ŠT. 2 LETO 18 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan 29. JANUAR 1979 CENA 3 DIN 750 let Kamnika Mladi o kamniški preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Na mladih je naša prihodnost, slišimo pogosto. Res je, pomembno pa je tudi, kako se naša mladine vključuje v sedanje družbene tokove in koliko pozna zgodovino našega družbenega razvoja, še posebej zgodovino gibanja za pravice delavcev, naš narodnoosvobodilni boj in naše napore v obnovi in izgradnji svobodne domovine, naša prizadevanja za uveljavitev socialističnih družbenih odnosov. Predvsem pa je bistveno, do kakšnih spoznanj so mladi prišli ob spoznavanju naše preteklosti in kako jim te izkušnje koristijo pri snovanju naše bodočnosti. S tem namenom je odbor za proslavo 750-letnice Kamnika sklenil nagraditi s knjižnimi nagradami deset najboljših spisov na temo: »Kamnik včeraj, danes in jutri«, ki jih bodo napisali učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol v naši občini, dijaki vseh razredov Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku in študentje višjih in visokih šol iz kamniške občine. Prispevki naj bi vsebinsko zajeli pogled pisca na posamezne dogodke iz kamniške zgodovine (ne samo Kamnika, pač pa tudi ostalega območja občine), na obdobja delavskega gibanja, vstaje in ljudske revolucije na Kamniškem, povojnega razvoja naše občine, še posebej posameznih krajevnih skupnosti. Posebna pozornost naj bi veljala oceni dogodkov in akcij, ki so značilni za naš samoupravni sistem in nove odnose med ljudmi, našemu delovnemu človeku in njegovim naporom za lepši in boljši današnji in jutrišnji dan. Obseg prispevkov naj bo največ deset tipkanih strani. Odbor vabi vsa vodstva šol in posameznike, da pošljejo najboljše prispevke do 1. junija 1979 na naslov: Odbor za proslavo 750-letnice Kamnika, Titov trg 1, Kamnik. F. S. BAROK V 24 SLIKAH Svečana otvoritev razstave mojstra baročnega slikarstva Fortunata Berganta, ki je bila sredi januarja v renesančnem pritličju zapriškega gradu, je bila uvodna priraditev ob letošnjem praznovanju 750-letnice Kamnika. S kulturnim programom, v katerem je nastopil flavtist Aleš Kacjan, violinist Tomaž Lorenz in kitarist Igor Saje, pa je svečana otvoritev razstave doživela svojevrsten odmev med številnimi udeleženci in ljubitelji slikarske umetnosti. Razstava 21 baročnih slik mojstra Fortunata Berganta, ki se je rodil leta 1721 v Mekinjah in ga Slovenci prištevamo med najbolj osebne baročne slikarje, saj je s svojimi deli zaslovel sirom domovine, bo odprta do 12. februarja. Ob mednarodnem letu otroka S posebno resolucijo glavne skupščine OZN je bilo letošnje leto proglašeno za mednarodno leto otroka. Ob tem je bilo tudi sklenjeno, da otrokom ne bi posvetili pozornosti le s svečanostmi, temveč naj bi v tem letu in tudi v vseh naslednjih izvedli čim več konkretnih akcij in najrazličnejših pobud v korist otrok vsega sveta, še posebej lačnih in zatiranih. To leto naj torej poteka v znamenju skrbi in prizadevanj za lepšo sedanjost mladega rodu, za njegovo srečnejšo bodočnost, kar bo prineslo lepše življenje vsemu človeštvu. O potrebi po večji skrbi za otroke nam pričajo tudi številni statistični podatki o življenju otrok po svetu, ki so več kot grozljivi. V deželah v razvoju živi danes preko 350 milijonov otrok brez potrebne zdravstvene oskrbe, brez možnosti za izobraževanje in brez kakršnekoli socialne pomoči. V Afriki umre od tisoč rojenih otrok kar 108 zaradi nehigienskih razmer in preslabe prehrane. Nekaj manj pa jih za enakimi posledicami umre v Južni Ameriki in v Aziji. Letno umre pet milijonov otrok zaradi črevesnih obolenj, na tisoče pa zaradi lakote, medtem ko v razvitih deželah lahkomiselno zametu-jemo kruh. In še bi lahko naštevali. To pa ni le naštevanje tegob in problemov številnih narodov, temveč tudi obsodba človeštva v drugih predelih sveta, ki živi v izobilju, ki brez pomislekov trati velikanske vsote denarja za nepotrebne ali celo škodljive namene. Ne bo odveč, če bomo predvsem v letošnjem mednarodnem letu otroka dobro pretehtali, kaj smo, kaj lahko in kaj moramo storiti za lepše življenje izkoriščanih in lačnih otrok v svetu. • Pred sprejemanjem zaključnih računov Temeljite razpoke v gospodarjenju Se dober mesec nas loči od sprejemanja zaključnih računov y temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Dosedanje razprave o zaključnih računih so b'lc pogosto zelo formalne. Nekaj dni pred 28. februarjem so se sestajali delavski sveti in z dvigom rok potrdili zaključne račune. Malokje so se poglobili v vseeno mnogih številk, ki jih vsebuje tak zaključni račun. Če je že bilo kako vprašanje na delavskem svetu, je bilo namenjeno delitvi »dobička« ali osebnih dohodkov. Torej se nismo dovolj spuščali v vzroke, ki so pripeljali do lakih rezultatov in še manj v ukrepe na tej podlagi, ki bi pripomogli k večjemu poslovnemu Uspehu delovne organizacije. Zakon o združenem delu nala-8a delavcem pravico in obveznost nenehno spremljajo rezultate svojega dela in rezultate po- slovanja organizacije združenega dela. Pri tem pa ima še poseben pomen kritično obravnavanje rezultatov gospodarjenja na podlagi podatkov o letnem zaključnem računu. Seveda ne gre le za to, da bi bili delavci seznanjeni z gospodarjenjem, pač pa predvsem v tem, da bi smotrno odločali o dohodku svoje organizacije, ugotavljali . njegove dosežke in slabosti in na tej podlagi sprejemali potrebne ukrepe. Zato vse družbenopolitične organizacije letos posvečajo obravnavi zaključnih računov za leto 1978 veliko pozornost. Da ne bi čakali z razpravami na zadnji dan, morajo strokovne službe v organizacijah združenega dela pripraviti že v začetku februarja konkretne, razumljive in pregledne podatke, ki naj dajo resnične odgovore na vsa bistvena vprašanja ustvarjanja in razporejanja dohodka. V ta namen je služba družbenega knjigovodstva že poslala vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ustrezna navodila za pripravo poročil o gospodarjenju. Poročilo, ki ga bodo obravnavali delavci na zborih, mora delavcem omogočiti, da bodo pretresli vse bistvene probleme gospodarjenja, uresničevanja proizvodnih planov, združevanja dela in sredstev, probleme izvoza in uvoza in druga vprašanja. Poročilo naj bi vsebovalo zlasti naslednja vprašanja: - pogoje, v katerih so delavci ustvarjali dohodek; - doseženi fizični obseg proizvodnje, fizični obseg izvoza, večja ali manjša produktivnost, gibanje cen; - viri pridobivanja dohodka; - prikaz razporeditve ustvarjenega dohodka po posameznih namenih; (koliko za splošno in skupno porabo, amortizacijo, skupne službe itd.); - predlog predvidene razporeditve ustvarjenega čistega dohodka na del za izboljšanje materialne osnove dela, za rezerve, za osebne dohodke in skupno porabo; - vzroki eventualne izgube in predvideni konkretni ukrepi za odpravo teh vzrokov. Seveda se tudi tako poročilo lahko napiše zapleteno in z množico preprostemu delavcu težko razumljivih številk. Družbenopolitične organizacije se bodo povezale za to, da bodo ta poročila čimbolj določna, jasna in razumljiva. Pri tem naj bi se razlagalci v večji meri kot doslej po-služili primerjav dosežkov delovne organizacije z rezultati v isti panogi, v občini in z gibanjem v preteklih letih. Vse pomembnej- še podatke in gibanje v proizvodnji naj bi posredovali tudi s pomočjo grafičnih ponazoril (grafikonov, zidnih listov in podobnega). Veliko več kot absolutne številke delavcu za odločanje lahko pomenijo npr. podatki o doseženem dohodku ali čistem dohodku na delavca. Kot vidimo gre torej za to, da v praksi čimprej v celoti uresničimo določila zakona o združenem delu in seveda tudi sprejete sklepe na lanskih kongresih ZK in sindikatov. Tu res ne smemo več odlašati; če želimo, da bodo delavci dejansko soodločali o rezultatih svojega dela. F. S. Z zborov občanov Kje ste delegati? Malograjski dvor - z lepe plati • Hotel, ki ne zasluži svojega imena Resnica o nekem propadanju Ko so bili pred leti adaptirani stari prostori nasproti Gasilskega doma v okusno opremljen, starinsko sodobni mali hotel, se ga je večina Kamničanov resnično razveselila. Predvsem velja to za predstavnike gospodarstva, ki do tedaj svojih poslovnih gostov niso imeli kje prenočiti ali pogostiti. Tudi delo v novo ustanovljenem ličnem hotelčku je steklo z vsem zagonom. Notranja oprema v temnem lesu je delovala sodobno, domače, osebje se je veselo vrtelo okrog gostov in hotel je bil poln obiskovalcev iz ljubljanske in širše slovenske regije. Specialitete, ki jih je pripravljal mladi kolektiv pod taktirko ambicioznega direktorja, so že v nekaj mesecih hotel proslavile daleč izven občinskih meja. »Greš v Kamnik na polže?