu v Zavrču na prvem treningu pred pri-četkom spomladanskega dela sezone 2013/14. Cilj je sedaj le eden, poskušati ubraniti ali pa tudi izboljšati 3. mesto po končanem jesenskem delu sezone. Pretiranih kadrovskih sprememb ni za pričakovati, mogoče le 'manjše popravke'. Klub sta zaenkrat zapustila
Rok Roj in Rene Mihelič, okrepili pa se bomo z igralci, ki bi za nas postali okrepitev v pravem pomenu besede,« je v uvodu povedal Prelog in nadaljeval: »Do 30. 1. bo potekal tisti manj prijeten del priprav, ki pa je vsekakor pomemben za celotno leto - v ospredju bo nabiranje kilometrine. Za začetek bodo naši nogometaši 18. 1. odigrali medsebojno tekmo. Prva resna preizkušnja nas čaka 25. 1. v Zagrebu z Zagrebom in nato 29. 1. v Kidričevem z Aluminijem. Dan kasneje, 30. 1., se bomo napotili na 12-dnevne priprave v sosednjo Hrvaško, v No-vigrad, kjer smo bili že lani in smo bili z nudenim zelo zadovoljni. Tam bomo sodelovali na močnem mednarodnem
turnirju, kjer se bomo srečali z ekipami Budučnost Podgorica, Cibalia Vinkovci ter Široki Brijeg. V primeru prvega ali drugega mesta v skupini sledi tekma za prvo ali tretje mesto na turnirju. Priprave v Novi-gradu bomo končali 11. 2. in se vrnili domov. Že 15. 2. sledi gostovanje v Zalaegerszegu na Madžarskem in nadaljevanje s trdim delom doma. Pred kratkim smo tudi izvedeli, da se prvenstvo začne s tedenskim zamikom, in sicer 8. 3., tako da bomo odigrali kakšno pripravljalno tekmo več, kot je bilo prvotno načrtovano. Prvi cilj priprav je dvigniti raven pripravljenosti ter napolniti baterije za neposreden boj za najvišja mesta in nastop v Evropi.«
Kar se tiče kadrovskih zadev, ki seveda najbolj zanimajo širšo javnost, še vedno ni otipljivejših informacij. Mi-helič in Roj sta odšla, drugih odhodov pa kljub napovedim še ni bilo. Tako v klubu tudi ostajata Kokol in Matjašič, s katerima se je resno spogledovala ljubljanska Olim-pija. Blizu prihoda med bele je hrvaški nogometaš Dario Melnjak, 21-letni levi bočni nogometaš, ki je jeseni nosil dres Slavena Belupa. Mladi nogometaš, rojen v Varaždi-nu, se je z Zavrčem praktično že dogovoril o vsem, sedaj pa je na potezi njegov dosedanji klub. Ta bo dokončno odločil, ali bo Melnjak spomladi nosil dres Zavrča.
tp
Tenis • Blaž Rola
Blaz Rola prvič v glavnem žrebu grand slam turnirja
Ptujski teniški igralec Blaž Rola je v noči s petka na soboto prestavljal nove mejnike v svoji karieri; z zmago v zadnjem krogu kvalifikacij se je uvrstil v glavni žreb prvega letošnjega turnirja za grand slam: odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu! To mu je za nameček uspelo v njegovem prvem poskusu, zato bomo lahko v torek zjutraj po slovenskem času spremljali njegov premierni nastop na turnirju najvišjega ranga.
Sobotni dvoboj na igrišču št. 5 sta Blaž Rola (185.) in njegov tekmec iz Francije Pierre-Hugues Herbert (l51.) pričela približno ob 2.30. Blaž je odlično odprl dvoboj in hitro povedel 1:0. Da bo to njegov dan, je bilo moč slutiti že po drugi igri, v kateri je odvzel servis tekmecu. Močno je pritiskal na servis Francoza, ki je klonil pri četrti priložnosti za break. Sledila je še ena uspešna igra in vodstvo 3:0.
3. krog kvalifikacij za Australian Open:
Blaž Rola - Pierre-Hugues Herbert (Francija, 27.) 6:1, 6:4
Herbert je prvič pokazal zobe v četrti igri, ki jo je dobil na svoj servis (3:1). Zapretil je tudi v peti igri, a je Blaž odbil njegov napad in ubranil servis (4:1). V šesti igri je prišlo do odločitve v prvem nizu: Francoz se je znova znašel v težavah, Blaž pa je izkoristil tretjo priložnost za break in povedel 5:1. Po 34 minutah igre je Blaž na svoj servis za-ključU prvi niz - 6:1.
22-letni Francoz, 27. nosilec kvalifikacij, je bolje začel drugi set in povedel 0:1. V drugi igri je izkoristil prvo break žogo in povišal vodstvo na 0:2. Ko je dobil še tretjo zaporedno igro in je imel celo žogico za 0:4 na servis Rola, se je zdelo, da je drugi niz odločen. A se je Blaž izvlekel na 1:3, Herbert pa je v nadaljevanju še enkrat dobil igro na svoj servis - 1:4. Ko so si številni Blaževi navijači grizli nohte ob računalnikih in spremljali gibanje rezultata v živo, se je v Melbournu začel preobrat, ki so ga zmožni le zares dobri in odlično pripravljeni igralci. Blaž je v najdaljši igri dvoboja (trajala je kar 7 minut) ubranil kar nekaj priložnosti za break in znižal rezultat na 2:4. V naslednji igri je takoj napadel na servis tekmeca, ki je imel v mislih še vedno zapravljene
priložnosti iz prejšnje igre, in uspelo mu je! Izkoristil je drugo break priložnost in se približal na 3:4. Kot se je kasneje izkazalo, je bila ta sedma igra odločilna, saj se Herbert po tej zapravljeni priložnosti ni mogel več pobrati. Ptujski igralec je brez izgubljene točke dobil naslednjo igro (4:4) in si s tem še okrepil samozavest pred zaključkom. V deveti igri je Blažu uspel še en break (5:4) in imel je odprto pot do zmage. Na svoj servis je v deseti igri povedel 40:15 in si priigral dve zaključni žogi. Prvo je Herbert še ubranil, druge pač ne in Rola se je lahko veselil največjega uspeha v svoji dosedanji karieri. Drugi niz je trajal 44 minut. Skozi ozko sito kvalifikacij (128 nastopajočih, 16 »srečnežev«) se je prebilo le šest nenosilcev, med njimi je tudi Ptujčan Blaž Rola!
Statistika dvoboja razkriva, da je imel Francoz veliko težav s svojim servisom, saj je imel le 44 % zadetih 1. servisov, Blaž 63 %. Rola je ob tem odlično izkoriščal priložnosti na 2. servis tekmeca, bil je kar 48 % uspešen. Morda še najbolj fascinanten je podatek, da je Rola v celotnem dvoboju naredil le dve neizsiljeni napaki! Razmerje v skupnem

Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola se je preko kvalifikacij uvrstil v glavni turnir OP Avstralije; v torek se bo na igrišču št. 10 meril z Argentincem Federicom Delbonisom.
številu osvojenih točk je bilo 66:53, izkoristek break priložnosti pri Blažu 3/10, pri Her-bertu 1/6, asov je več zadel Francoz (2:8), ki je storil tudi več dvojnih napak (2:7).
Rola in Delbonis sta rojena istega dne!
Po uspešno opravljenih kvalifikacijah je bilo treba počakati na razvrstitev v glavni žreb turnirja. Ta je bil Blažu še kar naklonjen, saj je njegov tekmec v 1. krogu postal Argentinec Federico Delbo-nis. 23-letnik je trenutno uvrščen na 54. mesto na lestvici ATP, kar 131 mest pred Bla-
žem. Neverjetna zanimivost je, da sta Rola in Delbonis rojena na isti dan: 5. oktobra 1990! Argentinec je najboljše rezultate v karieri doslej dosegel na peščenih igriščih, na grand slam turnirjih pa je med posamezniki nastopil le enkrat, lani v Parizu (2. krog).
Zmagovalca dvoboja Rola
-	Delbonis čaka boljši iz obračuna John Isner (ZDA, 13.)
-	Martin Kližan (Slovaška). O kakovosti Isnerja najbolje govori podatek, da je prejšnji teden zmagal na 515 tisoč dolarjev vrednem turnirju v Aucklandu ... Na glavni turnir so izmed Slovencev uvrščeni še Blaž Kavčič (igral bo s Če-
hom Štepanekom, Aljaž Be-dene (z Nemcem Kohlschrei-berjem, 21.), Polona Hercog (s Francozinjo Cornetovo, 25.) in Tadeja Majerič (s Hrvatico Tomljanovičevo), med dvojicami bo igrala Katarina Srebotnik. Med posamezniki bodo vsi Slovenci igrali v torek.
Jože Mohorič
Australian Open, 1. krog:
Blaž Rola (Slovenija) - Federico Delbonis (Argentina)
12 Štajerski
Šport
torek • 14. januarja 2014
Rokomet • Marjan Valenko, ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj
»
Na potezi je uprava kluba«
Po vseh zapletih pred sezono so ptujske rokometašice, ki so že dolga leta stalnica 1. lige, le zaigrale v najelitnejšem rokometnem tekmovanju. Poleg vseh težav v klubu se je morala daleč najmlajša ekipa lige na parketu boriti še proti izkušenejšim in fizično precej močnejšim tekmicam. Kljub temu se varovanke Marjana Valenka niso predale, za kar so bile nagrajene z zmago nad ekipo Naklega. Ptujski strateg je v rokometu že 45 let, vendar ne pomni, da bi kdaj deloval v takih razmerah. Tudi sam v klubu ostaja le še zaradi punc, in to kljub dejstvu, da ima na mizi dve konkretni prvoligaški ponudbi. Sedaj je na vrsti uprava kluba ...
Pol sezone je za vami: med prvoligaši ste s to mlado ekipo po vaših besedah startali prehitro. Kako bi ocenili prvi del sezone?
M. Valenko: »Sezono 2013/14 je bilo res težko začeti, toda nekako smo se skupaj odločili, tu mislim na upravo in igralke same, da startamo v 1. ligi. Menim, da smo se za ta korak odločili prehitro. Res je sicer, da so dekleta pridobila nekatere izkušnje, ampak so vseeno premlada. Za njih je namreč bistveno, da se učijo in naučijo, šele nato lahko napredujejo.«
Luč na koncu tunela je bila zmaga nad Naklim, kar je spodobno izhodišče pred nadaljevanjem prvenstva.
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Valenko na klopi ZRK Tenzor DP-Logik Ptuj
M. Valenko: »Res je da smo premagali neposrednega konkurenta, ne vem pa, če bo to dovolj. Nismo šli v prvenstvo z namenom, da čakamo do zadnjega kroga in zmagamo, temveč smo želeli na vsaki tekmi prikazati čim boljšo igro in morebiti na kateri presenetiti. Že na začetku lige se je pokazalo, da smo praktično nekonkurenčni in da smo premlada ekipa, da bi lahko konkurirali izkušenejšim tekmecem. Morda samo za informacijo: ena igralka Zagorja ima odigranih toliko tekem v 1. ligi kot vsa naša dekleta skupaj. Res pa je, da smo kljub temu pričakovali več.«
Prvenstvo se bo nadaljevalo ob koncu januarja. Kako potekajo priprave? Kakšno je stanje v ekipi?
M. Valenko: »Po tednu dni premora smo pričeli trenirati: ekipa je skupaj, dekleta pridno vadijo. Celotne priprave potekajo v dvorani Ljudski vrt. Motivacija med dekleti vsekakor je prisotna, morali pa si bomo naliti čistega vina in se odločiti, ali bomo sezono izpeljali do konca v 1. ligi ali pa se bomo odločili, da bomo delali le še z mlajšimi selekcijami. Potem bomo tja vložili več truda in sredstev, ki jih zdaj porabljamo za 1. ligo.
O tem, ali bomo še igrali v 1. ligi ali bomo iz nje izstopili, se mora izreči predsednik, g. Miran Senčar.«
Torej je o kakršnihkoli tekmovalnih ambicijah ali ciljih nesmiselno govoriti ...
M. Valenko: »Trenirati smo pričeli enako kot pred pričet-kom sezone z namenom, da nadaljujemo in skušamo prvenstvo odigrati do konca. V tem primeru moramo na preostalih tekmah dati vse od sebe in iz tega tudi kaj 'izvleči'. Kot pa sem že dejal, mora svoje sedaj povedati uprava kluba.«
Tadej Podvršek
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Ptujcanke odlično servirale in blokirale
Mislinja - ZOK AC Prstec Ptuj 1:3 (-15, -20, 19, -13)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Pukla-vec, Cvirn, Intihar, Radivoj, M. Mili-čevic, Seničar, T. Miličevic, Emeršič, Vodopivec. Trenerka: Cristea Voichi-ta Loredana.
Pogled na prvenstveno lestvico je postavljal odbojkarice ŽOK AC Pstec Ptuj v izrazito vlogo favoritinj. Te so to vlogo tudi upravičile, a težje od pričakovanj. Predvsem se je opazilo, da ptujske igralke kar tri tedne niso trenirale, kar se je poznalo v uigranosti in tudi v sami kondicijski pripravi.
Prvi niz so Ptujčanke dobile gladko, saj so odlično servira-le, blokirale in so narekovale hiter tempo igre. S »prvim tempom« sta največ akcij končali Seničarjeva in Radivojeva. V drugem nizu so se domačinke že resneje upirale, a so si med nizom nabrale preveč točk zaostanka (10:16, 17:21 in na koncu 20:25), da bi se
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice (na fotografiji sta Radivojeva in Puklavčeva) so uspešno začele drugi del prvenstva - z zmago v Mislinji.

AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0VIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL d.o.o„ Tovarniška cesta 10, Kidričevo
lahko borile za niz. Odbojka-rice Mislinje so se nekajkrat resneje približale, a je v odločilnih trenutkih glavno vlogo na igrišču v ptujski vrsti prevzela Anja Cvirn, ki je uspešno končala napadalne akcije. Po vodstvu 2:0 so gostje v tretjem nizu močno popustile, kar so domačinke izkoristile. Mislinj-čanke so bile izredno borbene in so polovile večino žog v polju, hkrati pa je zatajil ptujski servis in sprejem. Vse skupaj je bilo dovolj za znižanje rezultata na 1:2. Trenerka Cristea Voichita Loredana je za nadaljevanje tekme svojo ekipo zelo motivirala. Njene varo-
vanke so se zbrale in dobesedno stopile na plin. Ponovno so bolje servirale (serije točk so z začetnimi udarci dosegle Puklavčeva in sestri Miliče-vič) in zaključevale akcije, pri čemer je bila ob Cvirnovi izredno uspešna predvsem Ra-divojeva. Četrti niz se je tako končal z visoko prednostjo ptujske ekipe, ki je zasluženo vpisala novo zmago - tekmo je z asom končala Tina Miličevič.
V prihodnjih tednih bodo morale ptujske odbojkarice na treningih dvigniti nivo pripravljenosti in uigranosti, da bodo še naprej nizale pozitivne rezultate in bodo vztrajale
2. DOL vzhod (ž)				
REZULTATI 10. KROGA: Mislinja				
- AC Prstec Ptuj 1:3,Murska Sobo-				
ta - Prevalje 0:3, Celje		- Kostman		
Slovenj Gradec 1:3, Mozirje			- Swa-	
tycomet Zreče 1:3, Kajuh Šoštanj -				
Benedikt 1:3				
1. PREVALJE	10	9	1	27
2. KOSTMAN SL. GRADEC	10	9	1	27
3. AC PRSTEC PTUJ	10	8	2	23
4. KAJUH ŠOŠTANJ	10	7	3	20
5. BENEDIKT	10	4	6	14
6. MOZIRJE	10	4	6	11
7. CELJE	10	3	7	9
8. MURSKA SONOTA	10	3	7	9
9. SWATYCOMET ZREČE	10	2	8	7
10. MISLINJA	10	1	9	3
pri vrhu lestvice, kar je tudi cilj ekipe za to tekmovalno sezono.
David Breznik
Rokomet
Drava osvojila Mursko Soboto
Foto: Črtomir Goznik
Robert Bezjak (Drava Ptuj) je bil razglašen za najboljšega igralca turnirja v Murski Soboti.
Rokometaši Drave so v soboto gostovali v Murski Soboti, kjer je domači drugoligaš Pomurje gostil mednarodni turnir. Poleg domačinov in ptujske ekipe so v Prekmurju nastopili še ekipi hrvaškega tretjeligaša Ludbrega in vodilnega madžarskega tretjeligaša Szentgotthardija iz Monoštra. Ptujčani so pričakovano prevladovali in brez težav osvojili turnir ter tako na najboljši možni način vstopili v obdobje priprav na nadaljevanje prvenstva.
Na dobro organiziranem turnirju je Drava nastopila s kar 19 rokometaši, priložnost pa so dobili vsi. Konkurenca je bila nekoliko slabša, ampak po besedah stratega modrih Uroša Šerbca je ustrezala začetku priprav. Poleg zmage je šlo najbolj prestižno priznanje v roke igralcu Drave Robertu Bezjaku, ki je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja. Poleg članov je bil odigran turnir dečkov.
Drava Ptuj: Žuran, Lesjak, Janžekovič, Verdenik, Čeh,
Bezjak, Maroh, Požar, Fridrih, Pukšič, Jerenec, Reisman, Šu-lek, Sabo, Ferk, Lukežič, Ger-čar, Bedenik, Horvat. Trener: Uroš Šerbec.
tp
Rezultati:
Drava Ptuj - Ludbreg Mlje-kara Bohnec 42:33 (19:18), Pomurje - Monošter 29:25 (16:11);
tekma za 3. mesto: Monošter - Ludbreg Mljekara Bohnec 30:25;
finale: Drava Ptuj - Pomur-je 43:28 (22:12).
Vrstni red:
1. Drava Ptuj, 2. Pomurje, 3. Monošter, 4. Ludbreg Mlje-kara Bohnec
Najboljši strelec: Tomislav Vadon (Ludbreg Mljekara Boh-nec) - 25 zadetkov
Najboljši igralec: Robert Bezjak (Drava Ptuj)
Najboljši vratar: Klemen Krajnc (Pomurje)
Sah • Ptuj Open 2013
Ptuj Open se začne 17. 1.
Številne šahovske obveznosti v zadnjem mesecu lanskega leta so prehitele vodilne v Šahovskem društvu Ptuj, da bi izpeljali tradicionalni turnir Ptuj Open Spodnje Po-dravje za leto 2013. Tako ga bodo izvedli v dveh terminih januarja letošnjega leta.
To bo že osmi turnir po vrsti, saj je bil prvi izveden leta 2006. Udeležba na dosedanjih sedmih je bila različna, od največ 78 udeležencev leta 2009, do 28 leta 2012. Na nekoliko slabšo udeležbo v zadnjih letih je vplivala gotovo slabša finančna situacija, saj je težko zagotoviti nagradni sklad, ki bi privabil vrhunske šahiste iz sosednjih držav, pa tudi iz oddaljenejših slovenskih klubov. To pa ni ovira za neumornega predsednika Šahovskega društva Ptuj, MM Danila Polajžerja, da ne bi vztrajal pri tradiciji nadaljevanja turnirjev. Še vedno je udeležba dovolj kakovostna in tako odlična priložnost za mlade domače šahiste, da se lahko preizkusijo v močni, tudi mednarodni konkurenci. Na dosedanjih sedmih turnirjih je štirikrat zmagal slovenski MM Domen Krumpačnik, po enkrat pa VM Robert Markuš iz Srbije, VM Robert Lončar iz Hrvaške in mladi Matej Titan iz Slovenije. Je
morda tokrat na vrsti kdo iz domačega društva? Odgovor na to bodo dali šahisti, ki bodo prvič sedli za šahovnice v petek, 17. januarja,
ob 17. uri, v prostorih Šahovskega društva Ptuj, Dravska ulica 18. Turnir je odprt za vse šahiste, ki bodo svojo udeležbo potrdili do četrtka, 16. januarja 2014, na spletni strani: http:/www.sah-drustvo-ptuj.si/ open/open.htm. Najboljši igralci domačega društva v članski in mladinski konkurenci bodo osvojili tudi naslov društvenega prvaka za leto 2013. Vabljeni!
Silva Razlag
Program turnirja:
-	odprtje v petek, 17. 1., ob 16.45
-	1. kolo v petek, 17. 1., ob 17.00
-	2. kolo v soboto, 18. 1., ob 17.00
-	3. kolo v nedeljo, 19. 1., ob 16.00
-	4. kolo v ponedeljek, 20. 1., ob 17.00
-	5. kolo v četrtek, 23. 1., ob 17.00
-	6. kolo v petek, 24. 1., ob 17.00
-	7. kolo v soboto, 25. 1., ob 10.00
-	8. kolo v soboto, 25. 1., ob 17.00
-	9. kolo v nedeljo, 26. 1., ob 14.00
-	zaključek in podelitev nagrad 15 minut po zadnji partiji
torek • 14. januarja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Tenis • DP U-16 in U-12
Ptujčanom en naslov in dva finala
Nogomet • NK Aluminij
Kidričani začeli priprave
Nogometaši Aluminija, sicer tretjeuvrščeno moštvo v 2. SNL, so priprave na drugi del prvenstva pričeli v ponedeljek na stadionu v Kidričevem. Tretje mesto in enajst točk zaostanka za vodečim Dobom je manj, kot so v lanskoletnem prvoligašu pričakovali pred prvenstvom. Visok zaostanek za Dobom bo izjemno težko nadoknaditi, veliko pa bo odvisno že od prve tekme spomladanskega dela, ko Kidričani 16. marca gostujejo v Dobu.
Aluminij so v jesenskem delu vodili trije trenerji (Ante Šimundža, Kliton Bozgo in Robert Pevnik), ki so bili različno uspešni. Najuspešnejši je bil Robert Pevnik, ki je z ekipo v šestih tekmah petkrat zmagal in enkrat remiziral. Razlogov za spremembe tako ni bilo in Pevnik je nogometaše Aluminija popeljal na prvi
trening. V igralskem kadru je že prišlo do sprememb, saj so se v Kidričevem za sodelovanje zahvalili Arapadu Vašu, Mitju Kovačeviču, Liridonu Osmanaju in Sandru Bloudku. Na priprave so bili povabljeni mladinci iz lastne nogometne šole, in sicer Matic Vrbanec, Elvino Podbrežnik, Sašo Ge-rečnik, Alen Kozar in Gregor Cafuta. Ti bodo iskali svojo priložnost za dokazovanje, zaenkrat pa o kakšnih drugih okrepitvah ni slišati.
Do začetka prvenstva bodo Kidričani odigrali kar nekaj pripravljalnih tekem, in sicer naj bi bile potrjene naslednje: Aluminij - Rudar (22. 1.), Aluminij - Žalec (25. 1.), Aluminij - Zavrč (29. 1), Drava - Aluminij (1. 2.), Aluminij - Celje (8. 2.), Aluminij - Odranci (11. 2.), Wildon -Aluminij (15. 2.).
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaše Aluminija bo za drugi del sezone pripravljal Robert Pevnik.
Kegljanje
Moški del ekipe uspesno začel drugi del sezone
V prvem krogu nadaljevanja prvenstva so ptujski kegljači in kegljavke nastopili z različnim uspehom. Ptujčanke so doma doživele neugoden poraz, zaradi katerega pa niso zdrsnile na lestvici, saj so bile poražene tudi neposredne konkurentke. Domačinke tokrat niso kegljale na svojem nivoju in so zabeležile slabe rezultate. Edino točko je osvojila Marina Kramber-ger v zadnjem dvoboju. Vsekakor bodo imele Ptujčanke še precej priložnosti za popravni izpit, le izkoristiti jih bo treba ...
Uspešneje so drugi del prvenstva začeli moški, ki so visoko premagali Radensko. Novi dve točki sta jih pripeljali na sredino prvenstvene lestvice, vendar so razlike med ekipami zares minimalne. Tako jih do 2. mesta ločijo 3 točke, do zadnjega pa le dve. Na začetku tekme proti Radenski so gostje še držali izid 1:1 (za domačine je zmagal Robi Golob), nato pa so Dani Kozoderc, Milan Čeh in Boris Premzl osvojili tri točke in četrta zmaga v prvenstvu je bila dosežena. Uspešni so bili tudi igralci iz Prepolj, ki so ugnali Konjičane.
I.	B SKL (ž)
REZULTATI 10. KROGA: Drava - Radenska 1:7, Izola - Gorica 8:0, Šoštanj - Mas Tech 2:6, Im-pol - Trebnje 5:3, Miklavž - Celje
II.	5:3
1.	MIKLAVŽ	10	8 0	2	16
2.	IMPOL	10	6 1	3	13
3.	CELJE II.	10	6 0	4	12
4.	IZOLA	10	5	1	4	11
5.	RADENSKA	10	5	1	4	11
6.	MAS TECH	10	5	0	5	10
7.	GORICA	10	5	0	5	10
8.	DRAVA	10	3	0	7	6
9.	TREBNJE	10	3	0	7	6
10.	ŠOŠTANJ	10	2	1	7	5
DRAVA - RADENSKA 1:7 (2811:2902)
KK DRAVA: Fridl 231-Plajnšek 244, Krušič 494, Kolar 448, Pavlic 440, Bombek 475, Kramber-ger 479
3. SKL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Drava - Radenska 6:2, Ceršak - Ko-rotan 6:2, Ruše - DE Vesta 2:6, Slovenj Gradec - Pivovarna Laško 3:5, Prepolje - Konjice 5:3.
1.	CERŠAK	10 8 0 2 16
2.	DE VESTA 10 6 1 3 13
3.	PIVOVARNA LAŠKO 10 6 0 4 12
4.	KONJICE 10 6 0 4 12
5.	DRAVA	10 4 1 5 9
6.	SLOVENJ GRADEC 10 3 2 5 8
7.	PREPOLJE 10 4 0 6 8
8.	RUŠE	10 4 0 6 8
9.	KOROTAN 10 3 1 6 7
10.	RADENSKA 10 3 1 6 7
DRAVA - RADENSKA 6:2 (3079:2949)
KK DRAVA: Golob 555, Sušanj 487, Kozoderc 545, Čeh 504, Premzl 515, Češ 237-Podgoršek 237 Danilo Klajnšek
V »deželi tam spodaj« se najboljši teniški igralci in igralke sveta borijo na prvem letošnjem turnirju za grand slam, na domačih igriščih pa za naslove državnih prvakov v mlajših konkurencah.
Fantje do 16. leta starosti so se pretekli teden merili na Oto-čcu, med uspešnejšimi pa so bili tudi člani TK Terme Ptuj. Na turnirju so nastopili trije, in sicer Blaž Bezjak, Sven Lah in Amadej Goručan.
Blaž (39. na lestvici TZS U-16) je moral nastope začeti v kvalifikacijah in jih je z dvema zmagama tudi uspešno opravil. Pri tem je v 2. krogu premagal 1. nosilca kvalifikacij Andreja Šušteršiča (MAX Ljubljana), ki na lestvici TZS zaseda 21. mesto. V prvem krogu glavnega turnirja je tesno izgubil proti Vehovcu (11.). Po pričakovanjih sta bila uspešnejša Amadej Goručan in Sven Lah, ki sta bila med glavnimi nosilci (2. in
DP U-16, Otočec. rezultati:
posamezniki:
1.	krog: Blaž Bezjak - Jan Ve-hovec (PROTEN) 4:6, 6:2, 3:6, Sven Lah (5.) - Niko Čačič (Branik) 6:0, 6:0, Amadej Goručan (2.)
-	Vid Keršič (Branik) 6:4, 3:6, 7:5;
2.	krog: Lah (5.) - Matic Zaplo-tnik (LTC) 6:1, 6:1, Goručan (2.) -Maks Meh (ŠTK Velenje) 6:3, 6:0;
četrtfinale: Lah (5.) - Goručan (2.) 6:3, 6:2;
polfinale: Lah (5.) - Nejc Sitar (ŽTK Maribor, 4.) 6:4, 6:4;
finale: Lah (5.) - Grega Kokalj (As Litija, 1.) 4:6, 3:6.
dvojice:
1.	krog: Lah/Goručan (2.) -prosta, Bezjak/Justin (Ptuj/ŠTK Velenje) - Puhner/Velički (Branik) 1:6, 6:3, 10:6;
2.	krog: Lah/Goručan (2.) -Bezjak/Justin 6:4, 6:2;
četrtfinale: Lah/Goručan (2.)
-	Anbrožič(Šenica (Hari/MAX, 7.) 6:2, 6:1;
polfinale: Lah/Goručan (2.) -Kebrič/Kovačič (Branik, 3.) 6:2, 6:4;
finale: Lah/Goručan (2.) - Ko-kalj/Sitar (AS Litija/ŽTK Maribor, 1.) 6:7(8), 2:6.
5.). Sven v uvodnem dvoboju ni oddal niti točke, Amadej pa je imel nepričakovane težave: reševal je celo zaključno žogo tekmeca ... Igralca ptujskega kluba sta se med seboj pomerila v četrtfinalu, tokrat pa je bil uspešnejši Sven. Ta je v polfina-lu ugnal še Mariborčana Nejca Sitarja in se prebil v veliki finale. Proti najboljšemu slovenskemu igralcu v tej starostni kategoriji - Gregu Kokalju - se je dobro upiral, a je bil tekmec vendarle uspešnejši. Blaž je imel svoje priložnosti za osvojitev vsaj enega niza, a jih tokrat
še ni izkoristil. Vsekakor so lahko Sven in njegovi trenerji zadovoljni s prikazanim nivojem tenisa, vedno pa je še možen napredek .
Amadej in Sven sta združila moči tudi med dvojicami, bila sta 2. nosilca. V 2. krogu sta izločila klubskega kolega, Blaža Bezjaka. Do finala sta med 23 pari prišla brez izgubljenega niza, tam pa sta se za končno zmago »udarila« s 1. nosilcema, Litijanom Kokaljem in Mariborčanom Sitarjem. Kokalj je tudi v tej konkurenci dokazal, da v Sloveniji trenutno izstopa
DP U-12, Ljubljana, rezultati:
posamezniki:
1.	krog: Blaž Vidovič (3.) - Marko Obradovič (Krško) 7:5, 6:2;
2.	krog: Vidovič (3.) - Nik Jur-jevčič (LTC) 6:1, 6:0;
četrtfinale: Vidovič (3.) - Miha Vetrih (ŠTK Velenje) 6:0, 6:2;
polfinale: Vidovič (3.) - Samuel Pate (Portovald, 1.) 6:4, 1:6, 4:6;
finale: Pate (1.) - Filip Kaljevič (Domžale, 2.) 6:7(4), 1:6.
dvojice:
2. krog: Vidovič/Pate (1.) -Flander/Premzl (Maja/ŽTK MB) 6:0, 6:0;
četrtfinale: Vidovič/Pate (1.) -Golob/Jurjevčič (Triglav/LTC) 6:2, 6:1;
polfinale: Vidovič/Pate (1.) -Dimitrijevič/Vengust (Celje, 4.) 6:1, 6:2;
finale: Vidovič/Pate (1.) - Ka-ljevič/Kovačič (Domžale/Šetnru-pert, 2.) 6:3, 6:4.
iz konkurence letnikov 1998 in se je veselil še drugega naslova državnega prvaka. Ptujska dvojica je na drugi strani prav tako dokazala, da je povsem konkurenčna najboljšim.
Zimsko državno prvenstvo letnikov 2002 in mlajših je potekalo v Ljubljani, na igriščih klubov Šport plus in Jaki šport. Pri fantih je TK Terme Ptuj zastopal Blaž Vidovič, bil je 3. nosilec.
Uvodne tri kroge je preskočil brez izgubljenega niza, v polfinalu pa se je v zgornjem delu žreba pomeril s 1. nosilcem Samuelom Patejem. Blaž je srečanje dobro začel in po-vedel 1:0 v nizih. Kasneje je pobudo prevzel Pate in izenačil na 1:1, v odločilnem nizu pa je prvi nosilec še enkrat več unovčil svoje prednosti in slavil.
Vidovič in Pate sta skupaj nastopala v dvojicah, kjer sta bila 1. nosilca. Svoj status sta povsem upravičila, saj sta na celotnem turnirju oddala le 13 iger, do finala le 6 . Tako se je Blaž Vidovič veselil naslova državnega prvaka.
Jože Mohorič
Karate
Osnovnošolska liga
Konec decembra je v Lenartu potekal 2. krog osnovnošolske karate lige. Tekmovanja se je udeležilo tudi 11 tekmovalcev iz Karate-do kluba Ptuj. Predstavili so se v katah, borbah in katah ekipno ter pri tem bili zelo uspešni, saj so domov prinesli pet medalj.
Tretje mesto so v katah osvojili Kaja Grajfoner, Jure Sluga in Krištof Križanec, Primož Galun in Zala Horvat sta osvojila 5. do 8. mesto, Anej Šmid Cafuta se je uvrstil v drugi krog, pri svojem prvem nastopu pa je bil uspešen tudi Aleš Prigl. V katah so se pomerili še Patrik Murko, Matic Herga in Doroteja Jakop.
V borbah sta 3. mesto osvojila Tilen Murko in Krištof Križanec, nastopili pa so še Jure Sluga, Matic Herga, Patrik Murko in Primož Galun, ki je osvojil 5. do 8. mesto.
Ur
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) je osvojil naslov državnega prvaka med dvojicami v kategoriji U-12.
Šah • Januarske lestvice
Beljavski za las ob stoterico, Lenič napredoval za deset mest
Na januarski svetovni šahovski lestvici najboljših sto šahistov je prišlo do nekaterih sprememb v primerjavi z decembrom lanskega leta. Za las je mesto med najboljšimi izgubil član Šahovskega društva Ptuj Aleksander Beljavski, za deset mest pa je napredoval edini predstavnik Slovenije Luka Lenič. Z 2656 točkami je na 89. mestu in je tudi edini šahist na lestvici stotih iz bivše skupne države.
Na prvem mestu je še vedno močno v vodstvu aktualni svetovni prvak, 24-letni Norvežan Magnus Carlsen z 2872 ratin-škimi točkami. Spremembe tudi ni na drugem mestu, ki ga zaseda Levon Aronian iz Armenije, ki je od decembra svoje ra-tinške točke povečal za 9 in jih ima 2812. To pa sta tudi edina dva velemojstra z ratingom pre-
ko 2800 točk. Sicer jih je med najboljšimi stotimi šahisti iz 33 držav, največ, 24, še vedno iz Rusije, kar 47 pa jih je iz držav bivše Sovjetske zveze. Razmerje med Evropo in ostalim svetom je 77:23 v korist Evrope.
Na lestvici je pet novincev. Ti so zamenjali peterico, ki se je začasno morala posloviti od kluba sto, med njimi tudi član ŠD Ptuj Aleksander Beljavski, ki je sedaj tako tik za stoterico. Zanimiva je starostna struktura najboljših stotih. Kar 50 % je mlajših od 30 let, 36 % jih je starih med 30 in 39 let in samo 14 % med 40 in 49 let. Prav 49 let ima najstarejši Kiril Ge-orgiev (2653) iz Bolgarije na 98. mestu, medtem ko je najmlajši, 18-letni Madžar Richard Rapport (2691), na 56. mestu. Samo mesto pred njim je njegova rojakinja Judit Polgar
(2693), edina ženska v moški stoterici.
Na januarski slovenski lestvici najboljših sto je
Luka Lenič (2656) na prvem mestu, medtem ko »Ptujčani« zasedajo naslednja mesta: 2. Aleksander Beljavski (2643), 3. Jure Borišek (2567), 5. Duško Pavasovič (2564), 21. Gregor Podkrižnik (2353), 40. Danilo Polajžer (2294), 60. Robert Ro-škar (2264).
Na slovenski ženski šahovski lestvici vodi Anna Muzičuk (2566), tri članice ŠD Ptuj pa zasedajo naslednja mesta: 12. Anita Vrabič (2057), 47. Lara Carli (1680) in 56. Alja Janže-kovič (1557). Med ptujskimi mladinci sta najboljša Andraž Šuta, ki je v kategoriji fantov do 16 let na 12. in David Murko na 16. mestu.
Silva Razlag
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 14. januarja 2Q14
Mali nogomet • MNZ Ptuj, ZLMN Ormož, ONL Videm
Poetovio in Rim že v končnici, točka Ptujske Gore
Liga MNZ Ptuj
REZULTATI 8. KROGA: Casino Ptuj - ŠD Skorba bar Boško 2:5, KMN Draženci - ŠD Ptujska Gora 3:3, KMN Majolka - ŠD Draženci 6:3, Poetovio plindom 0807300 - Klub ptujskih študentov 5:2, KMN Bagerkom Pra-gersko - ŠD Rim 0:4.
REZULTATI 9. KROGA: Klub ptujskih študentov - Casino Ptuj 1:3, ŠD Draženci - Club 13 2:5, ŠD Ptujska Gora - KMN Bagerkom Pragersko 0:4, ŠD Rim - KMN Majolka 1:1, ŠD Skorba bar Boško - KMN Dra-ženci 2:2.
W8!!!iS' _ ___— _
"Mil
1. POETOVIO PLIND.	S	S	0	0	48:14	24
2. ŠD RIM	S	6	1	1	25:9	19
3. KPŠ	9	5	1	3	18:16	16
4. KMN DRAŽENCI	S	3	4	1	23:19	13
5. KMN MAJOLKA	S	3	3	2	25:23	12
6. CASINO PTUJ	9	4	0	5	25:29	12
7. CLUB 13	S	3	2	3	19:19	11
8. ŠD SKORBA	S	3	2	3	21:24	11
9. KMN BAGERKOM	S	2	0	6	14:26	6
10. ŠD DRAŽENCI	S	1	0	7	13:28	3
11. PTUJSKA GORA	S	0	1	7	10:34	1
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa ŠD Ptujska Gora je v 8. krogu presenetila ekipo KMN Draženci in ji odščipnila točko.