« je bila krilatica, ki si jo lahko marsikje zasledil. Paleta izbranih jedil, med njimi mnogo domačih specialitet, je obetala, da v Kamniku nastaja tak tip turistične delovne organizacije, kakršno naš turizem nujno potrebuje. Kje pa smo sedaj? Nekaj let po ambicioznem začetku se je, kot v pravljici o Trnuljčici, čarobni grad spremenil v podeželsko gostilno kolodvorskega tipa. Umazani hodniki, obtolčene stene, strgane stenske tapete, s cigaretami prežgan tapisom, pokvarjeni interni telefoni, zanikrni recepcijski pult, pokvarjeni radiatorji po sobah in še bi lahko naštevali. Stranišča so poglavje zase - ne, da so nedopustna sramota za tak objekt celo v kateremkoli samskem domu bi taka stranišča nujno priklicala sanitarno inšpekcijo. V bifeju hotela mednarodne kategorije, saj poleg poslovnih gostov pogosto gosti tudi tuje turiste in športnike, pa prepevajo okajeni kamniški vinski bratci, ki so pripravljeni tujcu tudi s pestmi dokazati, da so na svoji zemlji (in v svojem bifeju) gospodar. Kaj pa zaposleni tudi to je poglavje zase. Nonšalantni in podcenjujoči nastop receptorja, ki si odtrga sekunde med dolgoveznim klepetom s kolegi, raztegnjenimi v vsej dolžini ob recep-cijskem pultu, da te blagovoli vprašati, kaj želiš (oziroma gnjaviš)? Strežno osebje, ki običajno ne pozna najosnovnejših jedil v domačem, kaj šele v tujem jeziku. Jedilnik je strahota! Na desetih straneh izbrane hrane in pijač (vidi se, da je bil pripravljen že pred leti) je mogoče štiri, pet stvari dejansko dobiti. Vse drugo služi le za bralni užitek. Od »slovenskih specialitet« so ostali dunajski in pariški zrezki, steaki in jedi na žaru, ki jih tujec ali naš človek zdolgočaseno lahko žveči tudi v Stockholrnu ali Nairobiju. Pripravljena hrana je bolj alt manj neokusna, izbor vin pa kaže na tipično slabo slovensko poznavanje vin. Zgodilo se mi je, da sem pripeljal poslovne goste na večerjo, pa smo od natakarja zvedeli, da aperativov ni moč dobiti, »ker ima kolega ključ od bifeja, trenutno pa je na bolniški«!!! Ob 19.30 sem pripeljal tujca, prvič v naši državi, polnega neizbrisno prijetnih vtisov o našem sistemu in napredku, v vnaprej rezervirano sobo, pa sva ugotovila, da je v rezervirani sobi povaljana posteljina še od pred-predvčerajšnjim, itd. Takih cvetk je še in še, žal jih vsi poznamo in je naštevanje že kar dolgočasno. S tega mesta pozivam kolektiv hotela, njegove samoupravne organe in vodstvo. OZD Viator in kamniške občinske strukture, da nekaj ukrenejo. Treba je takoj ugotoviti, kje so vzroki za tako očitno uničevanje družbenih sredstev, krnjenje slovenskega in jugoslovanskega turističnega ugleda in zanemarjanje osnovnih prvin zdravega dohodkovnega poslovanja (hotel je v glavni zimski sezoni - sedaj, sredi januarja, na pol prazen). Ne zamerite, če to primerjam z legalnim kriminalom ali absolutno brezvestnostjo. Želim le najmanj, da bi se stvari izboljšale in vrnile na stare tirnice, tirnice, kar predstavniki gospodarstva in drugi koristniki gostinskih uslug hotela zahtevamo, je več čistoče, očuvanje drage in lične investicije, vljudnejši in strokovnejši nastop do gostov, zlasti tujih, in več duha ter znanja v pripravljanju hrane. V nasprotnem bomo spet vodili poslovne goste v Ljubljano, Kranj ali na Bled, kjer se prej omenjenih dejstev bolj zavedajo. MALOGRAJSKI DVOR -ZBUDI SE! V. Strohmaier Sredi januarja so bili v KS Kamnik zbori občanov, na katerih je bilo podano poročilo o delu KS Kamnik v letu 1978. Razpravljali so o preoblikovanju KS Kamnik in izvolili konference krajevnih organizacij SZDL. Predlog plana KS za leto 1979, uresničevanje plana v letu 1978, predlog o preoblikovanju KS Kamnik in predlog kandidatov za krajevne konference SZDL so bili objavljeni v prejšnji številki Kamniškega občana. Na zborih so občani spraševali, zakaj niso bile uresničene vse' planirane investicije krajevne skupnosti Kamnik, saj je tako ostalo precej neizkoriščenih sredstev. Vzroki za to so predvsem zamotani lastniški odnosi. Cesto se pojavlja, da posamezni lastniki ne dovolijo del na svojem zemljišču ali ga niso pripravljeni odstopiti. Vse to zavleče ali celo ustavi izvedbo del. Krajevna skupnost je poskušala v teh krajih prenesti sredstva in izvesti dela na drugih objektih, kar ji ni vedno uspelo. Na zborih občanov je prevladovalo mnenje, da je sedanja KS prevelika in preobvežna ter, da je potrebna delitev. Pri razdelitvi se mora upoštevati naslednja načela: interesi občanov, zaključ-nost naselij in tudi kriterij, da je v vsaki krajevni skupnosti vsaj ena delovna organizacija. Oblikovanje predloga krajevne razdelitve KS Kamnik je potrebno temeljito pripraviti, kar naj bi opravila Socialistična zveza preko svojih organov. Krajevna or- . ganizacija SZDL mora biti poleg krajevne skupnosti, nosilec javne razprave in priprave predloga. Zbori občanov so razpravljali tudi o programu krajevne skupnosti Kamnik za leto 1979. Člane vodstva KS so zadolžili, da naj PRILOŽNOSTNO ZAPOSLITEV nudimo dvakrat mesečno -za razvoz Kamniškega občana z osebnim avtomobilom. Oglasite se Kamniški občan Kamnik, Jap-Ijeva 6 PREKLIC Pančur Marija iz Porebra št. 10 s tem preklicujem neutemeljene obtožbe in žalitve, ki sem jih izrekla dne 21. 09. 1978 Štrajhar Filipu, Poreber št. 11 in se mu opravičujem. načrte in priprave v zvezi z deli izvedejo temeljito in pravočasno. Tako ne bo prihajalo do zastojev in neizvedenih načrtov. Pri načrtovanju naj bi bili bolj smeli. V pripravo načrtov pa bi bilo potrebno vključiti širši krog občanov, ki naj bi pomagali tudi pri izvedbi programov. Občani so tudi zahtevali, da naj bi v letu praznovanja 750-letnice Kamnika uredijo nekatere stvari, ki mestu niso ravno v ponos. Manjše olepšave bi k lepšem izgledu mesta veliko pripomogle, čeprav bi za njih potrošili malo denarja. Na zborih so občani volili tudi delegate za konferenco krajevne organizacije SZDL. Poleg teh delegatov, izvoljenih po teritorialnem načelu, so vključili še delegate družbenopolitičnih organizacij in osnovnih organizacij sindikata iz delovnih organizacij, ki delujejo na terenu krajevne organizacije. Te konference krajevnih organizacij bodo po svojih volilnih sejah in sprejemu programov, morale pripraviti skupaj s krajevno skupnostjo predlog oblikovanja krajevnih skupnosti. Poleg te naloge, jih čaka še precej nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja krajevne samouprave, potrošniških svetov, de javnosti družbenopolitičnih in družbenih organizacij, delegatskega sistema in drugih nalog s področja njenega dela. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je bila udeležba na zborih občanov zelo majhna. Praviloma se jih ne udeležujejo niti delegati, ki za stopajo interese krajevnih skupnosti v skupščinah in krajevni skupnosti, niti člani in vodstvo družbenopolitičnih organizacij na terenu. Zastopanje interesov temeljnih sredin v širših organih družbenopolitičnih skupnosti je tako vprašljivo, saj bi morali delegati imeti boljši stik s temeljno sredino, ki jih je delegirala. Jože Zagorc SLOVO STAREGA LETA V DOMU UPOKOJENCEV V domu upokojencev smo 27. decembra priredili tradicionalno Silvestrovanje, ki se ga je udeležil tudi Franc Svetelj, predsednik občinske skupščine Kamnik. Po pozdravnem govoru direktorja Petra Kladnika je spregovoril Franc Svetelj, ki je poročal o praznovanju 750-letnice mesta Kamnika v letošnjem letu in dejal, naj tudi mi sodelujemo pri prireditvah v jubilejnem letu. Obljubil je tudi, da nas bo vsestransko podprl pri reševanju težav, ki tarejo upokojence. Zaželel nam je srečno in zdravo novo leto 1979. Zadnje dni decembra nas je obiskala pionirska organizacija osnovne šole Frana Albrehta pod vodstvom Neve Hotujec in Jelke Trebušak. Učenci so priredili nadvse lep kulturni program. Z recitacijami, igricami in petjem so nas vse zelo navdušili. Ob nastopu kurirčkov pa smo čutili da niso pozabili časov, ko je kurir veliko prispeval do zmage naše revolucije. Takrat je bilo železo, zdaj je les, če bo treba bo zopet železo. Zdaj pa lepo i« mirno živimo v naši domovini tu-di z lesenimi puškami. S tem nastopom pa kurirčkove pošte it nas upokojence še ni bilo konec Drugi dan so nam poslali čestitko za srečno, zdravo novo leto 1979. Podpisani so bili učenci Sanda, Mateja, Matjaž, Robert in drugi. Prinesli so nam tudi košarico s sladkimi dobrotami, ki smo jih razdelili med vse oskrbovance v domu, da so si posladkali svoja stara grla. Ne najdemo besed za prisrčnost otrok do sta rostnikov. V naših srcih je osta lep in nepozaben spomin. Želim' jim veliko, veliko uspeha v šol in, da se kmalu zopet vidimo Tudi tovarišicam učiteljicam si prisrčno zahvaljujemo za ve' trud. Obiskali so nas tudi predstavniki občinske organizacije Rde' čega križa, gimnazijci pa sf izvedli kratek kulturni program- F. Čebuli Lan/ brez požarov Denar je-prostora ni predvideti. Kamnik tak dom nujno potrebuje, prostorsko pa smo omejeni in razdalja kilometer ali dva ne bi smela biti ovira al predmet zavlačevanja. mi Člani gasilskega društva Kamnik, ki bo čez tri leta slavilo 100-letnico obstoja, so se v nedeljo, 21. januarja, zbrali na letni konferenci, na kateri so obravnavali delo preteklega leta. Lansko leto je bilo prvo povojno leto v Kamniku, ko gasilcem ni bilo potrebno krotiti »rdečega petelina«. Dejavnost društva pa zato ni bila dosti manjša, saj so izvedli 51 gasilskih vaj v časovnem obsegu 796 ur. Društvo, ki sedaj šteje 91 članov, se je udeležilo več različnih tekmovanj in proslav v občini in izven nje. Že vsa leta pesti kamniške gasilce pomanjkanje prostora, oziroma neprimerni prostori, v katere ne morejo shraniti vsega orodja, ki je za normalno delovanje gasilskega društva nujno potrebno. Pri nabavi nove opreme so dali prednost daljši gasilski lestvi, primerni za reševanje iz višjih nadstropij, strojnemu parku idr. Ugotovili so, da problem ni denar za nabavo tega orodja in priprav, ampak prostorske težave, saj nova oprema ne more ostali na prostem. Upajo, da bo z uresničitvijo zapisanega v letošnji resoluciji in izgradnjo novega doma tudi prostorska stiska v nekaj letih odpravljena. Že vrsto let je sporna lokacija za novi dom, v katerem ne bi dobili prosto samo gasilci. V dogovoru z vsemi prizadetimi lokacija ne bi smela predstavljati edine ovire za zavlačevanje gradnje novega doma. Program dela kamniških gasilcev za letošnje leto poleg prizadevanj za pridobitev ustreznih prostorov obsega tudi sodelovanje z CZ, napore za pridobivanje članstva - predvsem mladine, ustanovitev ženske desetine, sodelovanje na tekmovanjih in prireditvah v počastitev 750-letnice Kamnika, še boljše in prizadev-nejše preventivno delovanje na področju požarnega varstva idr. Gasilci potrebujejo v svojem domu tudi telefon, ki bo prispe- val k boljšemu obveščanju in učinkovitejšim akcijam. Tako pa se marsikatero soboto ob netočnem preizkušanju siren gasilci začno zbirati, ker mislijo, da je poziv na akcijo. Kamniški gasilci so izrazili tudi želji, ki jo bodo posredovali OK SZDL, da v krajevnih skupnostih in na seji OK SZDL spregovorijo o pomembnosti varstva pred požarom in o delu, uspehih ter problemih kamniških gasilskih društev, občinske gasilske zveze in SIS za varstvo pred požarom. Za dosedanje uspehe sta kamniškim gasilcem čestitala Janez Pregled v imenu Občinske gasilske zveze in Janez Maleš v imenu Izvršnega sveta SO Kamnik ter jim zaželela v prihodnosti čim manj intervencij in še več uspehov pri preventivi in na področju vzgoje kadrov. P. S.: Lokacije za obrambni dom ne bi smeli iskati po vzorcu »Mohamed k gori ali obratno«, saj krajev požara ne moremo Gasilski dom ne ustreza več 2 • Kamniške družbenopolitične organizacije o gospodarskem povezovanju Odprtost - pogoj napredka Vodstvo kamniških družbenopolitičnih organizacij so 17. januarja spregovorila o problemih povezovanja Kamnika na gospodarskem in družbenem področju. Ali je kamniško gospodarstvo odprto ali ne? To je vprašanje, ki se pogosto pojavlja v razpravah ta številnih sestankih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Pogosto slišimo tudi površne ocene, da pravega povezovanja sploh ni, da so malomeščanski interesi močnejši od družbenih, da je kamniški lo-kalizem prevladujoč element in odločitvah o povezovanju in podobne nepreverjene trditve. V Kamniku so dejansko nekateri pogoji, ki pospešujejo zapiranje kamniškega gospodarstva v ozke občinske okvire. Nekateri med njimi so tudi objektivni in l'h bomo morali v bodoče upoštevati. Mesto ima dolgoletno tradicijo, saj letos praznuje že 750 letnico. Prav tako ima kamniška industrija tradicijo, čeprav je dosegla šele v letih po vojni svoj veliki razvoj. Zato vsaka sprememba sproži določene dvome v novi red, ki ga navadno prinese povezovanje. Kamnik je v prometnem žepu in nikdar ne °o sečišče pomembnih gospodarskih tokov. V kamniškem lokalizmu je pri-stono tudi ljubosumje do mlajših in hitro razvijajočih industrijskih centrov, ki so zadnja leta dosegli nesluten gospodarski razvoj. Prav za te centre velja, da v obdobju med obema vojnama niso v gospodarskem smislu skoraj nič pomenili, medtem ko je bil Kamnik gospodarsko že razvit. Zato ni čudno, da se neprestano primerjamo s sosednjim Domžalami, ki se hitreje razvijajo. Toda, ali je Kamnik res zaprto mesto? Družbenopolitične organizacije, ki morajo biti nosilke politike povezovanja, ugotavljajo, da vrsta uspešnih povezovanj v zadnjem času zanika pavšalne trditve o zaprtosti Kamnika. Tudi programske usmeritve, ki so bile samoupravno dogovorjene, izrecno poudarjajo nujnost nadaljnjega odpiranja občine navzven. Tudi povezovanja v zadnjem času potrjujejo, da se programirano gospodarsko povezovanje uresničuje. Združitev gostinskega podjetja »Planika« s kranjskim »Cen*ralom«, podjetja »Meso« z ljubljansko »Deli-kateso«, povezovanja inšpekcijskih služb v ljubljanski regiji, združitev veterinarskih zavodov iz Domžal in Kamnika, vse to so primeri, ki potrjujejo, da beseda integracija ni le politična parola v naših programih. Tudi na področju izobraževanja je bil dosežen korak naprej. Območje občin Domžale in Kamnika je razglašeno za enotno gospodarsko in populacijsko področje, ki naj skupno razvija enoten izobraževalni program. To velja zlasti za srednješolsko izobraževanje, ki ga bosta obe občini skupno razvijali. Resnično ne sme priti do podvojitve nekaterih smeri izobraževanja v srednjem šolstvu v sosednjih občinah. Kamniško gospodarstvo se je odločilo tudi za nekatere naložbe v TOZD izven občine, prav tako druge TOZD financirajo nekatere programe v kamniškem gospodarstvu. Široko podporo so dobili tudi prvi primeri naložb, ki temeljijo na dohodkovnem povezovanju, zlasti v surovinsko bazo, brez katere kamniška predelovalna industrija ne more poslovati. Toda takšno povezovanje je pri delu javnosti naletelo na nasprotovanje. Krožile so izjave, da politično vodstvo vrši razprodajo Združevanje dela in sredstev je pogoj napredka Kamnika in njegovega gospodarstva. Vse družbenopolitične organizacije so take ozke in lokali-stične trditve ostro obsodile in jih zavračajo kot neutemeljene. Ne smemo dovoliti, da bi tradicija zavrla gospodarski razvoj, je bilo večkrat poudarjeno v razpravi. Ob koncu moramo poudariti, da je hitrejši družbenoekonomski razvoj kamniške občine odvisen od tesnejše povezave z drugimi gospodarskimi sredinami, med katerimi moramo posebej omeniti občine in gospodarstva v ljubljanski regiji, med njimi pa so nam Domžale še kako blizu. Vendar družbenopolitične organizacije niso in tudi ne bodo krojile združevanja, to morajo storiti delavci v TOZD. Predvsem interesi združenega dela, ki naj temelji na združevanju dela in sredstev, naj bodo vodilo pri vseh integracijskih odločitvah. M. Jančar NEVARNE IGRE Da je sankanje otrok brez nadzorstva staršev včasih tudi nevarno, nam dokazuje dogodek, ki ga bom na kratko opisala. Ko je prvi sneg pobelil breg pod Ljubljansko cesto, so gruče otrok v spremstvu staršev ali brez njih tekmovale med seboj, kdo bo hitrejši in spretnejši. Zivžava in veselja je bilo na pretek. Tisto dopoldne pa so bili na sankališču otroci sami, mogoče so prav zato bili tudi bolj korajžni. Spremstvo je imela samo mala Tina, kateri je babica nič hudega sluteč popravljala okvaro pri sankah ob vznožju sankališča. Zaverovana v delo ni videla, kako je mlad sankač zavozil proti njej in ji s sankami silovito treščil v obraz. Sankališče je bilo v momentu prazno, tovarišica Kolmaničeva pa je nezavestna obležala na snegu. Čez čas se ji je zazdelo, da se ji vrača zavest, a je znova omahnila. Mogoče pa jo je kdo le videl iz bližnjih stolpnic. Kdo ve? Pomoč v stiski je včasih sila obotavljiva. Ostane samo še vprašanje, kdo bo prevzel odgovornost za bolečine in morebitne posledice, ki jih je otrok brez nadzorstva povzročil tovarišici Kolmaničevi. Vsekakor so krivi tisti Starši, ki so pustili otroke brez nadzora, da bi bili sami razbremenjeni. Brejc Marica SVEČANA IZJAVA »Izjavljam, da bom svojo dolžnost sodnika porotnika opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije...« Tak je začetek slovesne izjave, ki jo je v začetku januarja podpisalo 60 sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani, izvoljenih na skupni seji vseh zborov konec lanskega decembra. Pred podpisom slovesne izjave jih je predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani Anton Rems seznanil z njihovimi pravicami in dolžnostmi, orisal pa je tudi vsebinske spremembe v razvoju samoupravnega sodstva. Vsem sodnikom porotnikom, ki so bili izvoljeni za mandatno dobo štirih let, je čestital tudi tovariš Franc Svetelj in jim v imenu skupščine občine Kamnik in vseh občanov zaželel, da bi svojo dolžnost vestno opravljali, obenem pa se zahvalil sodnikom porotnikom Ustavnega sodišča v Kamniku in predsedniku tovarišu Svetku za dolgoletno delo. Sonja H. • Dobro obveščanje Leto dni Krajana Te dni je minilo leto dni od izida prve številke »Krajana«, ki ga izdajajo družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Tuhinj. Navadno jubileja, kjer je le številka ena, posebej ne omenjamo, saj to ni preveč dolga doba, toda tuhinjska odločitev, da dobro in redno obveščajo svoje krajane o delu krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, zasluži posebno pozornost. Tuhinjski »Krajan« izhaja vsak mesec in vse od začetka izhajanja ni izostal. Tako rednost so v Tuhinju dosegli kljub temu, da v uredniškem odboru in tehnični skupini, ki časopis pripravi, ni nihče poklicno zaposlen. Nasprotno, »Krajana« pripravijo izključno amaterji, družbenopolitični delavci iz tuhinjskih vasi, ki tako v praksi izpolnjujejo načelo, da le dobro obveščen in informiran občan, delegat, član družbenopolitične ali druge organizacije, lahko odloča o delu in življenju v krajevni skupnosti. V Tuhinju tudi nikoli niso postavljali vprašanja financiranja »Krajana<, čeprav se vaške krajevne skupnosti otepajo s številnimi nerešenimi problemi, med katerimi so v ospredju komunalni problemi. Prav reševanje izgradnje teh objektov pa terja velika denarna sredstva. Tudi pri vaščanih so bili izdajatelji dobro sprejeti in le-ti plačujejo posamezne številke glasila. Prav gotovo bi tuhinjski primer kazalo posnemati tudi v drugih krajevnih skupnostih. Pri tem pa velja upoštevati tudi krajano-vo prakso, ki pri izdajanju upošteva osnovno novinarsko načelo, da je kratka, celovita in zlasti hitra informacija prava informacija. Tako nastaja tuhinjski »Krajan« • Potrebe na Duplici terjajo rešitve Telovadnica bo V prvi polovici tega meseca so Se sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz krajeven skupnosti Duplica-Bakovnik, Smarca in Vočji potok ter predstavniki upravnih organov skupine občine Kamnik in DO Graditelj. Glavna tema skoraj dveur-nega razgovora je bilo razpravljanje možnosti izgradnje telovadnice pri osnovni šoli na Duplici. Sredstva za telovadnico, ki je del načrtovanega kompleksa ob šoli (učilnice, kuhinja, večnamenski Prostor za upravo šole), so zagotovljena, dokončani pa so že tudi vsi načrti. Nekoliko pa se je zataknilo, ker zemljišče ni še v celoti odkupljeno, prav tako še niso poravnani vsi dolgovi s komunalno skupnostjo. Telovadnico pa si vsi želijo, saj se bodo v njej poleg otrok rekreirali tudi starejši občani. Načrtujejo tudi igrišče na prostem, ki bo tik za telovadnico. In koliko je realnih možnosti, da bi bila telovadnica z vsemi pomožnimi prostori in pritiklina-mi zgrajena do konca tega leta? Direktor DO Graditelj tovariš Martinec je povedal, da je to izvedljivo, vendar le v primeru, če se bo gradnja pričela v marcu. Očitno nočejo prebivalci tega dela naše občine ostati samo pri besedah - in to je tudi prav -zato so že na sestanku določili posamezne organe, oziroma organizacije in posameznike, ki naj čim prej uredijo vse potrebno za odkup celotnega zemljišča in poravnave stroškov s komunalno skupnostjo. Sprejeli so sklep, da se ponovno sestanejo v začetku februarja in preverijo, katere od zadanih nalog so že uresničene. Spregovorili so tudi o otroškem varstvu, saj je dupliški vrtec že prenatrpan, obenem pa je še vedno precej malčkov, ki čakajo na prazna mesta. Bodo vrtec gradili v Šmarci ali na Duplici? To vprašanje naj bi rešili občani obeh krajevnih skupnosti sami. Premajhna je tudi osnovna šola na Duplici. Predvidevajo, da bo v šolskem letu 1979/80 že potekal pouk v osmih novih učilnicah, predstavnik samoupravne izobraževalne skupnosti pa je zatrdil, da bo že to jesen možno na osnovni šoli Duplica vpeljati celodnevno varstvo. Sonja H. ROKOVNIK KAMNIŠKEGA OBČANA Že v preteklem letu smo se odločili, da bo naše glasilo izhajalo vsakih štirinajst dni, kar je že tudi uresničeno od oktobra preteklega leta. To pa seveda še ni zagotovilo, da bomo v našem glasilu lahko prebirali najaktualnejše in sveže novice, če le-te ne bodo napisane in oddane na uredništvu najkasneje 10 dni pred izidom vsake številke Kamniškega občana. Zato vam danes posredujemo rokovnik izhajanja in oddajanja prispevkov ter v prvem polletju letošnjega leta prosimo vse dopisnike, da navedene roke dosledno upoštevajo. Navedeni datumi prav tako veljajo za oddajo materialov za posebno delegatsko prilogo Obvestila. št. Občana datum oddaje prisp. datum izida 3. 2. februar 12. februar 4. 16. februar 26. februar 5. 2. marec 12. marec 6. 16. marec 26. marec 7. 30. marec 9. april 8. 13. april 23. april 9. 27. april 7. maj 10. 11. maj 21. maj 11. 25. maj 4. junij 12. 8. junij 18. junij Ko vsako leto sprejemamo učence osnovnih šol v članstvo ZSMS, se ob poročilih vedno dotaknemo nespoštovanja sprejetih načel, za katere se dogovorimo v okviru področne konference za vzgojo in izobraževanje. Ugotovitve, da sprejemamo mimo statutarnih določil, na željo in po- NOVO VODSTVO V začetku januarja smo se mladinci naše organizacije znova zbrali na sestanku, da bi zaradi kadrovskih sprememb izvolili novo vodstvo, razpravljali pa smo tudi o delavnosti naših članov. Priznati moramo, da v preteklem letu nismo bili dovolj aktivni. Res je, da smo organizirali nekaj delovnih akcij, udeležba mladih pa je bila preskromna. Da je naše delo v preteklem letu precej zamrlo, je deloma odgovorna tudi KS, ki nas ni dovolj podpirala, čeprav je to tudi njena dolžnost, pestile pa so nas finančne težave. V letošnjem letu bomo skušali nadoknaditi zamujeno, pri tem pa želimo vpeljati tudi nove oblike delovanja. V organizacijo bomo vključevali nove mladince, jih seznanjali z delom in upamo, da bodo dokazali, da so res pravi člani ZSMS. Bolj množično in organizirano se bomo udeleževali raznih delovnih akcij in uspeh brez dvoma ne bo izostal. Člani novega predsedstva, ki naj bi s pomočjo ostalih mladincev OO ZSMS Srednja vas uspešno delovali, so: Stane Hribar, predsednik, Darko Klanč-nik, podpredsednik, Franc Hribar, sekretar, Marinka Žcbaljec, blagajnik. Komisija za informacije Korošec Marta Šuštar. Bernarda budo učiteljskega kadra, nam ne prinaša nobene akcijske ter kadrovske krepitve naše organizacije. Res je, da vsako leto sprejmemo okrog 400 učencev, upravičeno pa se postavlja vprašanje, koliko od sprejetih učencev je v Zvezi socialistične mladine zares aktivnih. Prav