Malonogometaši, ki nastopajo v Zimski ligi, so bili sila dejavni tudi ta konec tedna, ko sta bila odigrana dva kroga. V soboto so največje presenečenje v 8. krogu pripravili igralci Ptujske Gore, ki so favorizirani ekipi KMN Draženci odščipnili točko. Na koncu je bilo 3:3, čeprav so Timotej Petek in druščina vodili že s 3:0. Ptujska Gora je tako osvojila šele prvo točko v ligi. Negativno je presenetila tudi ekipa Casino Ptuj, ki jo je gladko ugnala Skorba Bar Boško. Mlada ekipa KMN Majolka je brez težav ugnala ŠD Draženci, v der-biju kroga pa je ekipa Poetovia gladko odpravila KPŠ. Aktualni prvaki so s štirimi zadetki odpravili Pragerčane.
V 9. krogu v nedeljo je ekipa »študentov« doživela še drug
udarec v dveh dneh, saj jo je gladko ugnala ekipa Casinoja Ptuj in postavila njeno pot v končnico pod vprašaj. Club 13 je s »petardo«odpravil ŠD Draženci, »bagerji« iz Pragerskega pa so slavili šele drugič letos, potem ko so gladko odpravili Ptujsko Goro. Rim in Majolka sta se razšla z remijem, prav tako pa Skorbčani in igralci KMN Draženci.
POETOVIO PLINDOM 0807300 - KPŠ 5:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Kelenc (4.), 1:1 Strmšek (13.), 2:1 Zagoršek (16.), 3:1 Kurež (22.), 4:1 Kurež (23.), 5:1 Letonja (26.), 5:2 Mihelič (30.)
POETOVIO	PLINDOM
0807300: Trop, Čeh, Zagoršek, Fridl, Emeršič, Kurež, Letonja, Kelenc
KPŠ: Ber, Mihelič, Mulej, Svr-žnjak, A. Šešo, Strmšek
Derbi 8. kroga je gladko pripadel Poetoviu. »Večni prvaki«
zimske lige so slavili suvereno, študentje posebej v drugem delu niso bili dorasel tekmec. Z novo zmago so se modri tudi teoretično že uvrstili v končnico tekmovanja, ekipa KPŠ pa bo na njo po slabem vikendu morala še počakati. Že v 4. minuti je s pravim projektilom zadel Kelenc in Poetovio povedel v vodstvo. V uvodnih minutah so bili močno oslabljeni »študentje« v izrazito podrejenem položaju, pritiska pa so se otresli šele v nadaljevanju prvega dela igre. V 10. minuti so namreč po strelu Strmška stresli tudi okvir vrat. Po dokaj izenačeni končnici prvega dela smo videli izenačenje, zanj je poskrbel Strmšek v 13. minuti.
V	drugem delu so modri stopili na plin in tudi sicer smo gledali bolj dinamično srečanje kot v prvem delu. Na 2:1 je povišal Zagoršek.
V	22. minuti je zadel Kurež, ki je nato minuto kasneje ponovil vajo in se še utrdil na mestu vodilnega strelca lige. Ko je v 26. minuti zadel še Letonja, je bilo srečanje dokončno odločeno, prav v izdi-
Mali nogomet • Turnir deklet U-17 na Ptuju
Domačinke pokazale velik napredek
Ženski nogometni klub MSM Ptuj je bil v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije v nedeljo organizator zimske ženske vzhodne lige v malem nogometu za sezono 2013/14. Dekleta do 17. leta starosti so se na kvalifikacijskem turnirju borila za vstop na zaključni turnir najboljših štirih slovenskih ekip. V športni dvorani Center se je zbralo sedem ekip iz vzhodnega dela Slovenije, ki so med
seboj odigrale tekme po sistemu vsaka z vsako: skupno je bilo na sporedu kar 21 tekem.
Mlada ptujska vrsta, katere večina igralk sodi v starostno kategorijo U-14, je turnir dobro odprla, saj je s 3:0 ugnala vrstnice iz Slovenj Gradca. Med strelke so se vpisale Hergova, Mlakarjeva in Nahbergerjeva. V drugi tekmi so nesrečno, z 0:1, izgubile proti Rudarju, potem ko so prejele zadetek 10
sekund pred koncem tekme. Ptujčanke so v nadaljevanju turnirja najprej z zadetkom Čučkove z 1:0 premagale Maribor rumene, nato so remizirale 0:0 z ekipo Teleing Pomurje Beltinci mlade. V naslednji tekmi se jim je pripetila podobna smola kot proti Rudarju: s prejetim zadetkom v zadnji minuti so proti Mariboru izgubile z 0:1. V zadnji tekmi so bile nemočne proti najboljši ekipi v
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske nogometašice (v rdeče-belih dresih) so na polfinalnem turnirju zimske ženske lige U-17 osvojile 5. mesto.
hljajih tekme pa je izid srečanja postavil Mihelič.
ŠD RIM - KMN MAJOLKA 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Krajnc (10.), 1:1 Kmetec (30.)
ŠD RIM: Zupanič, Vogrinc, Krajnc, T. Gajser, R. Železnik, Ši-rec, Magdič, M. Gajser, B. Žele-znik
KMN MAJOLKA: Hrženjak, Trep, Zemljak, Cafuta, Kozel, Krajnc, Kmetec, Sitar, Koren.
Sila zanimivo srečanje 9. kroga je bilo odigrano med ekipama Rima in Majolke. »Rimljani« so bili absolutni favoriti srečanja, toda končalo se je z remijem, ki je glede na prikazano na parketu tudi najpravičnejši, saj je vsaki ekipi pripadel polčas. Srečanje je bilo vseskozi trdo, lepih priložnosti pa ni bilo veliko. V uvodu so bili podjetnejši sinje modri, ki so preko Simona Krajnca zadeli v 10. minuti. Aktualni prvaki bi lahko svoje vodstvo povišali nekaj trenutkov kasneje, toda na-jizkušenejši igralec Rima Matej Gajser je od daleč zadel okvir vrat. V drugi polčas so agresivne-je krenili tudi igralci Majolke, ki so nekajkrat zapretili predvsem preko Kmetca in Sebastjana Krajnca. Na drugi strani bi lahko vprašanje zmagovalca rešila Robert Železnik in Tomaž Gajser. Nespremenjen izid iz prvega dela je obetal napeto končnico, kjer je obramba Rima storila napako in pol minute pred koncem so po prekršku vratarja Zupaniča v svojem kazenskem prostoru imeli igralci Majolke na voljo kazenski strel. Uspešen izvajalec je bil Kmetec, ki je poskrbel za pravičen remi, ki je Rimu zadostoval za uvrstitev v končnico.
dk, tp
ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Preša Slovenj Gradec 3:0
ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Rudar Škale 0:1
ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Maribor rumeni 1:0
ŽNK MSM Ptuj - Teleing Po-murje Beltinci mlade 0:0
ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Maribor 0:1
ŽNK MSM Ptuj - Teleing Po-murje Beltinci 0:2
ŽNK MSM Ptuj: Lara Žiher, Ana Majerič, Rika Herga, Nika Ču-ček, Ines Krajnc, Ana Dobrikovič, Eva Pernek, Hana Simonič, Špela Nahberger, Vita Čančer, Saša Mlakar; trener: Miran Zorčič; vodja ekipe: Leon Kodrič.
Sloveniji, Teleing Pomurje Beltinci, in so izgubile z 0:2.
Na celotnem turnirju so mlade ptujske igralke pokazale veliko nogometnega znanja, predvsem pa kažejo pod vodstvom trenerja Mirana Zorčiča iz turnirja v turnir velik napredek v igri. Do zadnje tekme so bile v igri za napredovanje na zaključni turnir, ki si ga je s prvim mestom in brez poraza zagotovila ekipa Teleing Po-murje Beltinci (Beltinčanke so petkrat zmagale in v najboljši tekmi turnirja so s 3:3 remizi-rale z Rudarjem Škalami). Vstopnico na zaključni turnir si je na sila izenačenem turnirju na Ptuju zagotovila tudi mlada ekipa Teleinga Pomurja Beltinci, medtem ko so bile Ptujčanke na koncu pete.
David Breznik
ZLMN Ormož: Na
končne odgovore o prvakih bo treba še počakati
V članski konkurenci je 8. krog ponudil derbi vodečih ekip, kjer je zasedba Inox ograj Majcen z 2:1 ugnala vodilno moštvo lige, Avtoprevozništvo Jerebič. Tako so Inoxi v 9. krog krenili iz samega vrha lestvice z dvema točkama naskoka, vendar jim po remiju proti Baru Gaja iz Ivanjkovcev (2:2) te prednosti ni uspelo obdržati. O prvaku v članski konkurenci bosta tako odločala zadnja dva kroga.
Tudi v veteranski konkurenci prvak še ni znan. Trenutno najbolje kaže veteranom iz Miklavža pri Ormožu, ki so vodeča ekipa lige, vendar s tekmo več od glavnih konkurentov za naslov, Smokijev in Tomaža. Derbi tega kroga med Mladostjo in Tomažem so suvereno s 3:0 dobili slednji, ki v zadnjih dveh krogih upajo na spodrsljaj Smokijev, kar bi zadostovalo za novi naslov Petelinov. Še bo pestro.
ČLANI
Rezultati 8. kroga: Trust - Mladost Miklavž 3:2, Brlek Transport Cvetkovci - Alinea 2:4, Bar Gaja Ivanjkovci - Akord Izkoščevanje mesa 0:6, Inox ograje Majcen - Avtoprevozništvo Jerebič 2:1, Tomaž - Črni ribič Frankovci 5:2, Vičanci - Strjanci 6:2.
Rezultati 8. kroga: Mladost Miklavž - Akord Izkoščevanje mesa 0:0, Strjanci - Črni ribič Frankovci 2:3, Tomaž - Trust 3:0, Avtoprevozništvo Jerebič - Brlek Transport Cvetkovci 3:0, Bar Gaja Ivanjkovci - Inox ograje Majcen 2:2, Alinea - Vičanci 4:2.
1.	INOX O. MAJCEN 9 6 3 0 24:7 21
2.	AVTOP. JEREBIČ 9 7 0 2 35:10 21
3.	ALINEA	9 5 1 3 30:19 16
4.	GAJA IVANJKOVCI 9 5 1 3 31:21 16
5.	Č. R. FRANKOVCI 9 5 1 3 24:15 16
6.	KMN TOMAŽ 8 5 0 3 27:11 15
7.	MLAD, MIKLAVŽ 9 4 2 3 20:16 14
8.	AKORD	9 4 2 3 25:22 14
9.	TRUST	9 3 0 6 23:35 9
10.	BRLEK TRANS. 8 2 1 5 10:25 7
11.	VIČANCI 9 1 1 7 16:33 4
12.	STRJANCI 9 0 0 9 9:61 0
Najboljši strelci: Goran Šnaj-der (Avtoprevozništvo Jerebič) 13, Timotej Vočanec (Bar Gaja Ivanjkovci) 11, Denis Pintarič (Črni ribič Frankovci) 9, Tadej Žinko (Akord Izkoščevanje mesa) 8, Rok Mulej (Alinea) 7 zadetkov ...
VETERANI
Rezultati 7. kroga: Tomaž - Mladost Miklavž 3:0, Ručica Bresnica
-	Vičanci 0:1, Fiposor Aries IT - Bar As Ormož 2:1, Smoki Ormož - Pristan Frankovci 3:0, Modelarstvo in montaža Rakuša prosto.
1.	MLAD. MIKLAVŽ 7	5	1 1	23:8	16
2.	SMOKI ORMOŽ 6	5	0 1	23:7	15
3.	TOMAŽ 6	4	1 1	24:8	13
4.	BAR AS ORMOŽ 6	3	2 1	15:7	11
5.	FIPOSOR ARIES IT 6	3	1 2	20:11	10
6.	VIČANCI 6	3	12	16:12	10
7.	P. FRANKOVCI 6	1	0 5	7:30	3
8.	RUČICA BRESNICA 7	1	0 6	15:38	3
9.	M. MONT. RAKUŠA 6	0	0 6	7:29	0 Najboljši strelci: Sandi Sam-
bolec (Vičanci) 10, Boris Prapo-tnik (Fiposor Aries IT) 10, Mihael Mori (Ručica Bresnica) 8, Zvonko Gašparič (Tomaž) 6, Andrej Topoli-njak (Mladost Miklavž) 6, Robert Jaušovec (Bar As Ormož) 6, Tomi Komperšak (Fiposor Aries IT) 6 zadetkov .
uk
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 8. KROGA: ŠD
Majski Vrh Bar Dolence - Strmec 10:1, ŠD Zg. Pristava I - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 1:6, ŠD AS -Klub R21 5:6, ŠD Zg. Pristava II
-	NK Videm 2:8, ŠD Pobrežje -Joe Fernandes 12:1, EHM Team
-	Konstrukterstvo Osenjak Franci 8:2. Prosta je bila ekipa KMN Majolka.
1.	ŠD MAJSKI VRH 8 6 0 2 42:20 18
2.	ŠD ZG. PRISTAVA I 8 6 0 2 46:26 18
3.	ŠD AS	7 6 0 1 49:31 18
4.	KMN MAJOLKA 7 5 2 0 33:15 17
5.	PETROVIČ SELAN 7 5 0 2 33:15 15
6.	ŠD POBREŽJE 7 5 0 2 33:17 15
7.	KLUB R21 7 5 0 2 27:24 15
8.	KONST. OSENJAK 8 2 0 6 32:55 6
9.	NK VIDEM 8 2 0 6 24:48 6
10.	EHM TEAM 7 1 1 5 25:32 4
11.	JOE FERNANDES 8 1 1 6 16:48 4
12.	ZG. PRISTAVA II 7 1 0 6 21:35 3
13.	STRMEC 7 0 2 5 14:29 2
Darko Lah
Ekipa ŠD Zgornja Pristava I trenutno zaseda 2. mesto na lestvici ONL Videm.
Futsal, U-18, 17. krog
Mladi Petelini še naprej suvereno
Tomaž Picerija Ozmec - Sveta Trojica 9:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Školiber (1.), 2:0 Gašparič (5.), 2:1 Hrastnik (8.), 3:1 Magdič (19.), 4:1 Školiber (24.), 5:1 Gašparič (28.), 6:1 Zlatnik (28.), 7:1 Magdič (29.), 8:1 Gašparič (34.), 9:1 Magdič (37.).
TOMAŽ: Starčevič, Ketiš; Magdič, Kamenšek, Školiber, Zlatnik, Goričan, Plavec, Gašparič, Rajh. Trener: Marjan Magdič.
Dvoboj prvouvrščene in zadnjeuvrščene ekipe so zanesljivo dobili mladi petelini od Svetega Tomaža. To je bila že šesta zaporedna zmaga Tomaža, ki neustavljivo drvi k prvemu mestu v skupini B. Za naslov državnih prvakov se letos poteguje 21 ekip iz vse Slovenije. V 8. krogu, ki je na sporedu 1. februarja, Tomaž čaka gostovanje v Mariboru.
uk
torek • 14. januarja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Športni napovednik
Rokomet • Prijateljska tekma
SREDA, 15. 1., OB 20.00 v dvorani Ljudski vrt na Ptuju: Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož.
Ljutomer • Izbor športnika leta 2013
Športna zveza Ljutomer bo že 44. razglasila najuspešnejše športnike za minulo leto. Na slovesni prireditvi, ki bo v ljutomerski športni dvorani ŠIC v četrtek, 16. 1., ob 18.00, bodo za svoje dosežke nagrajeni najboljši v letu 2013: športnica in športnik, športno društvo, šolsko športno društvo ter perspektivna športnica in športnik. Podeljena bodo tudi posebna priznanja.
NŠ
Nogomet
Rok Buzeti iz Zavrča v Ljutomer
Rok Buzeti, 25-letni nogometaš iz Prekmurja, je po jesenskem delu nastopanja za prvoligaško vrsto Zavrča podpisal šestmesečno pogodbo s članom 3. SNL - vzhod, ekipo Avto Rajh iz Ljutomera. Igra-
lec, ki se odlično znajde tako v obrambnih kot napadalnih nalogah, je doslej v kar osmih tekmovalnih sezonah igral za slovenske prvoligaše Muro, Maribor, Nafto, Gorico in Zavrč.
NŠ
Judo • 16. pokal KBV Lendava
V Lendavi blizu 300 judoistov
V	Lendavi je potekal 16. pokal KBV Lendava v judu, na njem pa je nastopilo kar 293 mladih tekmovalcev iz 39 klubov iz sedmih držav: Slovaške, Romunije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske in Slovenije. Med njimi so nastopili tudi mladi tekmovalci JK Drava Ptuj in Gorišnica.
V	ptujski vrsti sta zmago dosegli dekleti: Evelin Mun-da v kategoriji mlajših deklic (U-12) do 30 kg, Nika Šlam-berger pa med mlajšimi kade-tinjami +70 kg. Izmed fantov so peta mesta osvojili Andi Karameta (ml. dečki, -42 kg), Jan Hodžar (st. dečki, -60 kg) in Luka Šlamberger (st. dečki, +66 kg). Aljaž Ajdič (ml. dečki, -35 kg) je bil sedmi, deveta mesta pa sta osvojila Vasja Koren (ml. dečki, -35 kg) in Rene Kloar (st. dečki, -46 kg).
JK Gorišnica sta tokrat zastopali le Eva Čagran in Lana Drobnjak, obe pri starejših deklicah. Eva je v kategoriji
-36 kg osvojila 3. mesto, Lana pa v kategoriji -57 kg sedmo.
Uspeh mladih Ljutomerčanov
Med 39 klubi sta sodelovali tudi ljutomerski vrsti - TVD Partizan, ki je osvojil 2. mesto, in ŠD Prleška judo šola, ki je bila trinajsta. Pri posameznikih pa so iz ljutomerskih vrst vidnejše rezultate dosegli - mlajše deklice: 3. Diana Šterman (-36 kg); mlajši dečki:1. Niki Zmazek (-27 kg), Nejc Me-znarič (-50 kg) in Nejc Vajda (-55 kg), 3. Niko Novak (-32 kg), Matej Ciglarič (-38 kg) in Miha Rudolf (-42 kg); starejše deklice: 3. Ana Potočnik (-44 kg); starejši dečki: 1. Nejc Vaj-da (-55 kg), 3. Gabriel Zadra-vec (-34 kg) in Gašper Rudolf (-50 kg); mlajše kadetinje: 1. Nina Magdič (-52 kg) in Mazo-uzi Hanna (-57 kg), 2. Maša Štuhec (-70 kg); mlajši kadeti: 2. Marsel Majcen (-66 kg).
JM, NŠ
Šahovski kotiček
Pričel se je ciklus šahovskih turnirjev za leto 2014
V januarju se je pričel ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2014 v hitropoteznem (pet minut za partijo) in pospešenem šahu (petnajst minut za partijo).
Na turnirju v hitropoteznem šahu za januar je sodelovalo 16 igralcev, ki so odigrali petnajst kol po krožnem - Bergerjevem sistemu. Na turnirju so odlično nastopili mladi igralci, ki lepo napredujejo in bodo v bodočnosti gotovo nosilci igre domačega društva na tovrstnih tekmovanjih. Na turnirju je zmagal David Murko, ki je za las, zaradi boljšega uspeha po sistemu Sonnenborg - Berger prehitel drugouvrščenega Darka Dominka. Doseženi so bili naslednji rezultati: David Murko in Darko Dominko po 12,5 točke, David Zagoršek 11,5 točke, Milan Fijan in Branko Orešek po 11 točk, Igor Iljaž 10,5 točke, Anton Butolen 9 točk, Janko Bohak 8,5 točke, Ciril Kužner 7 točk, Matjaž Zupanič 6,5 točke, Mirko Prelog in Aleksander Podkrižnik po 5,5 točke itd.
Na turnirju v pospešenem šahu je nastopilo 22 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem kol po švicarskem sistemu. Brez resne konkurence je prvo mesto osvojil zmagovalec lanskoletnega ciklusa turnirjev mednarodni mojster Danilo Polajžer. Rezultati turnirja: Danilo Polajžer 6,5 točke, Andraž Šuta 5,5 točke, Branko Orešek, David Murko, Janko Bohak in Boris Žlender po 4,5 točke, Igor Iljaž, David Zagoršek, Martin Majcenovič in Ivan Krajnc po 4 točke, Miloš Ličina, Klemen Kovačec in Mirko Prelog po 3,5 točke, Aleksander Podkrižnik, Ciril Kužner in Leon Selišek po 3 točke itd.
Janko Bohak
Tenis • Urh Krajnc Domiter
Iz »pomladne« Slovenije v polarni Chicago ...
V Sloveniji še krepko po novem letu vztrajajo pomladne temperature, preko luže pa se v ZDA ubadajo z ekstremno nizkimi temperaturami, ki gredo tudi nižje od minus 30 stopinj Celzija. In prav v ta mraz se je pretekli teden podal Urh Krajnc Domiter. Urh bo že tretji ptujski teniški igralec, ki odhaja na študij v ZDA: pred njim sta to storila Urška Jurič in Blaž Rola.
Usklajevanje študija in treniranja sta na ameriških univerzah urejena študentom bistveno bolj prijazno kot v Sloveniji, zato sploh ne čudi, da se mladi odločajo za to opcijo. Kako je odločitev sprejel Urh Krajnc Domiter in kakšni so njegovi načrti, pa nam je povedal še pred odhodom v zvezno državo Illinois v bližini Chicaga, kjer bo študiral na Illinois State University.
Kako bi ocenil leto 2013 z vidika tvojih teniških dosežkov?
Urh Krajnc Domiter: »V letu 2013 je bil tenis na drugem mestu, saj je bilo treba dokončati gimnazijo in opraviti maturo. Kljub temu sem pridno treniral in odigral nekaj domačih turnirjev. Med opravljanjem ustnega dela mature sem celo igral poletno državno prvenstvo, ki je bilo na Ptuju. Nikakor ga nisem želel izpustiti, saj je bilo res čudovito igrati pred polnimi tribunami; spodbujat so me prišli res vsi, ki jim tenis na Ptuju kaj pomeni. Kljub odlično odigranemu turnirju, praktično brez treninga, sem se po štiriurni borbi ustavil v četrtfinalu, med dvojicami pa še isti dan odigral finale in na žalost izgubil. Po tem državnem prvenstvu sem se poškodoval, dvojna diskus hernija je zahtevala pol leta rehabilitacije in počasnega vključevanja v tenis. Na koncu nam je le uspelo: tu bi se rad zahvalil predvsem fizioterapevtu Matiju Majcnu, Gorazdu Rajherju ter očetu, ki so me res odlično pripravili na naslednjo sezono. Predvsem Matija je bil tisti, ki se ni strinjal s kopico zdravnikov, ki so mi svetovali, naj preneham s tenisom. On mi je pokazal pot in od mene je bilo odvisno, ali bom zavihal rokave ter se potrudil po najboljših močeh. Z očetom sva morala celo spremenit tehniko nekaterih udarcev, da mi sedaj omogočajo izvedbo brez bolečin. Ob koncu decembra sem kateri dan preživel na teniškem igrišču in v telovadnici tudi do 6 ur. Brez mame, ki je prevzela funkcijo kuharice ter čistilke, in očeta, ki je preživel ves ta čas z mano na igrišču ter v fitnesu, bi bil takšen urnik
Urh Krajnc Domiter bo študij in treniranje tenisa nadaljeval v ZDA.
nemogoč, tako časovno kot finančno. Starša sta mi res omogočila skoraj idealno okolje za pripravo na naslednjo sezono, ki bo za mene ključnega pomena, saj se selim čez lužo.«
Odločil si se za študij v ZDA: zaradi česa si se odločil za to potezo?
Urh Krajnc Domiter: »Odločil sem se predvsem zato, ker je to edini način, da lahko igram tenis in študiram hkrati. Študij v Sloveniji mi to vsekakor ne bi omogočal. Res mi je žal, da imamo v Sloveniji takšen šolski sistem in športniki nimajo več podpore. Razlog zakaj odhajam je tudi ta, da bi rad videl čimveč sveta: s to potezo bom v štirih letih videl celotne Združene države Amerike, saj bomo z ekipo vsak vikend potovali na ligaška tekmovanja in turnirje. Takšna odločitev ima veliko plusov in na drugi strani tudi minusov. Vsekakor bom pogrešal vse domače ter prijatelje, ob igrišču pa tudi ne bo več strica, ki me je spremljal skoraj na vsakem turnirju, odkar sem začel igrati tenis in bil vedno pozitiven, ne glede na končen rezultat mojih dvobojev.«
Kakšen študij si izbral?
Urh Krajnc Domiter: »Za študij še se nisem povsem odločil, ker se lahko usmeriš šele po enem letu. Se pa nagibam k programu podjetništva (College of Business), usmeritev (major) pa si bom izbral na podlagi predhodnih predmetov, ki jih bom obiskoval prvo leto. Le tako bom najbolje ugotovil, kaj me res zanima - na srečo ameriški sistem to omogoča.«
Na katero univerzo odhajaš in zaradi česa si jo izbral?
Urh Krajnc Domiter: »Odhajam na Illinois State Univer-
Kako vidiš svojo teniško prihodnost v ZDA? Kakšna so tvoja pričakovanja?
Urh Krajnc Domiter: »O
svoji prihodnosti ne razmišljam preveč, saj si kasneje hitro razočaran, če imaš prevelika pričakovanja. Želim si uspešno zastopati šolo in osvojiti kakšnega od prstanov (naslov prvakov študentske lige, op. a.). To bi bilo res super, ne glede na to, ali bi bil osvojen posamično, v dvojicah ali z ekipo. Vsekakor bom imel odlične pogoje za trening, tako da pričakujem, da bom teniško zelo napredoval. Že takoj prvi vikend, za moj rojstni dan, imamo prvo tekmo, tako da se bo treba v manj kot tednu dni prilagoditi na podlago ter se navaditi na novo teniško opremo ter na prilagojena pravila. Eno izmed njih je še posebej zanimivo: če se servis odbije od mreže v polje, se točka igra naprej. Pri nas se igra npr. ustavi in se servis ponavlja.«
sity, v državi Illinois. Univerza je v bližini Chicaga, v mestu Bloomington. Izbral sem jo na podlagi ponujene štipendije in pa seveda teniškega in akademskega programa. Akademsko je šola iz vidika izbranega študijskega programa ena izmed najboljših v ZDA. Je v bližini Chicaga in jo podpirajo številna uspešna podjetja v ZDA s sedežem v Chicagu.«
Kakšni so bili koraki, da si uredil vse potrebno za odhod v ZDA?
Urh Krajnc Domiter: »Najprej sem moral opraviti SAT, to je test, ki preverja znanje matematike ter angleščine. Nato sem moral opraviti TOEFL, ki
Foto: Črtomir Goznik
preverja samo znanje angleščine. Kasneje sem moral podpisati pogodbo o štipendiji ter se vpisati v šolo. Ko sem bil uradno sprejet, sem dobil i-20, dokument, s katerim sem si šel na ameriško ambasado pridobit študentsko vizo. Kasneje sem moral urediti še številne stvari, kot so housing, meal plan ... «
Si že imel kontakte s trenerji, ki te bodo trenirali na univerzi?
Urh Krajnc Domiter:
»Konstantno sem v stiku z obema teniškima trenerjema in se dela z njima zelo veselim. Glavni trener šolske teniške ekipe je v preteklosti delal celo z nekdanjo številko ena ženskega tenisa, Caroline Wozniacki. Trenutno sva bila v stikih predvsem preko skypa, medtem ko sem njegovega pomočnika že spoznal v živo, saj me je obiskal in sva skupaj naredila tudi trening.«
Kako dolgo boš predvidoma ostal v ZDA?
Urh Krajnc Domiter: »Če
bo šlo vse po načrtih, bi moral študij končati v štirih letih. Upam, da bo hrbet zdržal vse napore ter da ne bom imel problemov. Res bi se slabo počutil, če bi imel težave sredi sezone in bi se fantje iz ekipe borili brez mene, jaz pa bi jih lahko spremljal iz svoje sobe le preko ekrana.«
Kako bomo lahko spremljali tvoje tekme v ZDA?
Urh Krajnc Domiter: »To je zelo zanimivo, saj se bo dalo spremljati skoraj vse tekme preko računalniških ekranov, v kratkem pa bi naj College tenis predvajali celo po televiziji.
Konec februarja bomo npr. nastopili tudi na igriščih, kjer se igra sloviti US Open in tega se še posebej veselim.«
Jože Mohorič
Šolski šport • Nogomet
Območne prvakinje ■ ■ ■ ■ ■
prihajajo iz OŠ Dornava
V ponedeljek, 6. 1., je v dvorani Ljudski vrt na Ptuju potekalo območno tekmovanje v malem nogometu za učenke letnika 1999 in mlajše. Med seboj so se za laskavi naziv pomerile štiri osnovne šole. V zanimivih in izenačenih obračunih, slabše se je odrezala le OŠ Oplotnica, je na koncu slavila OŠ Dornava, ki se je s tem uvrstila tudi v polfinale državnega tekmovanja.
Rezultati:
OŠ Ljudski vrt - OŠ Oplotnica 8:0
OŠ Breg - OŠ Dornava 3:3 OŠ Oplotnica - OŠ Dornava 1:8 OŠ Ljudski vrt - OŠ Breg 1:1 OŠ Breg - OŠ Oplotnica 5:0 OŠ Dornava - OŠ Ljudski vrt 1:0
Končni vrstni red:
1.	OŠ Dornava
2.	OŠ Breg
3.	OŠ Ljudski vrt
4.	OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica
tp
Zmagovalna ekipa deklet OŠ Dornava
16 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje	
torek • 21. januarja 2014
Tajska • Dežela edinstvenih kontrastov
Avanturistično popotovanje dveh prijateljic
Tajska, polna prijaznih in nasmejanih ljudi, siromaštva in bogastva obenem. Dežela veličastnih templjev, pozlačenih kipov in prostranih riževih polj, pa ozkih in umazanih zakotnih ulic, brezdomcev in seks turizma.
Takole je 24-letna absolventka Slovenskega jezika in književnosti na mariborski Filozofski fakulteti Aleksandra Bolčevič, ki se je skupaj s prijateljico Danico Job letos julija kar z nahrbtnikom odpravila na nepozabno potovanje po Tajski, opisala obiskano deželo. Na tritedenskem avanturističnem popotovanju sta okusili kulinarične spe-cialitete Tajske in ostale posebnosti, kot je boleča tajska masaža, jahanje slonov ter divjanje z avtobusi in tuk-tu-ki. Manjkalo pa ni niti pravih opičjih vragolij.
Od kod ideja za potovanje na Tajsko, oziroma zakaj ravno Tajska?
Ideja se je porodila, ko mi je prijateljica Danica prinesla lektorirat njeno diplomsko nalogo. Ker obe radi potujeva, je pogovor nekako nanesel na potovanja in na dežele, ki jih še nisva obiskali. Tudi sama sem imela prihranjenega nekaj denarja, zato sem želela nekam odpotovati. Prvi predlog je bila Indonezija. Pregledali sva stroške in ugotovili, da je ta država vseeno predraga. Moja dolgoletna želja pa je bila, da bi šla na Tajsko. In potem se je tudi Danica strinjala s tem.
Kakšna je bila tvoja predstava o Tajski pred obiskom in kakšna po tem? Te je mogoče Tajska kot taka razočarala?
Prvič sem potovala v Azijo. Predstavljala sem si drugačno kulturo, drugačen način življenja, zato sem veliko prebrala o njihovi kulturi in budizmu. Zdi se mi nujno, da se pred potovanjem izobražuješ o tamkajšnji kulturi. Mislila sem, da je to povsem drugačen svet. Ko sva prišli tja, sva ugotovili, da sta sicer ljudstvo in vera zares drugačna, po drugi strani pa se mi zdi vpliv zahoda izjemno velik. Recimo otok Phuket, ki je najbolj turističen, je čisto ameriški. Ni nobenega občutka, da si na Tajskem. Od McDonaldsa do vseh njihovih večjih blagovnih znamk. Američani imajo celo na tem otoku zakupljeno plažo. Zato me je ta otok zelo razočaral ravno zaradi te amerikanizacije, čeprav gre za najbolj oglaševan otok po vseh turističnih agencijah.
Ogledali sta si tako severni kot južni del Tajske. Za severni del turistične agencije na veliko oglašujejo različna potovanja in izlete, kjer ponujajo ogled plemen, trekinge ... Sta tudi sami
preživeli kakšen dan na tak način?
Ja, seveda. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin ravno to, ko sva šli na sever k plemenom. Želela sem, da bi vsaj en dan preživeli z njimi, se pravi na njihov tradicionalen način. Z notranjim letom sva se podali iz Bangkoka do Chiang Ma-ija. Tam pa sva si rezervirali triurni treking po prelepih in raznolikih tajskih gozdovih. Videli sva bananovce in riževa polja, kjer so ženske z otroki ročno presajale riževe sadike. Želeli sva pomagati, ampak so okrog divjale divje svinje, tako si tega potem nisva upali. Vse je bilo zelo spolzko, saj sva bili na Tajskem v monsunskem obdobju, za katerega so značilne padavine. Po triurni hoji smo prišli do slapa, kjer smo se osvežili. Potem pa smo odšli k plemenom. Zelo naju je presenetilo, da sva ravno tam srečali žensko, ki je najbolje znala govoriti angleško. Mislili sva namreč, da je to bolj konzervativen svet. Pa na primer to, ko je vodič govoril, da plemena nimajo elektrike, tam pa sva videli celo sončne celice. Se mi zdi, da tudi tukaj turizem zelo uničuje njihovo kulturo. V tem vidijo zaslužek, zato opuščajo svoje tradicionalne navade. Škoda, da se to dogaja. Sva pa si lahko ogledali, kako ročno obdelujejo riževa polja, to je bilo pristno. Pa pisana oblačila, slamnati klobuki pripadnikov plemena in njihovi črni zobje.
Kaj pa globok jug Tajske? Znano je, da imajo po navadi tam turisti velikokrat težave ...
Južni del je muslimanski. Je nerazviti del. Baje, da imajo turisti tam včasih kakšne težave. Ampak po mojem je to napihovanje, saj so prijazni ljudje. Midve namreč nisva imeli nobene slabe izkušnje. Sva pa se peljali z avtobusom in doživeli divjo vožnjo. Hu-panje, kršenje pravil ... Raje
sem zaspala, da nisem gledala, kaj se dogaja.
Kakšne navade imajo Tajci glede prehranjevanja? In kakšna je hrana?
Predstavljali sva si, da bova hodili jest v restavracije. Nakar sva ugotovili, da tam restavracij, kot jih poznamo mi, sploh nimajo. Tako so na ulici postavljeni plastični stoli in plošče, na katerih pečejo. Sprva sva bili zelo skeptični. Nato sva videli, kako umivajo posodo v
umazanih vodah kar na ulici. In potem sva že hoteli oditi v McDonald's. A sva se vseeno opogumili in šli jest na ulico. In potem vidiš ves ta mrčes, muhe, ki letajo okoli hrane ... Ampak vseeno, hrana je bila zelo okusna. Veliko boljša in veliko bolj zdrava kot pri nas v teh kitajskih restavracijah. Imajo namreč posebne začimbe. Veliko je riža, piščanca z arašidi in ananasa. Pri nas v kitajskih je skoraj vse ocvrto, tam pa tega sploh ne poznajo. Nimajo tudi kruha. Tako so hamburgerji iz riža. Tudi v trgovinah si na primer ne moreš kupiti testenin ali moke, da bi si sam skuhal. Tega ni. Oni jedo samo na ulicah, ker delajo praktično od jutra do večera. Je pa recimo hrana na ulici zelo poceni.
Omenili ste, da imajo slabo higieno. Ste imeli mogoče zato kakšne prebavne motnje?
Kljub slabi higieni nisem imela nobenih prebavnih motenj. Verjetno tudi zaradi vode, ki sva jo pili tam. Bila je namreč sladkastega okusa, ker, kot sva ugotovili kasneje, vsebuje sodo bikarbono, ki bazira telo. Verjetno sem se tudi zaradi tega tako dobro počutila.
Kaj pa seksualni turizem? Tajska je znana kot ena izmed top destinacij seks turizma.
Ja, ko sva prišli na Phuket, sva videli številne letake, na katerih so ponujali razne seks šove, kjer so dekleta izvajala najrazličnejše plese ter ponu-
jala seksualne usluge. Sicer gre za ilegalno dejavnost. Vendar vsi vedo, da se to tam na veliko dogaja. In to me je najbolj šokiralo. Dekleta so bila mlada in simpatična, delovala pa so, kot bi bila pod vplivom kakšnih drog. Tako sva na primer neke noči na eni izmed ulic videli, kako je nek moški s prstom pokazal na eno izmed deklet, ki je nato prisedla v njegov avto.
Ljudje tam so znani kot nasmejani in sproščeni. Je res tako? Kako so vaju sprejeli?
Bilo je super. Ljudje se vedno smejijo in na veliko pozdravljajo. Tudi če se srečaš samo z očmi. Tega pri nas ne doživiš. Njihov pozdrav je wai, nato pa sklenejo roke pod brado. Vedno pa mora najprej pozdraviti tisti, ki je nižje na družbeni lestvici.