to je bil razlog, da smo na pobudo nekaterih mentorjev mladinskih organizacij na šolah sklicali posvet, na katerem smo se dovolj zgodaj domenili za potek letošnjega evidentiranja kandidatov za članstvo ZSMS. Kot poglavitni kriterij, ki ga bodo morale upoštevati OO ZSMS, je učenčevo delo v pionirski organizaciji, v krožkih, ki delujejo v okviru šole ali mladinske organizacije, prizadevnost v šoli in seveda učni uspeh. Le tako bomo ustvarili realne možnosti, da bomo vsako leto ne samo številčno, ampak tudi ka- drovsko okrepili našo organizacijo. Nesprejemljivo je stališče nekaterih učiteljev in staršev, da učenci - pionirji postanejo s tem, ko sprejmejo člansko izkaznico, mladinci (ne pa člani ZSMS). Da bi akcija lahko uspešno potekala, bo predsedstvo KMVI v mesecu aprilu obiskalo vse osnovne šole in se z učenci pogovorilo o pomenu mladinske organizacije, o njenih nalogah, o akcijah v katere se lahko vključijo. Mentorji pa bodo na sestankih s starši spregovorili o nalogah članov ZSMS, ki izvirajo iz statuta, in ki smo jih dolžni izpolnjevati, s tem ko podpišemo pristopno izjavo. Dogovorili smo se tudi, da se bodo novosprejeti člani ZSMS na dan mladosti - 25. maj srečali na svečanem zboru pri Beštrovi hiši, kjer je živel tovariš TITO v času, ko je delal v TITANU. S. Z. Tabornik/ spoznavajo tudi osnove topografije. • Pestra dejavnost bistriških gamsov Velja jih posnemati • LETOŠNJE DELOVNE AKCIJE MLADINE Tudi letos brigadirski Zdravo Leto je naokoli in znova se približuje čas mladinskih delovnih akcij, na katerih bomo v letu 1979 sodelovali kamniški brigadirji. Prepričani smo, da bomo z večjimi izkušnjami in trdno voljo dosegli še boljše rezultate na področju mladinskega prostovoljnega dela. Priprave za letošnje MDA so se začele že oktobra, ko smo objavili razpis za lokalne delovne akcije v občini, na katerih bodo kamniški brigadirji in vodstvo pridobili osnove za uspešno vo- TABORNIKI DOBILI KOČO Plod uspešnega in prizadevnega dela ODREDA BISTRIŠKIH GAMSOV iz Kamnika je tudi koča, ki jo je tabornikom iz Kamnika odstopilo Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Kamnik. Koča, oziroma brunarica, leži v prelepi dolini Korošice pod Mokrico, in je od spodnje postaje gondolske žičnice na Veliko planino oddaljena okoli 45 minut hoje. Koča je že začela propadati, zato so taborniki takoj začeli z delom in jo zaščitili pred zimo ter delno uredili precej zanemarjeno okolico. Kočo nameravajo dokončno obnoviti meseca marca, • do takrat pa želijo s pomočjo družbenopolitičnih in delovnih organizacij zbrati potrebna sredstva in tako zagotoviti nemoteno obnovo. Omenimo naj tudi to, da je vsa obnovitvena dela prevzel klub VESELIH STRIČKOV v odredu Bistriških gamsov. Člani kluba bodo uredili samo kočo, ostali taborniki pa bodo urejali okolico. Člani odreda upajo, da bodo kočo usposobili do občinskega praznika, in tako prispevali svoj delež k prazniku občine Kamnik. Taborniki nameravajo kočo uporabljati za razne seminarje, vodniške tečaje, priprave za razna taborniška tekmovanja in strokovno usposabljanje tabornikov. Koča je vsekakor nova etapa v vrsti uspehov, ki jih je zabeležil odred v zadnjih dveh letih in nova spodbuda za kamniške tabornike, ki so z njo pridobili pomemben objekt za razvoj tabor-ništva v Kamniku. D. O. denje brigade na republiških MDA. Do konca leta 1978 smo evidentirali tri občinske lokalne akcije, med katerimi bomo največ pozornosti posvetili izkopu vodovodnega jarka v vasi Zg. Okrog - krajevne skupnosti Špi-talič. Dogovori o poteku te mladinske delovne akcije že potekajo in takq opravičeno upamo, da bo akcija ob dobro zastavljenem programu tudi ekonomsko uspešna. Delo na trasi bo potekalo v maju in juniju, pri akciji pa bomo predvsem angažirali mlade i/, združenega dela (vikend akcije) in učence gimnazije Rudolfa Maistra (od 5.-20. 6.). Mladi smo se z resolucijo zavezali, da bomo oživljali in krepili revolucionarne tradicije našega narodnoosvobodilnega boja. Prav zato sta dve akciji namenjeni obnovi partizanskih bolnic. Prva od njiju bo v Tuhinju -partizanska bolnica »Pod lipo«, druga pa v Komendski Dobravi -dograditev preostalih objektov Odred je preteklo zimo orga- večja akcija v tem času. Poleg niziral odredovo smučarsko tek- tega so vodi pripravili nekaj sa-movanje, to pa je bila tudi edina mostojnih akcij, med katerimi iz-i stopa zimovanje voda Črni pan- ter na Veliki planini. Spomladi se je delovanje odreda precej okrepilo, saj je spomladanski čas tabornikom bolj naklonjen. Četa Rudolfa Maistra je pripravila odredov mnogoboj za tabornike in taborni ogenj ob Dnevu tabornikov. Maj, ki je minil v znamenju akcije Zveze tabornikov Jugoslavije »Taborniki zbor - naš pozdrav Titu«, smo začeli z zelo uspelim taborom v Predoslju v dolini Kamniške Bistrice. Kot vsako leto smo se tudi letos množično (30) udeležili pohoda ob žici okupirane. Ljubljane, prisostvovali pa smo tudi sprejemu Titove štafete v Kamniku. V zaključnem delu akcije »Taborniki zbor - naš pozdrav Titu« smo organizirali patruljni tek po kamniških ulicah, postavili smo propagandni tabor in zakurili taborniški ogenj. V maju so bili aktivni tudi medvedki in čebelice, saj so imeli izlet v Kamniško Bistrico in odredov mnogoboj. Najboljše ekipe so se udeležile področnega mnogoboja Medvedki in čebelice v Dolu pri Ljubljani. Na slovenskem taborniškem partizanskem mnogoboju, našem največjem taborniškem tekmovanju, smo letos prvič sodelovali in dosegli dobro uvrstitev. Junij in del julija sta minila v bolnice. V obeh akcijah bosta dela opravili domači brigadi: MDB Kramar Ceneta in MDB dr. Tineta Zajca, pri vodenju pa bodo priskočili na pomoč izkušeni brigadirji iz republiških in zveznih MDA kamniške brigade. Izkušnje, ki si jih bomo pridobili na občinskih lokalnih delovnih akcijah, bodo veliko prispevale k uspešnosti mladih kamniških brigadirjev na republiških MDA. Republiški center za MDA predvideva za kamniško brigado dr. Emil Orožen dve akciji: KOŽBANA - druga izmena in ISTRA - četrta izmena. Kot vidite, imamo letos kar dve akciji, na katerih republiško vodstvo pričakuje naše sodelovanje. Ob koncu bi povabili k sodelovanju vse mlade, ki iz različnih vzrokov niso bili obveščeni o evidentiranju brigadirjev za omenjene MDA, z željo, da bi nas letos bilo še več, ki bomo svoje počitnice namenili tudi prostovoljnemu delu na gradbiščih Slovenije in Jugoslavije. znamenju priprav za taborjenje v Bohinju. Organizirali smo sicer nekaj izletov in vodovih akcij, toda glavne priprave so bile namenjene organizaciji našega poletnega tabora. Prva izmena v Bohinju se je udeležilo okoli 26 MČ - mlajših tabornikov in članov vodstva, druge pa okoli 20 FF. Sodelovali smo tudi na taborniškem teku okoli Bohinjskega jezera in osvojili ekipno 1. mesto med taborniki, med posamezniki pa je zmagal član »OBG« Rokavec Marko. Po Bohinju smo letos prvič organizirali Gozdno šolo v Olšev-ku. Udeležilo se je je 27 tečajnikov in predavateljev, trajala je 5 dni jn je popolnoma uspela. Septembra smo urejali taborniško sobo in opremo, v začetku oktobra pa smo organizirali odredovo orientacijsko tekmovanje. Najboljše ekipe so se udeležile Milovanovičevega memo-riala, kjer smo dosegli izreden uspeh, saj so naše tabornice v konkurenci 40 ekip dosegle 1. mesto in dobile pokal, taborniki pa so se med 52 ekipami uvrstili na odlično 4. mesto. Konec meseca oktobra smo že po tradiciji organizirali čiščenje okolice spomenikov in se udeležili spominskega pohoda v Repov kot. V počastitev dneva republike pa smo pripravili množični spominski taborniški pohod k spomeniku NOB na Okroglo in tradicionalno akcijo Ilegalec. Dušan Orehek PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINS TEČAJ STRAŽO ZA GORSKO Taborniška koča v dolini Korošice Pozimi, ko delovanje odseka GS v gorah zamre, zaživi drugo, prav tako pomembno delo. To je vzgoja novih mladih gorskih stražarjev, ki bodo nadaljevali delo po naših gorah, ki je ob vedno večjem številu obiskovalcev zelo pomembno. Pozimi, ko so obiskovalci belih strmin naših gora zelo redki, ostanejo gore čiste, le v zimskih sobah se nabirajo smeti. Poleti, ko bodo v gore spet zahajali najrazličnejši ljudje, ki ne znajo