Imeli sva tudi prijetno izkušnjo z receptorjem hostla, ki ni vedel nobene angleške besede. Cel čas pa se je prijazno nasmihal, tako da si imel občutek, da si dobrodošel. Želel je pomagati, ampak ni znal angleško. Ko je opazil, da sva v skrbeh, je poklical nekega študenta, ki nama je priskočil na pomoč. Skratka, so zelo odprti ljudje. Vidi se, da so sproščeni in da jim užitek res veliko pomeni. To pa izvira tudi iz njihove vere - budizma. Verjamejo namreč v reinkarnacijo in v to, da kako se bodo obnašali in delovali v tem življenju, se jim bo kasneje obrestovalo. Nikoli nisem opazila, da bi se razburjali. Pri njih namreč to, da povzdigneš glas, velja za največjo žalitev. So tudi zelo verni. Tako ima na primer vsako stanovanje majhen oltar, na katerem vsak dan nastavijo hrano Budi.
Kako bi primerjali življenje tamkajšnjih ljudi z življenjem Slovencev?
Čeprav imajo ljudje tam veliko manj kot mi, so se mi zdeli veliko bolj srečni od nas. Zdi se mi, da niso takšni ma-terialisti. So precej bolj mirni, mi samo hitimo in smo kot kokoši brez glave. Oni pa zadovoljno živijo v šotorih. Na prvem mestu je po njihovem užitek, ne glede na vse, kar te doleti. Tam je tudi veliko tran-svestitov. Vodič je razlagal, da je za njihovo življenje značilno, da mora biti užitek in da vsak moški poskusi biti tudi ženska, da vidi, kaj mu bolj odgovarja. Tudi sam je to poskusil, ampak mu baje ni bilo všeč (smeh).
Monika Levanič
Foto: osebni arhiv Sandre Bolčevič
Prijateljici Danica Job in Sandra Bolčevič z menihi, ki so na Tajskem izjemno cenjene osebe, v pozlačenem templju Wat Phra That.
torek • 14. januarja 2014
Reportaža, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Piše: Uroš Žajdela - • Valencia, Katalonija in Aragonija (1)
Prepoznavne turistične destinacije
Španija v vsej svoji kulturni barvitosti poseduje čarobno moč prepoznavne turistične destinacije. Žal, se premnogi turisti podajo le do svetovno prepoznavnih mest ali preživljajo dneve ob obmorskih letoviščih. V pravljičnih vasicah Aragonije in Katalonije, le nekaj ur vožnje od megaloman-skih turističnih središč, pa so turisti prej redkost kot pravilo. Potovanje v »turistično« Španijo ima pravzaprav korenine v povesti prijatelja o vasicah globoko pod vrhovi Pirenejev in v središču nekdanjega ara-gonskega kraljestva, ki je pomembno vplivalo na srednjeveško zgodovino Sredozemlja. Prijateljeve besede navdušenja so bile povod za moje prerivanje v želji po sedežu na nizko-cenovnem letu. Sem na letališču Trst. Le še nekaj minut in odprla se bodo vrata. Ljudje že precej nestrpno čakajo v vrsti. Nekateri med njimi zelo napeti, živčni. Saj je dovolj sedežev za vse, razmišljam. Vrata se odpro, ljudje stečejo kot lačni za kosom kruha. Čakam do zadnjega. Prijetne stevardese mi pomagajo pri razreševanju dileme, ali dejansko imam sedež. Zadovoljni nasmehi ob proslavljanju zmage prvovrstnih »dirkalcev« ob okenskih
Znamenita plaža v Valenciji, ki je dobrih 40 minut kolesarjenja od središča mesta
Foto: Uroš Zajdela
sedežih. Pospravim kovčke in poln pričakovanja zaspim.
Prijetne, pozno poletne temperature so sredi septembra že zapustile Slovenijo in naselile Valencio, ki si je ravno oddahnila od nezaželene vročine. Le dobra ura leta in pozdravi me majhno, a moderno letališče v Valenciji. Z vlakom se zapeljem v središče Valencije, ki je zame
Foto: Uroš Zajdela
Mogočni zastavi ob plaži, ki ponazarajata Španijo in Valencio.
najbolj poznano po svoji nogometni ekipi »netopirjev«, kjer je svoj čas igral tudi mogočni Zlatko Zahovič. Sonce je ravno na najvišji točki. Pripeka v septembru je v prepletu z mestnim vrvežem neznosna. Vsi ti avtomobili in motoristi. Kaos, ki se ga nisem veselil. Želim si kar najhitrejšega skoka v morje, ne nazdanje mesto leži ob Sredozemski obali. Tudi hotel je dobrih 10 minut od morja. Vsaj tako piše. Receptorko vprašam za smer. Ponudi mi zemljevid in me usmeri na najbližjo postajo lokalnega avtobusa, s katerim je deset minut peklenske vožnje do plaže, saj vozniki »nabijejo« klimatsko napravo do arktičnih razsežnosti. Neverjetno. Po vseh kolobocijah vendarle prispem do plaže, ki leži le lučaj od mestnega pristanišča, menda najpomembnejšega v Španiji in petega največjega v Evropi. Leta 2010 so imeli trgovinsko poslovanje v obsegu 67 milijonov ton, medtem se lahko v koprskem pristanišču pohvalijo z 15,4 milijona ton. Kilometrske peščene plaže širine dobrih 300 metrov, na katerih se v nedeljski pripeki gnetejo domačini. V morju dva, z mišično maso prenapolnjena moška, radovedno in precej »razumno« opazujeta podvodno življenje, pri čemer vsak gib poudarja njuno mogočno postavo. Seveda naša brata z »Juga«. Premnoga brhka dekleta nastavljajo svoja telesca sončnim žarkom. Zgornji del kopalk je precej
Majhen delček pristanišča v Valenciji, saj je trgovski del zaprt za javnost.
Foto: Uroš Zajdela
redek pojav, kar sploh ni slabo. Prepir glede senčnika razreši nadzorni s svojim štirikolesni-kom. Končno v morje. Voda ima vsaj 29 °C, zato ni ravno »osvežujoča«, pa vendar prija. Številni bari in restavracije. Dopustniško vzdušje. Presenetljivo veliko policistov nadzoruje celotno dogajanje na plaži. In ko spoznaš mesto ter sistem najema koles, brez dvoma večino pozno popoldanskih uric preživiš na plaži.
Na enega izmed premnogih večerov ob plaži se odpravljam z novimi »šminkerskimi« čevlji, nekaj prepotrebnimi evri, frajerskimi sončnimi očali in kul majico ter fotoaparatom. Počutim se poletno mlad. Danes bo huda zabava. Vse v pričakovanju. Hop na kolo in v dobrih 40 minutah prispem na plažo. Večerja že diši, a hkrati tudi mogočna želja po plavanju. Grem na najsvetlejši del plaže, policist v bližini. Svoje dragocenosti zakopam v pesek le lučaj od navidez prijetne družine. Zaženem se v morje. Čofotam in hkrati opazujem plažo. Vse mirno. Še zadnji zamah in potop. Vračam se na obalo. Družina še na svojem mestu. Precej nonša-lantno začnem izkopavat svoje stvari. Ničesar. Ni fotoaparata, denarja, čevljev, kratke majice ali kratkih hlač. Ostanem sredi plaže v kopalkah in s številčno kodo za javno kolo. Povprašam družino, ki se vede precej nenavadno, a seveda ni ničesar opazila. Ustavim policista, ki je sicer zelo razumevajoč, a hkrati pretirano iskren. »Niti prijavo se ne izplača narediti, bolje se je sprijazniti s situacijo,« navdahnjeno pripoveduje. Ostanem skoraj gol in dobesedno bos na ogromni plaži. Le nekaj sekund nepozornosti. Presneti tatovi, razmišljam, medtem ko sem besen nase. Sam v spodnjih hlačah, moja žena v bikini kopalkah. Taksi naju zapelje do središča, a v peš cono ne sme. Tako se sredi Valencije v poznih večernih urah sprehajava v kopalkah. Da bi vsaj imela denar za brisačo. Zanimivo, da so se zgražali samo nad mano, nad ženo v bikiniju pa je bilo čutiti predvsem odobravanje. Šola je bila draga, a tale sprehod čez središče Valencije je bil zagotovo eden izmed najzabavnejših trenutkov v mojem življenju. Do hotela sva že pozabila na neprijeten dogodek.
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 14. januar
Danes goduje Srečko.
1814 je morala Danska po Napoleonovemu padcu odstopiti Norveško Švedski, ker je med Napoleonovimi vojnami pomagala Franciji. 1875 se je rodil nemški zdravnik, teolog, glasbenik in pisatelj Albert Schweitzer.
1914 je stekel tekoči trak za proizvodnjo avtomobilov v Fordovi tovarni v ZDA. 1943 se je začela v Casablanci konferenca, na kateri so se zavezniki sporazumeli, da bodo sprejeli samo brezpogojno kapitulacijo Nemčije. 1825 se je rodil v Hodošu duhovnik Rudolf Cipot, ki je odločilno vplival na vlogo evangeličanske cerkve v Prekmurju.
1910 se je rodil v Ljubljani eden vodilnih slovenskih komunistov Tone Doli n-šek, ki pa se je leta 1954 odpovedal vsem funkcijam in delal naprej kot ko-vinostrugar.
1941 se je rodil v Križevcih predsednik slovenskih komunistov in kasneje prvi predsednik samostojne države Milan Kučan. Sreda, 15. januar Danes goduje Pavel.
1622 se je rodil francoski komediograf Jean-Baptiste Poquelin, imenovan Moliere, eden največjih dramskih piscev vseh časov. 1795 se je rodil ruski dramatik Aleksander Sergejevič Gribojedov. Njegovo najpomembnejše delo je tragikomedija Gorje pametnemu, ostra satira ruske družbe.
1809 se je rodil francoski ekonomist in filozof Pierre Joseph Proudhon, utemeljitelj »filozofije dela«.
1896 je Pariški avtomobilski klub odprl prvo izposojevalnico avtomobilov. 1917 so v avstro-ogrski monarhiji izbruhnile delavske stavke proti vojni. 1813 se je rodil v Tomaju slovenski politik Anton Černe. V dunajskem parlamentu je zagovarjal odpravo fevdalnih obveznosti brez odškodnine. Četrtek, 16. januar Danes goduje Marcel. Danes je svetovni dan religij.
1547 so v Moskvi okronali za prvega ruskega carja 17-letnega moskovskega velikega kneza Ivana IV. Groznega.
1917 naj bi Nemčija ponudila Mehiki ustanovitev nemško-mehiške vojaške zveze proti ZDA. Ameriški predsednik Wilson se je zato odločil za poseg v prvo svetovno vojno.
1920 je začel veljati Volsteadov zakon, to je zakon, ki je uzakonil prohibicijo ZDA. Prepovedoval je pripravo in prodajo alkoholnih pijač. 1957 so odprli v Liverpoolu Cavern Club, kjer je začela svojo uspešno kariero tudi skupina The Beatles.
1962 so na Karibih začeli snemati prvi film o tajnem agentu njenega veličanstva 007, Jamesu Bondu, Dr. No.
1601 sta ljubljanski škof Tomaž Hren in deželni glavar Jurij Lenkovič poklicala predse Ljubljančane, ki so sprejeli luteransko vero, in jim sporočila, da morajo tisti, ki se ji takoj ne odpovedo, zapustiti mesto v šestih tednih in treh dneh. Petek, 17. januar Danes goduje Anton.
356 je umrl eden najpriljubljenejših krščanskih svetnikov, pobudnik meni-štva, sveti Anton Puščavnik.
395 je umrl rimski cesar Teodozij I. Mnogi zgodovinarji štejejo ta datum za konec rimskega cesarstva.
1706 se je rodil ameriški fizik, pisatelj, predvsem pa politik Benjamin Franklin, borec za neodvisnost ZDA. Umrl je leta 1790.
1863 se je rodil britanski politik David Lloyd George, vodilna osebnost britanske politike med vojnama.
1945	so sovjetske čete zavzele Varšavo. 13. februarja so zavzeli Budimpešto, 19. marca prestopili avstrijsko mejo 20. aprila so prodrli do Berlina in se čez tri dni srečali z ameriškimi in angleškimi četami. Rdeča armada je zasedla 2. maja Berlin in 9. maja Prago.
1946	se je v Londonu prvič sestal Varnostni svet OZN.
1991 se je z bombardiranjem Iraka in Kuvajta začela prva zalivska vojna. Sobota, 18. januar Danes goduje Marjetka.
1778 je britanski raziskovalec James Cook odkril Havajske otoke.
1863 se je rodil sovjetski gledališki režiser in igralec Konstantin Sergejevič
Stanislavski, ustanovitelj in direktor slavnega Moskovskega hudoženstvenega
teatra.
1871 je bilo med francosko-prusko vojno razglašeno Nemško cesarstvo. Wil-helma I. so razglasili za cesarja.
1912	je angleški raziskovalec Robert Falcon Scott dosegel južni tečaj, na poti nazaj pa je skupaj s štirimi tovariši umrl. Rodil se je 6. 6. 1868.
1913	se je rodil rusko-ameriški igralec Danny Kaye.
1919 se je začela v Versaillesu Pariška mirovna konferenca. Zahteve ameriškega predsednika Wilsona so povzročile razpad avstro-ogrske monarhije in nastanek nekaterih novih držav, kot so na primer Češkoslovaška, Madžarska in tudi Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je kasneje združila s Srbijo in Črno goro. Nedelja, 19. januar Danes goduje Marij. Danes je svetovni dan edinosti Cerkve.
1736 se je rodil škotski inženir James Watt, ki je leta 1765 izumil prvi zares uporabni parni stroj. Leta 1782 pa je v Sohu pri Birminghamu osnoval prvo tovarno parnih strojev.
1809 se je rodil Edgar Allan Poe, najpomembnejši ameriški lirik, novelist in literarni teoretik.
1813 se je rodil Henry Bessemer, britanski izumitelj. Po njem so imenovali
postopek za pridobivanje jekla.
839 se je rodil francoski slikar Paul Cezanne.
1874 je umrl nemški domoljubni pesnik, jezikoslovec in literarni zgodovinar August Heinrich Hoffmann von Fallersleben. Med drugim je napisal pesem Deutschland, Deutschland über alles, ki je po 1. svetovni vojni postala nemška himna.
1943 se je rodila ameriška pevka bluesa Janis Joplin. 1995 so po zagrizenih tritedenskih bojih zavzele ruske čete predsedniško palačo v mestu Grozni, prestolnici odpadniške republike Čečenije. Ponedeljek, 20. januar Danes goduje Boštjan.
1667 se je končala 13-letna vojna med Rusijo in Poljsko. Poljska je bila prisiljena odstopiti Kijev, Smolensk in del Ukrajine na levem delu Dnjepra. 1775 se je rodil francoski fizik in matematik Andre-Marie Ampere, ki je opredelil in poimenoval elektromagnetizem.
1831 so na londonski konferenci Velika Britanija, Rusija, Prusija in Francija priznale neodvisnost Belgije od Nizozemske.
2009 je nastopil mandat 44. predsednik ZDA Barack Obama. Prvi temnopolti predsednik države je zmagal na volitvah 4. novembra 2008.
18 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje	
torek • 21. januarja 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zdaj pa spet na delo
Prazniki so dokončno za nami, čeprav imamo nekateri še vedno praznično okrašena stanovanja. Ob različnih okraskih so eden izmed simbolov božiča tudi božične zvezde. Mnoge zdaj že kažejo znake utrujenosti, listi so pričeli odpadati, saj naša stanovanja nimajo zanje najprimernejše klime. Počitek je tudi del njihovega naravnega načina življenja. Po cvetenju vedno odvržejo Ustje in za nekaj časa počivajo.
Foto: Miša Pušenjak
Korenovke potrebujejo veliko hranil, ne marajo pa neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem.
Božične zvezde po božiču
Po večini te rastline zavržemo. Nekateri pa se boste želeli preizkusiti in jih ohraniti za naslednje leto. Kaj narediti z njimi? Najbolje jih je kar pustiti na miru, samo prestavite jih lahko v nekoliko hladnejši in predvsem svetel prostor. Tukaj naj čim dalj čas počivajo. Seveda jih zalivamo, vendar zelo skromno. Ko opazimo, da so pričele ponovno poganjati nove poganjke, pa jo moramo najprej porezati. Idealno bi bilo, če bi bilo v tem času že dovolj toplo, da bi jih lahko tudi porezali, pokrajšali. Če se bo nadaljevala tako mila zima, se žal to ne bo zgodilo, gnati bodo pričele prej. Nič ne pomaga, takrat je potrebno vzeti v roke škarje in vsako vejo skrajšamo vsaj za polovico. Tako bo rastlina naslednje leto košata in bo imela več vrhov, s tem pa več rdeče obarvanih lažnih cvetov.
Spomladi je rastlino nujno presaditi v novo, svežo, rodo-vitnejšo prst in predvsem večji lonček. Ko se tudi nočne temperature dvignejo nad 10 oC, jih postavimo na prosto, v pol-senco. Del dneva rastline lahko grejejo sončni žarki, a ne predolgo in ni tisti opoldanski, ki so najmočnejši. Poskrbimo, da jo redno zalivamo, lahko tudi gnojimo, da bo ostala košata in zdrava. Najpomembneje pa je, da jo postavimo na toplo takoj,
Čas je za prve setve na toplem.
ko se noči ohladijo pod 10 °C. Da se bodo vršni listi zagotovo obarvali rdeče, poskrbite, da bo v takem prostoru, kjer bo ponoči zagotovo tema, že televizija ali ulična razsvetljava sta lahko preveč. Še bolje pa je, da jo od septembra naprej tudi sami zate-mnjujemo, ji krajšamo. Najenostavneje je, da nanjo poveznemo kakšno kartonsko škatlo. Seveda pa ne sme biti v temi ves čas, podnevi mora imeti svetlo, tudi zalivati jo moramo. Zvezda potrebuje konstantno, redno vlago, vendar nikoli preveč. Zato jo zalivamo večkrat z manjšimi količinami vode.
Božični kaktus je manj občutljiv
Res je, božični kaktus po cvetenju pustimo kar na miru. Res pa je, da za razliko od bo-
žične zvezde potrebuje hladen, a svetel prostor. Zalivanje pa naj bo do pomladi zelo skromno. Zdaj jo lahko tudi razmnožite, enostavno členke potaknete v zemljo, zelo radi poženejo nove korenine. Pomladi ga občasno, a ni potrebno vsako leto, presadimo, postavimo ven, na prosto. Božični kaktus kljub svojemu imenu ni kaktus. Zato ne sme biti na soncu. Prav tako se najbolje počuti v polsenci. Rastlina ni občutljiva na nizke temperature in je lahko dolgo časa v jesen na prostem. Vendar ne mara prestavljanja v času, ko že ima nastavljene popke ali cvetove. Potem jih rada odvrže. Zato jo na njeno stalno mesto postavite takoj, ko opazite prve popke. Vendar vedite, da bo v ogrevanih prostorih hitreje zacvetela, običajno je to pred božičem, in tudi veliko hitreje odcvete-
la. Zato mora biti na hladnem, imeti pa mora veliko svetlobe.
Zemlja še počiva, vendar se moramo že pripraviti na novo sezono
Mnoge zdaj muči in že praskajo in kopljejo po vrtu. Vendar to nikakor ni dobro. Tako kakor mi, mora tudi zemlja počivati. Zato ne hodite po gredicah, ne prekopavajte jih, pustite jih čim bolj na miru. Seveda lahko pobirate pridelek, vendar stopajte samo po poteh. Zemlja je namreč živ organizem, v njej živi na milijone mikroorganizmov, brez katerih rastline ne pridejo do hranil, tudi če gnojimo. Ti organizmi pravzaprav zdaj počivajo, zato pustimo zemljo na miru.
Doma, na toplem pa si že lahko pripravimo setveni načrt. Pri tem upoštevamo, da na isto
mesto posadimo rastline iz iste botanične družine najhitreje po treh letih. Temu rečemo kolo-barjenje.
Kako se torej lotiti dela
Najprej vrtnine razdelimo v tri skupine glede na potrebe po hranilih. V najpožrešnejšo skupino uvrščamo kapusnice, tokrat brez korenovk, plodovke, torej paradižnik, papriko in jaj-čevec skupaj z bučnicami, sladko koruzo in krompir ter blitvo ali mangold. Srednje požrešne, zahtevne po hranilih, so vse korenovke oziroma gomoljnice, torej pesa, redkev, repa, koleraba, endivija, radič, kobulnice, por in visok fižol. Nezahtevne pa so vse vrtnine s kratko rastno dobo, kot je tudi solata, pa mesečna redkvica in predvsem nizke stročnice ter čebulnice (razen pora).
Nato odmerite po približno 1/3 vrta prvim, drugim in
tretjim. Najlažje to naredite s svinčnikom na papirju. Zima, ko je zunaj še mrzlo in mokro, je najprimernejši čas, da si narišete načrt. Nanj napišete še letnico, tako boste skico uporabljali za pomoč še v naslednjih letih.
Načrt kolobarja je vedno povezan tudi z gnojenjem. Zato rastline razdelimo na tri dele glede na potrebe po hranilih. Včasih, ko smo poznali samo gnojenje s hlevskim gnojem, je bilo že lažje in enostavneje. Vsako leto smo pognojili tretjino vrta z gnojem, nanjo smo posadili, posejali skupino najpožrešnejših vrtnin. Na del vrta, ki je bil gnojen v preteklem letu, smo posadili manj zahtevne vrtnine, tiste, ki ne potrebujejo veliko hranil, pa smo sadili ali sejali na tretji, že dve leti nepognojen del. Še danes imate torej najlažje delo tisti, ki uporabljate na vrtu izključno gnoj. V naslednjem letu pogno-jite že dve leti nepognojen del, skupaj s tem pa na ta del prestavite tudi ustrezne vrtnine. Tako samo na tak način vzpostavimo na vrtu triletni kolobar. Drugo poljino, tisto, gnojeno v preteklem letu, lahko pognojimo z domačim kompostom.
Če gnojimo s kompostom, potem prvo skupino, požrešni-ce, pognojimo z največjim priporočenim odmerkom gnoja, to je okoli 6 l komposta na m2. Naslednjo poljine pognojimo s približno 4 l/m2, zadnje pa ni treba gnojiti. Ravno tako potem vsako leto vrtimo te tri poljine po celem vrtu in obenem še malo zamenjamo vrtnine znotraj ene poljine, pa je kolobar že 6-letni. Podobno ravnamo, če gnojimo s kupljenimi organskimi gnojili, le da tukaj požrešne vrtnine gnojimo s polnim, priporočenim odmerkom, drugo poljnino s polovičnim, tretje pa ne gnojimo ali pa pognojimo čisto malo.
Ne pozabite še, da tudi rastline za zeleni podor upoštevamo pri kolobarju. Predvsem pa se ne obremenjujte preveč, če se kolobar čisto vedno ne izide, da se le izide v veliki večini primerov.
Na toplem že lahko posejte tudi prve vrtnine, to so jajčevec, mogoče tudi paprika, zelena, čebula in peteršilj. Za paradižnik je še prezgodaj, če želite na prosto posaditi kakovostne rastline.
Misa Pušenjak
Zdravstveni nasveti
Jetra skrbijo za presnovo in čiščenje organizma (5)
Vitamin E je v maščobi topen vitamin, ki se zaradi svoje relativne netoksičnosti pogosto uporablja kot antioksidant. Obstaja v več oblikah in od vseh je a-tokoferol najbolj poznan in najaktivnejši v človeškem telesu (priporočena dnevna doza je 15 mg). Deluje kot antioksidant v celičnih membranah in v arterijah zavira nastanek ateroskle-rotičnih plakov. Zaužiti je treba dovolj vitamina E, ki bo preprečil oksidacijo dobrega holesterola in s tem vplival na boljše zdravje jeter in na bolj zdrave žile.
Vitamin E sodeluje tudi v presnovi alkohola - ga razstruplja, pri alkoholikih pa se njegove zaloge izčrpajo, zato je za njih značilno pomanjkanje E-vitamina. Predvsem to velja za alkoholike s cirozo jeter!
Med vitamini B-skupine je več različnih vitaminov, katerih skupno ime je B-kompleks. To so vitamin B1, B2, B6, B5, B3, B7, B9 in B12. Pomanjkanje enega ali povečana potreba po njem povzroči povečano potrebo tudi po drugih iz te skupine, zato se svetuje jemanje B-kompleksa!
Vitamini B-kompleksa uravnavajo presnovne procese (predvsem metabolizem ogljikovih hi-
dratov in maščob), odstranjujejo strupe iz krvi (B2), zmanjšujejo vsebnost holesterola in triglice-ridov v krvi (B3) in so vpleteni v presnovo aminokislin. Skladišče vitamina B6 so jetra!
Povečane potrebe po B-vitami-nih so pri ljudeh, ki se nezdravo prehranjujejo, kadilcih, vegetarijancih in pri alkoholikih. Alkoholiki tudi z uravnoteženo prehrano ne zadostijo vseh potreb po B-vitaminih, prav tako je motena absorpcija nekaterih hranil. Tudi alkoholiki, ki nimajo okrnjene jetrne funkcije, kažejo pomanjkanje B1, B2, B6 in B9 ...
Zaključek: kakšen je »zdrav pristop« k čiščenju jeter?
Za čiščenje jeter se je smiselno odločiti v primerih, ki smo jih navedli: torej prekomerno uživanje alkohola, metabolni sindrom, nezdravo prehranjevanje, vsakodnevno uživanje zdravil, predvsem tistih, ki so »lahko« škodljiva za jetra. Pri vsem tem je dobro poznati jetrne teste in izključiti morebitne spremljajoče bolezni tako jeter kot drugih organov. Predvsem pa je pomembno, da se čiščenja jeter lotimo z zdravili in prehranskimi dopolnili, za katerimi stojijo razne klinične študije, ki potrjujejo njihovo var-
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
nost in učinkovitost. Dobro nam je namreč znano, da obstaja nešteto t. i. »očiščevalnih diet«, npr. čiščenje z magnezijevim kloridom, ki pa lahko naredijo več škode kot koristi (dehidracije, prekomerne izgube elektrolitov, motnje v delovanju srčnega ritma, driske ...; tudi smrt ...)! Zato se je pred samim čiščenjem organizma dobro posvetovati tudi z osebnim zdravnikom in farmacevtom! Osnovni pogoj za uspešno čiščenje pa je uživanje dovolj tekočine - vode!
Za svoje zdravje največ naredimo sami. Imejmo se radi in omogočimo svojemu telesu biti zdrav!
Smiljana Markež, mag.
farm., Lekarne Ptuj
Zimski vrt počiva.
¡Si
Süftü
Foto: Miša Pušenjak
torek • 14. januarja 2Q14
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 1S
S svetovne glasbene scene
To je to
®®®
Album Midnight Memories britanske fantovske zasedbe One Direction je najbolje prodajan album v Veliki Britaniji v letu 2013. Tretji studijski izdelek te skupine je s prvega mesta izpodrinil mlado Ško-tinjo Emeli Sande in njen album Our Version Of Events. One Direction so v lanskem letu uspeli prodati 685.000 tisoč izvodov omenjenega albuma. V vsej zgodbi je najbolj zanimivo to, da med vsemi izvajalci lani nikomur ni uspelo prodati več kot milijon albumov. Kaj takega se v glasbeni industriji ni zgodilo že zadnjih 20 let. Midnight Memories je v Veliki Britaniji debitiral na 1. mestu lestvice albumov, saj so že v prvem tednu po izidu prodali kar 237.000 kopij. Mladci pa so bili zelo uspešni tudi čez lužo, kjer so prav tako debiti-rali na 1. mestu Billboardove
lestvice albumov.
®®®
TOP 10 najbolje prodajanih albumov v Veliki Britaniji v letu 2013:
1.	MIDNIGHT MEMORIES -ONE DIRECTION
2.	OUR VERSION OF EVENTS - EMELI SANDE
3.	TO BE LOVED - MICHAEL BUBLE
4.	SWINGS BOTH WAYS -
One Direction
Foto: cartoondollemporium.com
ROBBIE WILLIAMS
5.	RIGHT PLACE RIGHT TIME - OLLY MURS
6.	UNORTHODOX JUKEBOX - BRUNO MARS
7.	TIME - ROD STEWART
8.	AM - ARCTIC MONKEYS
9.	SINCE I SAW YOU LAST - GARY BARLOW
10.	HALCYON - ELLIE GO-ULDING
®®®
V 75. letu starosti je v Kaliforniji za posledicami kronične pljučne bolezni umrl Phil Everly, član legendarne zasedbe The Everly Brothers. Phil je skupaj s svojim bratom Donom prvo ploščo posnel že leta 1957. Med številnimi velikimi uspešnicami te zasedbe so ostale najbolj v spominu skladbe, kot so Wake Up Lit-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
2.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
3.	COUNTING STARS - ONE REPUBLIC
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
2.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
3.	HEY BROTHER - AVICII
NEMČIJA
1.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
2.	SIMPLE MAN - ANDREAS KÜMMERT
3.	CHANGES - FAUL&WAD AD vs PNAU
tle Susie, All I Have to Do is Dream ter Bye Bye Love. Zlati časi njunega ustvarjanja so bili v obdobju med 1657-1964. S svojim specifičnim glasbenim izrazom sta vplivala na številne glasbenike, med njimi so tudi nekatera zveneča imena, kot so The Beatles, Beach Boys, Bee Gees ter Simon in Garfunkel. Dvojec je bil leta 1986 sprejet v dvorano slavnih rock & rolla, leta 1997 pa sta prejela tudi grammyja za življenjsko delo. Časopis Rolling Stones pa ju je proglasil za najpomembnejši
duet v zgodovini rocka. ®@®
Katy Perry, Lorde in Robin Thicke bodo nastopili na 56. podelitvi glasbenih nagrad Grammy 2014, ki bo 26. januarja potekala v Staples Centru v Los Angelesu. Seznamu dosedaj znanih nastopajočih so se v zadnjem tednu pridružili še Daft Punk, Stevie Wonder, Nile Rodgers in Pharell Williams. Znano je že tudi, da bo skupaj z Metallico zaigral slavni pianist Lang Lang, ki je tudi grammyjev ambasador kulture na Kitajskem. Obeta se še eno zanimivo sodelovanje, saj bodo na oder skupaj stopili Robin Thicke in v osemdesetih izjemno priljubljena soft rock zasedba Chicago. Ze pred tedni so svoj nastop na letošnjih grammyjih potrdili Pink, Nate Ruess, Kendrick Lamar, Imagine Dragons, Willie Nelson, Kris Kristofferson in številni
drugi. Voditelj svečanosti bo
raper LL Cool J.
®®®
Kot poročajo nekateri otoški mediji obstaja velika verjetnost, da se letos na svetovno glasbeno sceno vrne legendarna britanska pop rock zasedba The Kinks. Skupino sta leta 1964 v predmestju Londona ustanovila brata Ray in Dave Davis. Ob obeh bratih je ponovni združitvi naklonjen tudi tretji originalni član zasedbe bobnar Mick Avory, ki je skupino zapustil že leta 1984. Četrti originalni član zasedbe basist Pete Quaife je umrl pred štirimi leti. Starejši ljubitelji glasbe se zagotovo spomnite dveh največjih uspešnic zasedbe The Kinks, Lola in You
Really Got Me.
®®®
Ameriški pevec Justin Tim-berlake ima za sabo odlično glasbeno leto, njegov zadnji studijski album The 20/20 Experience je najbolje prodajani album v ZDA v letu 2013. Na vrhu lestvice med najbolje prodajanimi singli v letu 2013 je skladba Blurred Lines, ki so jo posneli Robin Thicke,
Pharrell Williams in T.I.
®®®
Top 10 najbolje prodajanih singlov v ZDA v letu 2013:
1.	Robin Thicke feat. T.I. & Pharrell - Blurred Lines
2.	Macklemore & Ryan Lewis feat. Wanz - Thrift Shop
3.	Imagine Dragons - Radioactive
4.	Florida Georgia Line -Cruise
5.	Lorde - Royals
6.	Katy Perry - Roar
7.	Pink feat. Nate Ruess -Just Give Me A Reason
8.	Macklemore & Ryan Lewis feat. Ray Dalton - Can't Hold us
9.	Bruno Mars - When I Was Your Man
10.	Rihanna feat. Mikky Ekko - Stay
Janko Bezjak
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Sodobna dobrodelnost
Nedavno je minil prazničen čas, v katerem se poudarja sočutje in dobrodelnost. A v zadnjem času se je zgodilo nekaj precej zanimivega. Pojem "dobrodelnost" je, ne da bi kdo koga kaj vprašal, kar naenkrat spremenil svoj pomen ter svojo družbeno vlogo kot takšno, a tega začuda večina ni opazila. Dobrodelnost je postala zgolj še en tržen produkt, še ena znamka in ime v korist korporacij, ljudje pa smo nasedli.
Še naprej velikokrat verjamemo v plemenitost in nek morda višji cilj, ki motivira razna podjetja, kljub temu da je od dobrodelnosti na žalost ostala le še bleda senca svojega pravega pomena. Saj ne pravim, da določena dobrodelnost v smislu, kadar ljudje pomagamo ljudem, ne obstaja več. Že, že. A obstaja tudi recimo temu "kapitalistična dobrodelnost", ki pa se zmeraj izplača. S tem tudi nujno ne mislim na razne dobrodelne donacije nekaterih podjetij. S kapitalistično dobrodelnostjo mislim izključno na dobrodelnost, ki se prodaja, na dobrodelnost, ki jo vse več podjetij izkorišča kot tržno nišo. Slednja se namreč nadpovprečno dobro prodaja, saj ljudje ob tem verjamejo, da z zapravljanjem dejansko počnejo nekaj dobrega. Nakup se iz zgolj nakupa prelevi v plemenito in nadvse moralno dejanje, poleg tega pa včasih takšni izdelki prevzamejo tudi vlogo statusnega simbola.
Ne ravno v finančnem smislu, pač v smislu pokazati drugim, kako moralni smo, za kaj nam je mar v življenju, kakšne etične standarde imamo ter katere ideale podpiramo. Dandanes je tako postalo precej popularno, da z nakupom tega in tega čistila podpiramo fundacijo za boj proti temu ali onemu raku, s pitjem določene pijače "se aktivno borimo" proti sladkorni bolezni, z nakupom posebne izdaje nekega mp3-predvajalnika pa sodelujemo v boju proti virusu HIV.
Za druge ne vem, vendar osebno se mi zdi takšna praksa precej podla, če ne kar ogabna. To nima namreč prav nič opraviti s kakršnokoli dobrodelnostjo ... Gre zgolj za preprosto bilanco podjetja, pri čemer ta "dobrodelnost" predstavlja kvečjemu strošek, ki ga je treba všteti v ceno izdelka, ter strošek, ki ga je podjetje pripravljeno sprejeti v zameno za višjo prodajo. Dober marketing torej. Gre za prodajo, ne za dobrodelnost. Kdor se gre dobrodelnosti, namreč preprosto pomaga. Brez nepotrebnega marketinga, nenehnega poudarjanja lastne veličine ter zahtevanja nečesa v zameno.
Vsi neke stvari potrebujemo in smo v tem kontekstu potrošniki. S tem ni nič narobe, kakor tudi ni nič slabega v tem, da te reči razna podjetja zagotavljajo. Mešati to z dobrodelnostjo pa je neokusno. Verjeti, da kakšna firma nekaj prodaja, ker ji je mar za raka na črevesju, je naivno, in kar me skrbi, je predvsem to, da nam takšna predstava zlahka zamegli pogled na resnične interese posameznikov. Mislim, da pot od iluzije do manipulacije ni dolga, kar je vsaj zame zadosten razlog, da na takšne "plemenite" geste gledam z neko mero nezaupanja ter skepse. Vsaj če hočem obdržati določeno mero osebne svobode. Tudi vera, da bom s kupovanjem, kupovanjem in kupovanjem rešil svet, je konec koncev vera in kot običajno nekdo zanjo drago plača.
Matic Hriberšek
Le s t v i
v NAJ
1.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
2.	HEY BROTHER - AVICII
LLIAMS
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
BER
' BROTHER - AVICII
3.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
4.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANN
5.	JUBEL - KLINGANDE
6.	HOW LONG WILL I LOVE YOU - ELLIE GOULDING
7.	DO WHAT YOU WANT - LADY GAGA 1 R.KELLY
8.	HEART TO HEART - JAMES BLUNT
9.	STORY OF MY LIFE - ONE DIRECTI
10.	STOLEN DANCE - MILKY CHANCE
11.	ROYALS - LORDE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 14. januarja 2Q14
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
sataraš, jabolčna pita SREDA
krom pirjeva omaka, hrenovke, jogurtovo pecivo ČETRTEK
jetrca v omaki, krompir v kosih PETEK
krompirjeva kremna juha, skutini cmoki po madžarsko*,
jabolčna čežana
SOBOTA
segedin golaž, panakota z gozdnimi sadeži NEDELJA
porova juha, piščančji file z bučkami**, solata, gibanica PONEDELJEK
stročji fižol s korenčkom, pire krompir
*Skutini cmoki po madžarsko
Sestavine: 800 g skute, 120 g moke, 4 jajca, sol; zabela: 180 g drobtin, 120 g olja, 3 dl kisle smetane, 30 g masla.
Na pretlačeno skuto presejemo moko, dodamo rumenjake in ščepec soli. Dobro premešamo. Beljake stepemo v trd sneg in ga nežno vmešamo v pripravljeno zmes. Ta naj pri sobni temperaturi počiva 50 minut. 10 minut pred koncem počivanja v veliki posodi pristavimo in zavremo osoljeno vodo. Z mokrimi dlanmi oblikujemo cmoke, s premerom 4 do 5 centimetrov in
jih polagamo v vrelo vodo. Kuhamo jih 10 do 15 minut oziroma toliko časa, da priplavajo na površje. V ponvi segrejemo olje, na njem pa svetlo rjavo prepražimo drobtine (med praženjem lahko dodamo žlico sladkorja). Nazadnje dodamo maslo in mešamo, da se stali. Kuhane cmoke odcedimo. Odcejene polagamo na segret servirni krožnik. Potresemo jih s prepraženimi drobtinami in prelijemo z mlačno kislo smetano.