za seboj pospravljati, bodo naše vrste močnejše. V februarju bo na osnovni šoli Stranje, kjer imajo močno in aktivno planinsko sekcijo, tečaj za vzgojo gorskih stražarjev. Tu se bodo mladi seznanili z živalstvom, rastlinstvom, kameninami, naravnimi parki po naših planinah in organizacijo GS. Vsa predavanja bomo popestrili z diapozitivi. Seveda pa vse kandidate čaka še preizkus znanja, ki bp verjetno v Kamniški Bistrici. Član GS lahko postane vsak organiziran planinec, ki je dopolnil 16 let starosti in je opravil specialni tečaj gorskega stražar- ja. Ob tej priložnosti dobi tudi izkaznico in značko GS in se s tem zavezuje, da bo vestno in aktivno opravljal funkcijo gorskega stražarja ter čuval ugled planinske organizacije in gorske straže. PREDAVANJE O PERUJU Propagandni odsek je 9. januarja organiziral v dvorani nad kavarno predavanje z naslovom Trekking Peru 78. V napol prazni dvorani nas je predavatelj Ksavo Šemrov popeljal s svojimi filmi in glasbo inkovskih potomcev v čudoviti svet južnoameriških gora, mimo revnih naselij starih prebivalcev do večjih mest kolonialnega stila španskih konkvistorjev. Oko njegove kamere je ujelo tudi stara, napol podrta naselja Inkov kot sta Cus-co in Machu Picchu. Predavanja PD Kamnik so brezplačna. Tu imajo Kamničani priložnost videti vse lepote od domačih gora pa tja do visokih zasneženih vrhov drugih držav in kontinentov, ki jih sami najbrž nikoli ne bodo obiskali. Enkratne priložnosti pa se jim izmuznejo iz rok, ker rajši v kinu za denar gledajo poprečne filme; ker rajši doma pred TV gledajo vedno iste reklame. Po vsem mestu vabijo plakati na predavanje. Zaman. Mnogi Kamničani, ki celo življenje živijo pod gorami, in skoraj ne mine dan, da se ne bi ozrli proti severu, proti goram, niti ne vedo, kje je Kamniško sedlo, kje je Brana, Planjava. Pa pravijo, da smo narod gorjancev! PLANINSKA ŠOLA Do sedaj se je v planinsko šolo vključilo 10 učencev obeh kamniških osnovnih šol. Moram pohvaliti zlasti osnovno šolo Toma Brejca, kjer so učitelji pozitivno vplivali na učence in jih navdušili za planinarjenje. Seveda pa še vedno ni prepozno za tiste, ki bi se sedaj radi udeležili te šole. Apeliramo tudi na starše, naj se ne boje, ker otroci hodijo v planinsko šolo. Saj je veliko bolje, da hodimo v gore skupaj, to je ob strokovnem vodstvu mladinskih gorskih vodnikov in z ustreznim znanjem, ki ga otroci pridobijo v tej šoli, kot pa da bi poskušali na lastno pest. Planinska šola daje s svojimi predavanji osnovno znanje, ki ga otrokom posredujejo mladinski vodniki, alpinisti in reševalci. Namen planinske šole je vzgoja in preventiva. Vzgoja dobrih planincev in preventiva, da bo v naših gorah čim manj nesreč. Do sedaj so se mladi seznanili že z nekaterimi temami iz predavanj: Nevarnosti v gorah, Rastlinstvo in živalstvo v gorah in Orientacija. Vsa predavanja so bila spremljana z barvnimi diapozitivi. Otroci pa so si tudi ogledali predavanje: Trekking Peru 78. Zgodi se, da včasih pride do zadrege, saj starši ne vedo, kako opremiti svojega nadobudnega planinca. V tem primeru se lahko obrnejo na nas. Mirno lahko pridejo v prostore društva vsak torek od 18. ure dalje, ko je planinska šola, kjer jim bomo svetovali. Imeli smo tudi primere, ko so se tudi starši udeležili izletov, kar je vredno posnemanja. V nedeljo, 14. 1., je bil pohod v Dražgoše, ki sta se ga že udeležila dva obiskovalca planinske šole, kar je zelo pohvalno. Upamo, da jih bo na naslednjem izletu že več. I. Markuš Ocena uresničevanja ZZD v samoupravni praksi Ne gre samo za to, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo 11. decembra lani, ko je potekel rok za uskladitev združenega dela in njegovih samoupravnih aktov z zahtevami zakona o združenem delu. Ta rok je resda nekakšen mejnik in nam nudi možnost za ocene, toda ne takšne, iz katerih bi bilo moč razbrati, kdo je formalno zadostil zahtevi, kdo pa celo tega ni storil. Sindikat mora v prihodnjih tednih (dnevih) oceniti, kaj se dogaja v vsebini samoupravnih odnosov v DO in TO, kako se uveljavljajo novi odnosi. Naloge so dovolj konkretne, čeprav težke. Zato mora sindikat pritegniti vse družbene dejavnike od ZK, ZSM, do komisije za uresničevanje ZZD, družbenih pravobranilcev, strokovnih služb v delovnih organizacijah in seveda samoupravne organe. Težišče dela pa bo vsekakor v osnovnih organizacijah sindikata, torej v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer bo potrebno ugotoviti in oceniti zlasti: - potek aktivnosti programov za uresničevanje ZZD v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah zdr. dela, - aktivnost sindikata, - organiziranje TOZD, - usklajenost samoupravnih splošnih aktov, - samoupravno odločanje delavcev, - združevanje dela in sredstev, - sankcioniranje samoupravnih splošnih aktov. Ocena zaključnih računov Že leta poudarjamo, da analiziranje gospodarjenja ob bilanci ne more nič popraviti za nazaj, je pa še kako potrebno, če naj bi se v prihodnje izognili napakam in slabostim, ki so povzročile, objektivno vzeto, slabši rezultat. Zato sedanji poziv sindikatov, da velja temeljito obravnavati zaključne račune za leto 1978, ni nič novega - vendar tudi je in sicer vsebina razprav. Če bo akcija tekla tako, kot je do govorjeno, se bo prvič zgodilo, da bodo delavci TOZD naenkrat obravnavali vsa dejstva, povezana s pridobivanjem in razporejanjem dohodka, tako notranje kot zunanje narave. Torej naj ne bi govorili samo o tem, kako in pod*kakšnimi pogoji so ustvarjali, koliko in kaj lahlčo delijo za uresničitev najrazličnejših skupnih in osebnih interesov, ampak tudi o tem, kaj se je dogajalo z njihovim denarjem, vplačanim na račune SIS, torej o celoti, o kateri morajo po določilih ZZD odločati delavci sami. Naloga ni lahka, še posebno, ker je treba poprej uresničiti nekatere pogoje: da poslovodni organi s strokovnimi službami pripravijo temeljite analize gospodarjenja v lanskem letu do 31. januarja letos in da SIS do 10. februarja tudi posredujejo svoja poročila. To dvoje je pogoj, da se sindikalna aktivnost lahko razvije tako, da bodo delavci na svojih zborih res lahko celovito obravnavali pogoje poslovanja in odločali o predlogih za dokončno razporejanje dohodka in čistega dohodka v letu 1978. Da bi čimbolj enotno in tudi kvalitetno speljali ti dve akciji, je Občinski svet ZSS Kamnik organiziral 25. januarja posvet z vsemi predsedniki osnovnih organizacij, kjer so po razpravi dobili tudi praktične pripomočke za vodenje obravnav, kakor tudi za izdelavo zaključnih ugotovitev oziroma poročil. Občinski svet ZSS Kamnik • Dežurstvo v kamniški lekarni Kljub težavam našli rešitev Več ali manj nam je znano, da je' kamniška lekarna zaradi kadrovskih težav prenehala z dežurno službo. Ob nedeljah in praznikih ter ponoči že od 1. januarja ni mogoče več dobiti zdravil. S to odločitvijo se občani in zdravstveni delavci niso mogli sprijazniti. V lekarni so že nekajv časa opozarjali, da farmacevtov nimajo, toda opozorilom nismo preveč verjeli. Zanašali smo se, da se bo problem le nekako uredil. Odločitev o prenehanju dežurstva nas je zato resnično presenetila. Občani so svoje nezadovoljstvo izrazili tudi na nedavnih zborih občanov. Zdravstveni delavci in zaposleni v lekarni so začeli iskati rešitev. Čeprav začasno, so se odločili, da bodo ob delavnikih podaljšali delovni čas in uvedli dežurstvo ob nedeljah dopoldne. Tako bo kamniška lekarna odprta od delavnikih od 7. do 19. ure kot dosedaj, za nujne primere pa vse do 21.30. Taka začasna rešitev naj bi veljala do konca oktobra, ko pričakujejo rešitev kadrovskih težav. O tej in drugi problematiki kamniške lekarne bodo razpravljali tudi delegati občinske zdravstvene skupnosti. O zaključkih in sklepih pa vas bomo obvestili v izmed naslednjih številk Kamniškega občana. NOVICI IZ KOMENDE Doslej so bili prebivalci • KS Komenda premalo seznanjeni z delom organov krajevne skupnosti, delno zaradi' lastnega nezani-manja, delno pa zato, ker pogosto niso vedeli, kje bi dobili informacije. Od 1. februarja 1979 bodo lahko vsak petek od 17. do 19. ure prihajali v sobo krajevne skupnosti v Zadružnem domu v Komendi, kjer bo tajnica Brigita Debeljak odgovarjala na njihova vprašanja ter