**Gratiniran piščančji file z bučkami
Sestavine: 2 piščančja fileja (od bedrca je sočnejši kot od prsi), 4 - 5 bučk, 1 lonček jogurta, 60 g gavde ali edamca, 4 žlice olja, sol, beli poper v zrnu, kumina v prahu, mleta rdeča paprika, 1 strok česna; košček masla za pekač.
Piščančja fileja očistimo in začinimo s soljo, mleto kumino, mleto rdečo papriko in sesekljanim česnom. V ponvi segrejemo 2 žlici olja in na njem fileja spečemo skoraj do konca. Bučke očistimo, narežemo na tanjše podolgovate rezine ali kocke ter začinimo s soljo in sveže mletim poprom. Fileja vzamemo iz ponve in v njej popečemo bučke. Pečico segrejemo na 180 °C. Fileja narežemo na tanjše rezine. Pekač namažemo z maslom. Vanj položimo pol popečenih bučk, jih prekrijemo z narezanim mesom, po njem potresemo nariban sir, tega pa pokrijemo s preostalimi bučkami. Jogurt gladko razmešamo s ščepcem soli in ščepom mlete kumine ter prelijemo po bučkah, pekač pa za približno 25 minut postavimo v segreto pečico.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
STRAH
Janez in Štefka gresta po gozdu nabirat gobe.
Štefka naenkrat pravi: »Janez, bojim se da me boš zlorabil!« »Ne bom,« reče Janez. Gresta naprej še globlje v gozd, ko ona zopet...
»Imam strašen občutek da me boš!«
»Obljubim, da te ne bom, kaj ti je!«
Gresta naprej še globlje v gozd, ko ona zopet...
»A da ti mene vseeno, pa da me mine ta grozni občutek straha?!«
MED UPOKOJENCI »Zakaj upokojenci popoldne nimajo časa?«
»Zato, ker dopoldan pospravljajo, popoldan pa iščejo, kam so kaj pospravili ...«
RESNIČNA
Policist na cesti ustavi voznika: »Tri hude prekrške ste storili! Še tistega, ki vam je dal vozniško dovoljenje, bi bilo potrebno kaznovati!«
Voznik odgovori: »Saj so ga že, zaradi ponarejanja dokumentov!«
PAMETEN RAZLOG Moški srednjih let si kupi novega Porscheja in se odpelje na prvo vožnjo. Najprej previdno pritisne na plin, a takoj doseže hitrost 160 km/h. ''To je pravi užitek'', pomisli in doda še malo plina. Naenkrat pa v ogledalu zagleda modro policijsko luč. ''Saj me ne morejo ujeti,'' pomisli in pritisne do 260 km/h. Potem pa si reče: ''A nisi malo prestar za take što-se?'' Zmanjša hitrost in ob cesti počaka policijo.
Policist počasi pride do avta in po pregledu dokumentov reče: ''Gospod, služba se mi konča čez pet minut. Ne bom vas kaznoval, če mi poveste en pameten razlog, zakaj ste hoteli pobegniti?''
Voznik Porscheja ga začudeno pogleda in reče:''Moja žena je prejšnji teden pobegnila s policistom, pa sem mislil, da mi jo hočete vrniti!''
''Hvala lepa in srečno pot,'' odvrne policaj, mu vrne dokumente in odide.
HRVAŠKI OPERNI TENORIST (SLAVEN)
RADIJ
ATA
VATERPOLIST ŠIMENC
PRAVNIK (PETER)
BOGASTVO
»Ali me ljubiš samo zato, ker mi je stric zapustil pravo bogastvo?«
»Ne, ljubil bi te tudi, če bi ti kdo drug zapustil bogastvo.«
KRVAVA GRIŽA
SKUPINA ŽUŽELK
POLITIK HAVEL
RAZUZDANO ŽIVLJENJE
VOGAL, OGEL (STAR.)
DVOROČNA SEKIRA
NINO ROBIC
NOGOMETAŠ CAMARA
BALETNIK (JANEZ)
PEČENKA (POGOVORNO)
MIMIČNI IGRALEC
POPOLN NEUSPEH
NABIRANJE GNOJA
VODNI VRTINEC
REKA V ŠVICI
ZIDNA VDOLBINA
IRENA LAVRIČ
VREDNOSTNI PAPIR
GRM BRŠLJAN
FRANC ANKERST
BOLEČINA
JAHAŠKA PALICA
EVROPSKI VELETOK
KOST GOLENICA
ČVEKAČ, BLEBETAČ
VLADO SITAR
KOMENTATOR ALIŠIČ
OSNOVNA MERA
NOČNO ZABAVIŠČE
NASELJE PRI ŠMARTNEM NA POHORJU
NAS IGRALEC (DARE)
ZDRAVILO V OBLIKI PALIČICE
IZ BESEDE SVEČAK
SANI
UGANKARSKI SLOVARČEK: BRŠLIN = grm bršljan, KASAZ = svobodnjak v fevdalizmu, KRVOLJA = krvava griža, ORIBI = bleda stepska antilopa, OŠELJ = naselje pri Šmartnem na Pohorju, SMODLAKA = hrvaški operni tenorist (Slaven), TITI = gvinejski nogometaš Camara, VRIJ = strm spust letala.
'3>1NVS 'VM03AS 'OUVA TI3SO '313ldVA 'V10N3 'NVdllAl 'OVdaVI
'vrian 'vd 'Niisda Voinbiai 'ii 'dvr 'iAi3idiAi3 'vriiAioiod 'mi 'dN 'vovAda 'ivdo IvdAzvd Tod 'vnoAdvi 'owwdana V»vnaoiAis 'iNozidOH 'viAivao Ivsivi 'oivdo 'dvviod^ouABjopoA imnvzihm aiAiLisaa
torek • 14. januarja 2014
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
k« !
Govori se...
... da je čast slovenske smučarske zveze, ki ni zmogla toliko dobre volje, da bi na olimpijske igre v Sočipovabi-la tudi očeta slovenske smu-čarije Toneta Vogrinca, zadnji trenutek rešila hrvaška smučarska zveza, ki je Toneta povabila v Soči kot dobrega prijatelja.
... da je povezava med glavnimi izvajalci in (običajno istim) nadzorom nad investicijami očitno praksa tudi v nekaterih občinah Spodnjega Podravja, le da PKP tega še ni zavohala, da bi jih oŠtrafala.
... da so nekateri domači vinogradniki ob uveljavitvi novega zakona o vinu začeli resno razmišljati, da bodo dali izdelati 100-, 200-, 300-, 500-in 1000-litrske steklenice. Da ne bi bilo težav z zakonom in ne s prodajo .
... da je vodstvo mariborskih plavih nekaj časa resno razmišljalo o tem, da bi zamenjalo svojega preveč de-
lovnega piarovca. A je ta v trenutku dobil toliko ponudb za delo v novinarskih vrstah, da so si iz varnostnih razlogov raje premislili .
... da je prvi mož med perutnino izjavil, da mu pod prste lahko gleda le tisti, ki zadeve pozna. No, marsikdo bi raje pogledal kam drugam, ne pod njegove prste .
...da se Ljubljančani za okrepitvami ozirajo tudi proti Zavrču. Kakšnega zanimi-
vega igralca bi v prestolnici z lupo pri belem dnevu lahko morda našli tudi Zavrčani ...
Vidi se...
. da številna povpraševanja na uradu za zaposlovanje dokazujejo, da je kljub kriznim časom še vedno precej prostih delovnih mest; le tistih, ki bi jih bili pripravljeni sprejeti, ni dovolj, ali pa imajo zanje „previsoko" izobrazbo.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ra-dio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»Pošiljam Vam fotografijo našega dobrega soseda, ki je za rojstni dan 4. januarja letos prinesel vrtnice z domačega vrta. Kot je sam dejal, ne pomni, da bi kdaj cvetele vrtnice januarja. Naj poudarim, da vrtnica ni bila v rastlinjaku, ampak kar na prostem, na vrtu,« je ob današnji fotografiji tedna pripisal njen avtor Sašo Majerič.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 20. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Hana Štumperger, Ptuj.
Iskrice
Foto: Sašo Majerič
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		6	4				1	
3					7		6	
		1	8		2			
			1					8
2					4	9		
5	8						2	
				5		7		
				3				9
6		7						3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€	GGG
Bik	vvv	©©	€	GG
Dvojčka	v	©©	€€€	G
Rai	vv	©©©	€€	G
Lev	vvv	©	€€	GG
Devica	v	©©©	€€€	G
Tehtnica	vv	©©	€	GGG
Škorpijon	v	©©©	€€	GGG
Strelec	vv	©	€€€	GG
Kozorog	vvv	©©	€€	GGG
Vodnar	vv	©	€€€	G
Ribi	vvv	©©	€	GG
(Vir: www.pregovor.com)
»Blagoslovljen naj bo tisti, ki nima ničesar povedati, a nam tega ne poskuša razložiti s preveč besedami.« George Eliot
»Kajti beseda, to je treba vedeti, je živo bitje.« Victor Hugo
»Od dobrih besed do dobrih dejanj je težka pot.« Latinski pregovor
»Beseda, ki jo zadržiš v sebi, je tvoj suženj, beseda, ki ti uide, je tvoj gospodar.« Arabski pregovor
»Glas naj bi bil odmev razuma.« Alexander Pope •k**
»Besede iz srca sežejo do srca, besede z jezika pa le do ušes.« Slovenski pregovor
»Resnične besede niso nikoli prijetne, prijetne besede niso nikoli resnične.« Lev Nikolajevič Tolstoj
»V besedah so vsi ljudje podobni, v dejanjih se razlikujejo.«
Moliere
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: KOBILJA GLAVA
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 14. do 20. januarja 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 21. januarja 2014
Ptuj • Terapevtske skupine zdravil
Zgolj trenutni prihranek?
Prejšnji teden (6. februarja) je začel veljati varčevalni ukrep ZZZS z uvedbo terapevtskih skupin zdravil. Tako v ambulantah kot lekarnah je povzročil veliko razburjanja in zmede. Ob zdravilih za želodec (zaviralci protonske črpalke) so zdaj v terapevtskih skupinah še zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka (ACE-inhibitorji) in zdravila za zniževanje holesterola v krvi (statini).
Kot je znano, želi ZZZS vsaka dva meseca uvesti novo terapevtsko skupino, da bi bil na koncu prihranek nekaj deset milijonov evrov. V tem trenutku pa še ni znano, katera zdravila bodo v naslednji terapevtski skupini. V vsaki terapevtski skupini je določena najvišja priznana vrednost, ki jo krije zavarovalnica. Pri tistih zdravilih, kjer je cena višja, pa bodo morali pacienti doplačevati sami. Zavod računa, da bodo ponudniki cene zdravil, ki imajo sicer različne učinkovine, a zdravijo isto bolezen, znižali, ker bodo sicer izgubili svoje tržne deleže. Ker se cene tako rekoč dnevno spreminjajo ali celo iz ure v uro, niso znana doplačila in za katera zdravila veljajo. Napačno pa je bilo tudi predstavljeno, da pacienti ne bodo plačevali zalog, saj lekarne zdravil ne dobavljajo dnevno.
Kot pove direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., gre v tem trenutku za več težav, ki so posledica že omenjenega varčevalnega ukrepaj, ne samo za obnovljive recepte, ki jih zdravniki v tem trenut-
ku ne pišejo. „Predvidevam, da zaradi tega, ker si zdravniki verjetno niso predstavljali, kaj bo to v praksi pomenilo, kakšne bodo cene in kakšna bodo doplačila. Obnovljivi recept ne glede na terapevtske skupine, na medsebojno zamenljiva zdravila ali pa na elektronski recept, ki ga bomo tudi začeli izvajati v kratkem, v sistemu zdravstva ostaja. Za obnovljiv recept bo elektronski recept v bistvu pomenil eno prednost, ker ne bo več prihajalo do podvajanja obnovljivih receptov za isto zdravilo pri istem bolniku, videlo se bo, v kateri lekarni so bila zdravila dvignjena. Povedati moram, da dosti upov polagamo v ta elektronski recept v smislu izboljšanja. S terapevtskimi skupinami pa so šle stvari za bolnike drastično na slabše. V lekarnah imamo ta trenutek opraviti s številnimi spremembami cen, za čas od 6. do 14. januarja je izpis sprememb cen zdravil dolg sedem strani, nanaša pa se na zdravila iz terapevtskih skupin in iz skupine medsebojno zamenljivih zdravil. Kaj se je zgodilo? Farmacevtska industrija je s spremembami
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
cen čakala do zadnjega, ko so videli, da je konkurenca pričela cene spreminjati, so jih začeli spreminjati tudi drugi, ker imamo na trgu lahko eno zdravilo tudi od petih različnih proizvajalcev. Lekarna lahko spremeni ceno zdravila, ko to zdravilo nabavi po novi ceni. Mi pa seveda poslujemo z nekimi zalogami zdravil, da lahko paciente oskrbimo. Tako se sedaj dogaja tudi to, da ima Lekarna Ptuj zdravilo po drugačni ceni kot lekarne v Qlandii, na Bre-
gu ali pa zasebna lekarna na Ptuju. To je popolna zmeda, tako za zdravnike kot paciente, pa tudi mi za jutri ne moremo napovedati, kakšna bo cena konkretnega zdravila. To lahko povemo šele takrat, ko zdravilo prevzamemo. Pa tudi cena zdravila ni enoznačni podatek. Eno je prijavljena cena, ki jo proizvajalec oblikuje skladno s pravilnikom o oblikovanju cen, na te cene pa dajejo proizvajalci preko veletrgovcev še neke naknadne popuste, da bi pacienti
Ptuj • 100 let Julijane Hameršak
Recept je preprost: veliko dela in zmerna hrana
Novo leto so v MO Ptuj pričele stoletnice, 100. rojstni dan je 3. januarja letos praznovala Julijana Hameršak iz Kicarja, ki že 13 let živi v Domu upokojencev na Ptuju, 7. januarja pa je 101. rojstni dan praznovala Marija Dobravc.
Obema je vse lepo, veliko zdravja in dobrega počutja v krogu družine in prijateljev zaželel tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je ob tem poudaril, da je veselje videti take stoletne korenjake. Ju-lijano Hameršak je skupaj s predsednikom sveta ČS Ro-goznica Jankom Čehom obiskal 10. januarja. Tega dne sta bili pri njej tudi hčerki Ivanka Hameršak Gunte in Rezka Vindiš. Sicer pa je stoletna Julijana imela šest otrok, danes jo razveseljuje pet vnukov in prav toliko pravnukov. V svojem življenju je veliko delala, bila je gospodinja na mali kmetiji, pomagala pa je tudi na drugih kmetijah. Vseskozi je zdravo živela, malo jedla, pa veliko hodila po kicarskih bregovih. Julijana še danes
čim manj doplačali; gre za popust, ki ga lekarna tudi da pacientu. Ta podatek pa ni razviden nikjer. V tem trenutku je za paciente najboljše, da počakajo z nabavo zdravil, če jih še imajo, če pa jih nimajo, jih čaka neko doplačilo. Cene zdravil se dnevno spreminjajo. Medtem ko bo treba še danes za neko zdravilo doplačati, bo morda čez tri mesece doplačilo manjše ali pa ga sploh več ne bo, ampak mi tega ne vemo. V tem trenutku je tako, da je treba doplačevati pri okrog 20 odstotkov zdravil, velikemu številu zdravil, po približni oceni okrog 50 odstotkov, pa so se doplačila znižala, tako da so bistveno manjša."
Pacienti bodo lahko po posvetu z zdravnikom tudi zamenjali terapijo, to pa ni tako enostavno, kot si nekate-
ri tudi v stroki predstavljajo, saj vsa zdravila niso enako učinkovita, posledice so lahko hude. Pacient, ki bo zaradi zamenjave zdravil v bodoče jemal manj učinkovita zdravila oz. imel manj urejen krvni tlak kot pri prvotnem zdravilu, lahko hitreje kot sicer doživi srčno-žilni dogodek. Trenutni navidezni prihranek zaradi nekaj deset milijonov evrov bo imel dolgoročne pogubne posledice, opozarjajo strokovnjaki. Ta trenutek se gleda le kratkoročni učinek, tekoče proračunsko leto, cene zdravil bodo resnično padle, tako bo zavarovalnica na segmentu zdravil beležila prihranek, posledice na drugih segmentih pa bodo vidne čez nekaj let. Rezultati zdravljenja pri hipertenziji in pri holesterolu so bili dobri, z ukrepi, ki jih sedaj uvajamo, pa se bodo zagotovo poslabšali.
Prva skupina terapevtskih zdravil (inhibitorji oz. zaviralci protonske črpalke) je bila neproblematična skupina. V tej skupini, ki je začela veljati 6. januarja, pa gre za zdravilne učinkovine, ki delujejo različno, drugače se absorbirajo, drugače se prenašajo po telesu, po drugih poteh se v telesu razgradijo in izločajo. To je za bolnika zelo pomembno glede na njegovo fizično stanje, bolezen, spremljajoče bolezni in interakcije z vsemi zdravili, ki jih uporablja, še opozarjajo strokovnjaki.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Julijana Hameršak je bila 3. januarja letos stara 100 let.
čita brez očal, le nekoliko slabše sliši. Med vsakdanje
obrede pa sodi tudi pitje kave, če je ni, je že nekaj na-
robe, sta povedali hčerki.
MG
Viktorinov večer
V petek, 17. januarja 2014, bo v refektoriju minorit-skega samostana na Ptuju ob 19. uri Viktorinov večer. Z nami bo gostja s. Romana Kocjančič, glavna urednica duhovne oddaje Obzorja duha na RTV Slovenija. Mediji, izziv za evangelizacijo je tema, na katero nam bo spregovorila. V glasbenem utrinku bo nastopila vokalna skupina Glasniki iz Vidma pri Ptuju in kantavtor p. Janez Ferlež.
S. Romana Kocjančič je predstojnica skupnosti Emavs, kjer redovnice frančiškanke Marijine misijonarke uresničujejo svoje poslanstvo. Na RTV Slovenija sodeluje že 15 let. Študirala je v Franciji in na Dunaju, kjer seje srečala na področju strokovnega dela z mediji. Na Katoliški medijski akademiji v Nemčiji je spoznavala delo z mediji, kijih s pridom uporablja na RTV Slovenija.
O svojem delu v oddaji Obzorja duha pravi, da dela to z mislijo na človeka. Da posreduje ljudem verodostojno informacijo in jim želi priti naproti. Z vizualnim medijem želi približati veselo novico in stopiti na pot življenja. Redovno življenje je njen poklic, kot pravi, 24 ur na dan in kar prejema od Boga, daje naprej.
Vabljeni na Viktorinov večer, da spoznamo ustvarjanje vesele novice, ki jih prinaša v medijski prostor s. Romana Kocjančič, in prisluhnemo vokalni skupini Glasniki s p. Janezom Ferležem v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju.