sprejemala njihove predloge, prošnje in pritožbe, naslovljene na skupščino ali svet KS Komenda. Ker Komenda nenehno raste, jo je bilo potrebno razdeliti na ulice. Zato bodo hiše na novo oštevilčene. Tablice s hišnimi številkami občani lahko dobijo med uradnimi urami na krajevnem uradu v Komendi. M. L. Seja občinske skupščine bo konec februarja Predsedniki zborov občinske skupščine so se na zadnji seji predsedstva občinske skupščine dogovorili, da bodo sklicali seje zborov konec februarja oz. v začetku marca. Družbenopolitični zbor bo zasedal 28. februarja, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa 1. marca. PREDVIDOMA BODO OBRAVNAVALI: - Program razvoja malega gospodarstva v občini Kamnik - Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji „ Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov - Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - Predlogi prečiščenih besedil odlokov o zazidalnih načrtih, usklajenih z novimi urbanističnimi dokumenti - Predlog odloka o podaljšanju veljavnosti ter o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik Na dnevnem redu bodo še kadrovske zadeve in delegatska vprašanja. VIŠJE OSKRBNINE V DOMU UPOKOJENCEV Vldgi Doma upokojencev, da poveča cene oskrbnega dne, je izvršni svet ugodil. Nove cene veljajo z dnem odobritve, to je z 22. januarjem letos. Predlog povišanja cen je pred tem obravnavala skupnost socialnega skrbstva in se strinja s takim povečanjem cen. Za oskrbo v enoposteljni sobi bodo oskrbovanci sedaj plačevali na dan 160 dinarjev (prej 140), v dvoposteljni sobi pa 138 (prej 120). Oskrba v bolniškem oddelku je povečana za 20 dinarjev, in sicer od 125 na 145 dinarjev. Za dodatno nego oskrbovancev, to je tistih, ki potrebujejo stalni nadzor in varstvo pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, bodo namesto 44 zaračunavali 58 dinarjev, tisti, ki potrebujejo občasen nadzor in varstvo, pa bodo namesto 28 plačevali sedaj 36 dinarjev. Cena dodatnih stroškov za sladkorno dieto je povečana od 18 na 21, za druge diete pa od 12 na 14 dinarjev. Za manjkajoče dni do izteka enomesečne odpovedi oskrbovanca, če se ta preseli ali odseli, bodo za enoposteljno sobo zaračunavali 124,50, za dvoposteljno sobo 102,50, za tiste, ki so v bolniškem oddelku, pa 109,50 dinarjev. »Našo obrambo« v vsako družino Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je na. zadnji seji obravnaval tudi razširjenost refije za obrambno vzgojo Naša obramba na področju naše občine. Ugotovil je,- da se je število naročnikov te revije med našimi občani lani povečalo od 700 na 1200, kar pomeni, da prebira našo obrambo vsaka peta družina v občini. Glede na pomembnost vsebine revije, ki bi jo moral poznati sleherni občan, je svet menil, da bi se tudi v naši občini morali v še večji meri odzvati akciji v SR Sloveniji, ki ima namen, da bi Naša obramba prišla v vsako našo družino. Zlasti pa bi mora'i to revijo naročiti vsi pripadniki TO, člani Zveze rezervnih vojaških starešin, člani tklborov za ljudsko obrambo v krajevnih skupnostih, pripadniki enot civilne zaščite in drugi. Revija prinaša zelo zanimive prispevke o aktualnih notranjih in zunanjih političnih dogodkih, zlasti z vidika obrambe, poljudne strokovne prispevke s posameznih področij obrambe in zaščite. V njej najdemo podrobna navodila, kako bomo naše družine v primeru potrebe učinkovito zavarovali pred vojnimi vplivi, kako si zagotovili rezervo v prehrani, osebna zaščitna sredstva in tako dalje. Zato bi bilo prav, da si jo čimprej priskrbimo in seveda, da jo tudi prebiramo. Naročila.zbirajo odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v vseh krajevnih skupnostih. Montažno podjetje, p. o. »ZARJA« KAMNIK Vabimo k sodelovanju 2 strojna tehnika 1 VK monterja klimatskih naprav 1 monterja klimatskih naprav 2 monterja vodovodnih naprav 3 monterje ogrevalnih naprav 2 elektroinstalaterja 2 stavbna ključavničarja Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca. Kandidati naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Montažno podjetje »ZARJA« Kamnik, Molkova pot 5. Prijavljene kadnidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. LEK - tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, n. sol. o., Ljubljana TOZD KEMIJA, n. sol. sub. o., Mengeš OBJAVA TOZD KEMIJA Mengeš vabi k sodelovanju večje število delavcev za dela in naloge v novem obratu ekstrakcije rženih rožičkov, ki bo pričel z obratovanjem aprila 1979. Delo bo potekalo v novih prostorih, je avtomatizirano in bo zahtevalo pretežno le vodenje, upravljanje ter nadzorovanje delovnega procesa. Glede na odgovorno delo bodo dela ustrezno ovrednotena in tudi temu primerni osebni dohodki. Delavcem, ki nimajo dokončane osemletke nudimo možnost, da dokončajo osnovno šolo in s tem pridobijo možnost za interno kvalifikacijo. Prijave sprejema kadrovsko-splošni sektor DO LEK na naslov: LEK, TOZD KEMIJA, 61234 Mengeš, Kolodvorska 27, kjer lahko dobite dodatne informacije osebno ali preko telefona - 72-631. Objava velja do zasedbe. Komisija za delovna razmerja TOZD Kemija, bo kandidate o izbiri obvestila v 5. dneh od seje komisije za delovna razmerja. ZAHVALA ob boleči izgubi našega ljubega očeta LOJZETA FRONTINI se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste počastili njegov spomin, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Izredna hvala organizaciji ŽB Srednja vas in tov. Ivanu Maliju, ki je v poslovilnih besedah izrekel spoštovanje in priznanje. Zahvaljujemo se tudi župniku za poslovilni obred in tolažilne besede. Posebej pa se zahvaljujemo dr. Milanu Kralju ter osebju Doma upokojencev Kamnik, ki so mu v zadnjih mesecih pomagali ob njegovi težki bolezni. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. žalujoči: Vsi njegovi • Skrb za varnost življenja v stanovanjskih blokih Slaba zaščita Da bi ugotovili dejansko stanje požarne samozaščite ter civilne zaščite, količine orodja in opreme so bili izvršeni pregledi stanovanjskih blokov po-nalogu občinskega štaba CZ na požarne inšpekcije pri notranji upravi Sob. Kamnik. V komisiji so bili gasilski strokovni delavci in zastopniki stanovanjske skupnosti Kamnik. Po vojni je gradnja stanovanjskih blokov od Kamnika do Duplice zelo hitro napredovala. Pri teh gradnjah pa nemalokrat pozabimo na zaščito stanovalcev in zgradbe. Gašenje in reševanje iz visokih stavb je zelo vprašljivo zaradi nezadostne opremljenosti gasilskih društev s primernimi lestvami. Zato moramo večjo skrb nameniti preprečevanju požarov in gašenju začetnih požarov. Za gašenje začetnega požara je dovolj pravilno uporabljen ročni gasilski aparat ali vedro vode, razširjeni požar pa tudi več gasilskih enot komaj ukroti. Ugotovili smo, da ima samo osem stanovanjskih blokov predpisane gasilske aparate, drugi pa niso imeli opreme za gašenje požara. Menimo, da je gasilske aparate, orodje za reševanje izpod ruševin in zaklonišča treba urediti in kupiti istočasno z gradnjo. Novi hišni svet mora na svoji prvi seji ugotoviti, ali je ta minimalna oprema na svojem mestu. Pri pregledu smo ugotovili, da so podstrešja razen v treh primerih vzorno očiščena in izpraznjena. V blokih, kjer je urejeno centralno ogrevanje, je požarna varnost precej boljša. Glavne napake pa so: - zaradi kuhanja s plinom hranijo stanovalci pc dvS ali tri jeklenke plina kar v stanovanju; - kjer je gretje posamično, imajo posode s kurilnim oljem v stanovanju, hodniku ali drvarnici; - omarice z varovalkami in števci niso povsod zaprte; - po beljenju ali popravilu električne napeljave v veliko primerih niso nameščene razdelilne doze; - V blokih starejše gradnje je poškodovanih več dimniških vrat, a na dimnikih so se pojavile razpoke. Največ požarov nastane v stanovanjih zaradi uporabe benzina v razne čistilne namene in površnega vzdrževanja plinskih štedilnikov, plinske napeljave in plin- skih jeklenk. Zelo važno za preprečevanje požarov je, da gospodinja po končanem kuhanju zapre glavni ventil na jeklenki ter s tem prepreči uhajanje. plina in veliko možnost eksplozije. Ko bo stanovanjska skupnost Kamnik odpravila ugotovljene pomanjkljivosti ter nabavila potrebno število ročnih gasilskih aparatov in orodja za reševanje