Peter Pribožič
torek • 14. januarja 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
	
	o
	
	
	jč.
	u
	ÜL
	O
	1-
08:00 Božični koncert Okteta Destmik 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 20:00 Božiina prireditev na OŠ Ljudevita Pivka 21:00 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
Prireditvenik
PROGRAMSKI
NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
08:00 Praznični koncert v cerkvi Hajdina 10:00 Starše-Od kleti do kleti s prijatelji 12:00 Video strani 18:00 Oddaja \z občine Starše 20:00 Praznični koncert v Skorbi 21:15 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu
	*
	o
	(C
	T—
	*
	UJ
	1-
	Cč.
	1-
	UJ
	•o
08:00 Prijatelji iz Kicarja se predstavijo 10:55 TV prodaja 12:00 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 20:00 Filmski festival Zlatka Sugmana 21:00 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabnapovršina-470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.< 02/749 34 10

PTUJSKA TELEVIZUA
Torek 14.01.
1:00 Dnevnik TV Maribor r__. =25 Kuhinjica - pon. 10:00 Info kanal 10:25 Po zdravje - pon. 11:00 Glasbena 8 (tuja)-14. oddaja-pon. 11:30 Modro 12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno - 5. oddaja - pon. 12:40 Info kanal 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:35 Kuhiniica 16:55 Šport(no) - 23.oddaja 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:35 Motoscena, 27.oddaja 19:00 Samoa zibelka Polinezije - pon. 19:30 Glasbena 8 (slo.). -14. oddaja- pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo-pon. 21:00 Ptujske odrske deske 15. oddaja - pon. 21:25 Mini portret: Čuki 25 let 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
Sreda 15.01.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. :00 Ptujska kronika - pon.
1:20 Info kanal
:55 Glasbena 8 (slo.) -14. oddaja - pon. 1:25 Modro - pon. 1:50 Info kanal
4:00 Gostilna >Pr Francet« 62. oddaja - pon. 5:15 Info kanal 6:30 .Kuhinjica
7:00 Cista umetnost - 27. oddaja - pon. 7:25 To bo moj poklic: Avtoserviser - pon. 8:00 Povabilo na kavo
(Marjana Cafuta, Milan Kvas) 18:55 Zemha In mi - 23. oddaja - pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) -14. oddaja - pon. 20:00 Ptujska krenila - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Po zdravje-8. oddaja 20:55 Cista umetnost - 27. oddaja - pon. 21:20 Motoscena - 27. oddaja - pon. 21:45 Regi TV GoriSnica kanal
Četrtek 16.01.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Info kanal
10:30 Motoscena - 27. oddaje-jion.
10:55 Glasbena 8 (tuja) 14. oddaja - pon.
11:25 Modro - pon.
12:00 Ptujska kronika
12:35 info kanal
13:20 Povabilo na kavo - pon.
14:15 Info kanal
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Film Campus: Jaz in ti -pon.
16:30 Kuhinjica 17:00 Široko oko - non. 17:40 Zeleno - 5. oddaja - pon. 18:00"' ------------
18:20 Športno 23. oddaja- pon 19:25 Po zdravie-8.odoaja 20:00 Ptujska Kronika - pon.
1.1.-15. oddaja
20:55JMini portret: Čuki 25 let - pon. 21:30 Cista umetnost - 27. oddaja -pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in ml - 23. oddaja - pon. 22:50 Info kanal

www.petv.tv
Spremljate nas lahko tudi na 12 in SIOLIV
Torek, 14. januar
19:00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča: potopisno predavanje Mateje Toplak, Riga, Latvija
Četrtek, 16. januar
10:00 Kog, prostori KS: Antonovanje 2014, senzorično ocenjevanje čurk
18:00 Maribor, Srednja šola za oblikovanje, Park mladih 8: ciklus
multimedijskih predavanj Modrosti vzhoda 18:00 Markovci, občinski prostori: predavanje Vesne Forstnerič, Naravoslovje po Goetheju, antropozofska medicina, RK Markovci
Petek, 17. januar
9:00 Kog, dvorana KS: Antonovanje 2014, Antonovo keglanje 17:00 Cerkvenjak, avla Doma kulture: ponovoletno srečanje občine Cerkvenjak
17:00 Kog, OŠ: Antonovanje 2014, odprtje razstave risb in fotografij
na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju 18:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: Območna revija pevcev
ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 2014, Pozdrav sosedu, 1. del, JSKD
20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove
vinske zgodbe, Ptuj - mesto trte in vina 21:00 Ptuj, CID: Jazz v CID, zasedba mladih glasbenikov, študentov akademije za glasbo v Gradcu Jazz Robots, hardbop
Mestni kino Ptuj
Petek, 17., sobota, 18., in nedelja, 19. januar: 16:00 Jelenček Niko 2; 18:00 Ponarejevalec; 20:00 Diana
V SPOMIN
Boleč je spomin na dan 14. januar, ko nas je za vedno zapustil mož, oče, dedek in tast
Alojz Bezjak
IZ BUKOVCEV
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečko.
Njegovi najdražji
Mali oglasi
STORITVE

ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si / info@roletarstvo-arnus.si.
AKCIJA - svinjske polovice iz domače reje 3 €/kg. Kmetija Pože-gar, predelava in prodaja mesa. Naročila na tel. 041 212 408.
Od 10.1. akcija v DOM IN VRT KRPAN PTUJ do - 20 % popusta ob nakupu nad 50€ (gotovina)
na izbrane izdelke bele tehnike, gospodinjskih aparatov, akustike in televizorje iz zaloge.
Ne spreglejte tudi akciie izbranih izdelkov:
■	kuhinja Delta do 31.1.2014 -50%, kuhinja Alples -20%
■	dnevna soba Regina -35% in dnevna soba Diva -15%
■	spalnica Balada -20%
■	predsoba Koda -15%
■	vgradne omare Alplux -20% Zaradi odprodaje kuhinj " zaloge:
■	Hera 1.918,65€ -50%
•	Manja 599,90 -30%
•	Tulipana 1.704,04 -60%
■	Hortenzija 1.488,89 -30%
AKGZ
KRPAN - KMETIJSKO ^ | ^ GOZDARSKA ZADRUGA Z.O.O.
DOM IN VRT KRPAN PTUJ Mariborska cesta 3, PTUJ Tel. št.: 02/7136 221
DOM-STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddam enosobno stanovanje. Kličite po
15. uri. Tel. 031 544 546._
NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem garsonjero z nekaj opreme. Informacije na tel. 041 764 395.
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921.
Ljuba mami in omi! Del tvoje ljubezni smo, zato za vedno skupaj povezani ostanemo!
SPOMIN
V januarju mineva pet let žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga in dobra mami ter omi
Cecilija Fekonja
14. 1. 2009-14. 1. 2014
Hvaležni smo vsem, ki ste v mislih z njo ter ji prižigate sveče.
Tvoji otroci z družinami
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
89,8 98,2 104,3 M ta
PRODAM prašiče od 30 do 50 kg. Cena po dogovoru. Tel. 031 681
304._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM 180-kg bikca. Tel. 031 623
356._
PRODAM brune, ladijski pod, opaž. Tel. 051 890 761.
NEPREMIČNINE
MED PTUJEM IN ORMOŽEM prodam manjšo starejšo hišo na parceli 4400 m2 za 10 tisoč €. Tel. 031 611 559.
Akcija traja do 31.1.2014 oz. do odprodaje zalog. Kupcem ne pripadajo pike ob nakupu, popust velja samo za gotovinsko plačilo In popusti se med seboj ne seštevajo, prav tako nI možnosti nakupa na obroke.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA		
	IN RAZPISE LAHKO NAROČITE	
ZA	TORKOVO IZDAJO	DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA	PETKOVO IZDAJO	DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Šzajmfe'TEDNIK		
Prometna varnost • Kadar voziš, ne uporabljaj mobilnega telefona
Bodi nedosegljiv, ce zelis ostati ziv
Javna agencija RS za varnost prometa je od 13. do 26. januarja koordinator preventivne akcije pod sloganom »Bodi trenutno nedosegljiv, če ZeliS ostati Ziv«, katere cilj je opozoriti na nevarnost uporabe mobilnih telefonov med voZnjo.
Foto: M. Ozmec
Ce med vožnjo uporabljate mobilni telefon, je možnost, da boste imeli prometno nezgodo kar štirikrat večja kot sicer.
Policisti ugotavljajo, da je telefoniranje med vožnjo tudi med slovenskimi vozniki vse pogostejši pojav. Žal se taki vozniki premalo zavedajo, da uporaba mobilnega telefona za volanom bistveno zmanjša njihovo zbranost, saj lahko zaradi tega spregledajo pomembno prometno signalizacijo in se prepočasi odzovejo na nepredvidljive razmere na cesti. Takšne okoliščine lahko povzročijo hudo prometno nesrečo. Če med vožnjo uporabljate mobilni telefon, je možnost, da boste imeli prometno nezgodo, štirikrat večja. Si predstavljate, kaj vse se lahko zgodi! Slovenska zakonodaja telefoniranje med vožnjo dovoljuje, a le v primeru, če je v vozilo vgrajena naprava za prostoročno telefoniranje. Kljub temu pa v policiji svetujejo, da med vožnjo ne telefonirate, saj je vožnja aktivnost, ki ji moramo posvetiti vso našo pozornost! V primeru nujne uporabe mobilnega telefona je zato najbolj varno, da se ustavite na primernem mestu zunaj vozišča in pot
Na sprejemu, ki ga je pripravil v četrtek, 9. januarja, v prostorih preddverja restavracije Pan, se je župan občine Kidričevo Anton Leskovar vsem direktorjem, vodjem in predstavnikom podjetij, javnih ustanov ter vseh društev in organizacij na območju občine zahvalil za sodelovanje v minulem letu 2013 ter izrazil prepričanje, da bo tudi v letošnjem letu sodelovanje z občino vsaj tako uspešno, kot je bilo do sedaj. Ob tem je poudaril, da je bilo minulo leto za občino Kidričevo zelo uspe-
nadaljujete šele, ko končate s pogovorom.
Namen preventivne akcije, ki se je pričela včeraj, je zmanjšati možnost udeležbe v prometnih nesrečah, ki bi bile posledica uporabe mobilnega telefona med vožnjo, in
šno tudi po zaslugi uspešnega sodelovanja z vsemi podjetji in organizacijami v občini, še posebej z največjima podjetjema Boxmark Leather in Talum Kidričevo. Sicer pa so lani pričeli obnovo starega dvorca Šternthal v Kidričevem, v katerem bodo letos uredili multicenter in vanj prenesli sedež občine. V naselju Kidričevo so pričeli tudi gradnjo novega zdravstvenega doma, ki je sedaj že pod streho,v zaključni fazi pa sta tudi energetski sanaciji osnovnih šol Borisa Kidriča Kidričevo ter
ozavestiti širšo javnost o tem, kako nevarno je med vožnjo pogovarjanje po mobilnih telefonih. Policisti se v akcijo vključujejo tako s preventivnimi dejavnostmi kot tudi s poostrenim nadzorom, ki ga bodo izvajali med rednim delom.
podružnične šole v Lovrencu na Dravskem polju. Poleg tega so nadaljevali z izgradnjo sekundarne kanalizacije v Cir-kovcah, Jablanah, Pongrcah, Šikolah in Stražgonjci, med drugim so obnovili tudi cesto v Lovrencu na Dravskem polju ter v Apačah, kjer dela še potekajo, končali so tudi projekt ureditve poljskih poti po komasaciji Dravsko polje 3 ter
V letu 2013 je prvi del akcije pod naslovom Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ, potekal med 16. in 22. januarjem, policisti pa so pri svojem delu nadzirali tudi uporabo mobilnih telefonov med vožnjo in pri tem ugotovili 770 kršitev; od tega so izrekli 280 opozoril, izdali 481 plačilnih nalogov (skupaj z mandatnimi kaznimi za tujce), izdali sedem odločb v hitrem postopku in podali dva obdolžilna predloga za uporabo mobilnih telefonov med vožnjo.
V zadnjih letih je bilo tudi v Sloveniji ugotovljeno povečanje števila kršitev s področja uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Na območju Policijske uprave Maribor so v letu 2013 policisti ugotovili 2.596 kršitev uporab mobilnih telefonov med vožnjo. Slovenska zakonodaja v 35. členu Zakona o pravilih cestnega prometa opredeljuje prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Sem sodi tudi voznikova uporaba
prvo fazo ureditve centra Cir-kovc, kjer so zgradili sodobno krožišče. V letošnjem letu želijo najprej dokončati vse začete večje investicije, prav te dni pa se skupaj s predstavniki Ta-luma in tujimi vlagatelji intenzivno pogovarjajo o realnih možnostih skorajšnje gradnje športnega hotela in turističnih objektov v Kidričevem, v okviru katere načrtujejo tudi
telefona. V 3. odstavku 35. člena Zakona o pravilih cestnega prometa je vozniku izrecno dovoljena uporaba naprave za prostoročno telefoniranje. Za voznike, ki se ravnajo v nasprotju z zakonsko določbo, je predpisana globa 120 evrov. Več raznih študij je dokazalo, da uporaba mobilnega telefona med vožnjo zmanjšuje voznikovo pozornost, celo dokazali so, da je telefoniranje med vožnjo enako, kot če bi imeli v krvi 0,8 promila alkohola. Zato policisti vse voznike opozarjajo, da je edino pravilno in tudi varno, da se v primeru nujnega pogovora ustavijo na postajališču, ugasnejo vozilo in klic opravijo v miru. Kot je sporočil tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl, bodo pri izvedbi akcije aktivno sodelovali tudi policisti iz območja PP Ptuj, ki bodo tako kot drugod po državi v tem času izvajali razne preventivne aktivnosti, izvedli pa bodo tudi več poostrenih nadzorov nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo.
-OM
celovito prenovo nekoč zelo uspešnega kopališča. Poleg tega pa v občini načrtujejo tudi posodobitev cest z javno razsvetljavo v Njivercah in Kungoti pri Ptuju ter vrsto manjših projektov po posameznih vaseh, pri čemer pričakujejo sredstva tudi iz prijav na javne razpise iz evropskih in državnih virov.
-OM
Osebna kronika
Rojstva: Maja Haladea, Rimska ploščad 21, Ptuj - deček Maj; Dušanka Mesarec, Drakšl 6, Velika Nedelja - deklica Nika; Marija Vodnik, Lackova ul. 1, Kidričevo -deček Kevin; Simona Čuček, Biš 20, Trnovska vas - deček Jakob; Špela Horvat, Skorba 34, Hajdi-na - deklica Pija; Mateja Kolar, Škalce 64, Slovenke Konjice
-	deklica Tjaša; Aleksandra Pu-kšič, Placar 72, Destrnik - deklica Nuša; Simona Žumbar, Belša-kova ul. 32, Ptuj - deček Adam; Mateja Matko Drevesniška ul. 46, Rače - deklica Nikolina; Katja Hamer, Stara ulica 5, Ceršak
-	deček Milan; Flor de Liz Chavez Azura, Zg. Hoče 52 b, Hoče
-	deklica Luna; Martina Mlakar, Slatina 74, Cirkulane - deklica Naja; Marjana Kelenc, Formin 32 b, Gorišnica - deček Miha; Ekaterina Krajnc Genslitskaya, Hrastje 9 c, Limbuš - deček Maksim; Andreja Lenart, Lovrenc na Dr. polju - deklica Iza; Katja Sever, Trgovišče 19, Velika Nedelja
-	deček Lukas Leo; Mateja Čeh, Gomila 16, Destrnik - deklica Vita; Janja Jurkovič, Obrež 133, Središče ob Dravi - deklica Lina; Tanja Štelcer, Zg. Duplek, 17 u, Sp. Duplek - deklica Naja; Saša Žajdela, Sedlašek 1 a, Podlehnik
-	deklica Vita; Nina Goznik, Potrčeva 46, Ptuj - deček Nik; Tamara Lang, Ob gozdu 8, Maribor
-	deklica Rijana; Andreja Štuhec, Bučkovci 70 b, Mala Nedelja
-	deklica Živa; Katja Simonič, Brezula 36, Rače - deklica Niki; Tjaša Šuštar, Ul. Jožefe Lackove 32 a, Ptuj - deček Tomaž; Katja Horvat, Trg osvoboditve 16, Lenart v Slov. goricah - deklica Zala; Janja Bevk, Ob železnici 38, Poljčane - deček Amadej; Mojca Kodela, Tomšičeva ul. 22, Slov. Bistrica - deček Jaka; Metka Ko-lednik, Pristava 12 a, Cirkulane -deček Jaša; Lidija Caf, Biš 22 d, Trnovska vas - deklica Pia; Mojca Vranješ, Šturmovci 11, Videm pri Ptuju - deklica Nely; Mojca Lukančič, Ul. Staneta Severja 11, Maribor - deklica Mila.
Umrli so: Angela Horvat, Mure-tinci 59, roj. 1933 - umrla 31. decembra 2013; Dragotina Škra-be, roj. Drobne, Latkova vas 14, Prebold, roj. 1931 - umrla 30. decembra 2013; Janez Zorko, Grlinci 32, roj. 1957 - umrl 4. januarja 2014; Anton Mohorič, Trnovska vas 25, roj. 1927 - umrl 2. januarja 2014; Neža Bezjak, roj. Kokot, Placerovci 15 a, roj. 1929 - umrla 6. januarja 2014; Frančiška Turk, Župečja vas 28 a, roj. 1941 - umrla 5. januarja 2014; Franc Vuk, Dragonja vas 29, roj. 1930 - umrl 4. januarja 2014; Franc Mlakar, Jurovci 23, roj. 1937 - umrl 2. januarja 2014; Marija Kirbiš, Zg. Hajdina 104 c, roj. 1936 - umrla 9. januarja 2014.
Poroka - Lenart: Danijel Ca-futa, Selce 82, Voličina, in Janja Krajnc, Dolnja Počehova 30, Pesnica.
Danes bo oblačno. Občasne padavine na zahodu se bodo čez dan nekoliko okrepile in postopno razširile nad večji del Slovenije. Meja sneženja bo večinoma nad 1000 m nadmorske višine, le na območju Julijskih Alp bo lahko občasno snežilo do višje ležečih dolin. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 7, najvišje dnevne od 2 do 9, na Primorskem okoli 11 stopinj C.
Obeti
V sredo čez dan bodo padavine oslabele in postopno ponehale. V četrtek bo oblačno in suho vreme.
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: M. Ozmec
Zupan Anton Leskovar (desno) je na sprejemu razkril, da se skupaj s Talumom in tujimi vlagatelji pogovarjajo o možnostih gradnje športnega hotela.
Ce prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti.
Kidričevo • Ponovoletno županovo razkritje
S Talumom in tujimi vlagatelji se pogovarjajo o gradnji Športnega hotela
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je na ponovoletnem sprejemu direktorjem podjetij in javnih ustanov ter predstavnikom društev in organizacij razkril, da se skupaj s predstavniki Taluma resno pogovarjajo s tujim partnerjem o moZnostih gradnje športnega hotela v Kidričevem.