izpod ruševin, je dolžnost vseh hišnih svetov, da v svojem bloku vzdržujejo nabavljena orodja v brezhibnem stanju. Ta investicija ne bo majhna, a je nujno potrebna za zaščito življenj. Vse aparate in orodja je treba namestiti na hodnikih in na stopniščih, da so vedno pri roki. Vsi stanovalci naj se seznanijo z načinom uporabe gasilskih aparatov in ostalega orodja. Če hišni sveti tega sami ne morejo izpeljati, naj povabijo gasilska društva, ki bodo rada pomagala. Lažje je preprečevati požare kot jih gasiti! JOŽE BERLEC • Štirinajstdnevna kronika Ne hvalimo dneva pred večerom Tokrat bo naša kronika precej krajša od zadnje v lanskem letu. Vse kaže, da je praznovanje novega leta utrudilo lanskoletne ra-zbijalce nosov, kozarcev in še marsičesa drugega. Občani Kamnik so v prvih dneh letošnjega leta imeli miren spanec, saj so ponočni in jutranji pevci izgubili glas. Prostori za pridržanje na Postaji milice res niso nič kaj hotelskega tipa, zato ni čudno, da je bil »obisk« letos do sedaj dokaj skromen, kar bi želeli tudi v prihodnosti. Ne smemo pa hvaliti dneva pred nočjo, saj je leto šele pred nami in tudi praznikov precej. Na skromnost tokratne kronike pa verjetno vpliva tudi dejstvo, da je bilo izplačilo osebnih dohodkov po novoletni suši tik pred zaključkom roka za našo kroniko. JAVNI RED IN MIR Počitek na novega leta dan se je vsem prilegel, zato se je šele 2. 1. ob 23. uri prebudil Franc K. s Kettejeve ulice in pričel doma razsajati. Pomiril se je šele na PM, od koder je našel pot domov na miren počitek. 3. 1. Ciril K. s Perovega je želel na nočno delo v »Titan« kar ob 21. uri. Ni še ugotovljeno, ali je zgrešil tovarno ali pa uro, saj ga vratar v »Titanu« ni imel na seznamu »dežurnih« za ta dan oziroma noč, pa tudi hlapi po alkoholu so bili premočni. 4. 1. je bila ob 20. uri otvoritev prostorov za pridržanje na PM. Kot prvemu gostu Stanislavu D. z Medvedove, ki je verjetno še »lanski« nadlegoval goste na kegljišču v »Planinki«, gostitelji niso zaračunali penziona, prva nagrada pa sledi. 5. 1. Radijska naročnina je precej visoka, zato je stranka Š. s Fužin tega dne že, oziroma še ob 02.50 uri skrbela, da bi ves blok lahko poslušal glasbo na njen račun. Tega užitka ni privoščila miličnikom, ki so potrkali na vrata in glasbe je bilo konec. 8. 1. Malo čudno, vendar resnično, da tudi živali lahko motijo nočni mir. Tega dne ob 21.30 uri je voznik tovornega avtomobila LJ-201-878 parkiral poln tovornjak živine pred separacijo SGP »Graditelj« in se odšel gret, živali pa pustil na mrazu. Voznik je ugotovljen in predlog za postopek zaradi mučenja živali tudi napisan ter poslan na pravi naslov. 10. 1. Bahrija H. z Bakovnika ni mogel bos na cesto, zato je sostanovalcu ukradel skoraj nove čevlje. Hišnik ga je opozoril, da noge niso v pravih čevljih. Bahrija pa je za dokaz uporabil roke in hišnika udaril za vsak čevelj po enkrat. Morda pa bo sodnik za prekrške pri odmeri cene upošteval tudi vezalke. Ne upamo verjeti, da bo celo leto ta del kronike tako skromen, čeprav si tega vsi želimo. KAZNIVA DEJANJA V novo leto z bronastimi stenskimi okraski, so si mislili potniki belega VW ljubljanske registracije v gostišču pri Starem gradu. Lani so krasili Stari grad, letos pa bodo nas, zalo so jih tudi odpeljali. Verjetno pa ne za dolgo, ker se po registrski tablici kaj hitro da ugotoviti lastnika avtomobila. Morda pa jih je potreboval namesto kap na kolesih. 3, 1. Na čuden način sta dva gosta izkoristila gostoljubje Cirila G. iz Šmarce in njegovega sostanovalca. Po končani gostiji sta odnesla fOlOO din, tranzistor, brivnik in dežnik. Dežnik verjetno zato, da sta bila gostitelja ob glasbi obrita na suho. 11. 1. Tudi pokvarjene avtomobilske prikolice nekaterim-pridejo prav. To je ugotovil Anton Č. z Novega trga, ko svoje prikolice tega dne ni več našel. Snega storilci z Novega trga niso odvažali, do zadostnih količin premoga pa jo lahko celo še popravijo. Štiri dni brez cvenka v žepu se je zdelo Francu G. s Cankarjeve kar malo predolgo, zato si je od 'sostanovalca Ivana P. »sposodil« 100 din. Ivan seveda za to posojanje ni vedel prej, preden ni bil brez denarja. Škoda zanj, ker bodo obresti zaračunali drugi. 15,1. Zimska sezona bo kmalu na višku. Magdi L. s Tunjiške so izpred stanovanjskega bloka ukradli smuči. Po sistemu samopostrežbe. Upamo, da vsaj mavca ne bodo kradli, posebno še tistega, montiranega na zlomljene ude. Ciril R. z Meninske je prijavil tatvino čistokrvne psičke, dopustil pa je tudi možnost, da je psička sama poiskala drugo okolje, saj ni bila privezana. Kaže, da je odšla psička na krajši TRIM, saj je bila čez pet ur že pri lastniku. PROMETNE NESREČE V prvih petnajstih dneh letošnjega leta je bilo na Postaji milice prijavljenih šest prometnih nesreč, od tega le dve s telesnimi poštodbami. 6. 1. ste! bila ob 7.15 uri na Kidričevi ulici v prometni nesreči udeležena voznik osebnega avtomobila Jože V. iz Podgorja in kolesarka Kara P., prav tako iz Podgorja. Kolesarka je zadobila lažje telesne poškodbe in so jo odpeljali na Klinični center v Ljubljano. 15. 1. Malo pred šesto uro zjutraj je voznik osebnega avtomobila Janez K. iz Tunjic zadel pe šakinjo Rozalijo R. pred trgovino »Metalka«, ko je prečkala cestišče izven prehoda za pešce. Pešakinja je v nesreči zadobila težke telesne poškodbe in so jo prepeljali na Klinični center v Ljubljano. Prehodi za pešce so v zimskem času praktično izginili, zato ne bo odveč ooozorilo tako pešcem kot voznikom na skrajno previdno uporabo javnih prometnih površin. Od ostalih dogodkov naj omenimo še naslednje: Gorski reševalci so morali v prvih dneh januarja posredovati kar dvakrat. 2. 1, so ob drugi uri zjutraj pripeljali iz Črnuškega doma na spodnjo postajo žičnice Marka S. iz Smrečja in Edvarda O. iz Črne, ki sta bila močno opečena. Vzrok opeklin je plinska svetilka. Oba sta bila prepeljana na Klinični center v Ljubljano. Gorski reševalci so morali še istega dne ponovno na pot, čeprav tega dne žičnica zaradi premočnega vetra ni obratovala in so gostje prenočili na planini. Gorski reševalci pa so morali do Domžalskega doma, kjer je Fani Š. utrpela ozebline III. stopnje. Reševalci so ponesrečenko v jutranjih urah spravili v Črno, od koder je bila prepeljana v Ljubljano, maj SLAB ZAČETEK Letošnja druga prometna nesreča s smrtnim izidom se je pripetila 22. januarja na cesti Kamnik-Sta-hovica ob Kemijski industriji Kamnik (ob barutanskem zidu). Na kraju nesreče je poškodbam podlegel 26-letni Ljubo Jeras iz Stahovice, ki je bil sopotnik v »stoenki« L.I 140-264. Voznik Miro P. iz Zgornjih Stranj je vozil brez vozniškega izpita in je zaradi neprimerne hitrosti trčil v poltovorni avto, ki ga je iz Kamnika proti Stahovici vozil Janez M. iz Mengša. Trčenje je bilo tako silovito, da je Zastavo 101 prepolovilo, udeležence v nesreči pa je pometalo iz vozil. Komaj smo zakoračili v novo leto, sta zaradi neprevidnosti v prometnih nesrečah že ugasnili dve življenji. Vse kaže, da zgovorni primeri in prometne pasti na cestah, še posebno v času, ko nam niti vreme, niti stanje cest nista preveč naklonjena, premalo vplivajo na našo odgovornost in ravnanje v cestnem prometu. »NEVZGOJENI PEŠEC« Ob minulem deževju v najožjem delu glavne ulice skozi Kamnik »nenavaden zastoj v prometu«. Kot nepoboljšljivi kamniški »firbec« sem se takrat komaj prerinil skozi nepopisno gručo ljudi v prvo vrsto zijal in premišljeval: »Verjetno se je zgodila nerodna prometna nesreča!« Dolga vrsta zadimljenih avtomobilov je stala, avtomobilisti pa so živčno hupali. Nekdo med njimi je imel celo uvoženo sireno in je trobental v tercah, tako da si lahko prisluhnil narodni melodiji. Muziko siren so dopolnjevali klici šoferjev v ubran instrumentalno - vokalni koncert. Kletvice so se vrstile v govoricah raznih narodov, kot bi jih izkušen prevajalec istočasno prevajal v več jezikov. Vsi so spodbujali prvega prizadetega avtomobilista v nestrpno čakajoči, hupajoči koloni: »Daj ga ..., jaz ti grem za pričo, prijavi ga, vzemi njegov naslov, tako se več ne more nadaljevati!« Prizadeti šofer je krilil z rokami kot da je član kakega športnega društva, najmanj karateist. Vendar do najhujšega le ni prišlo, kljub velikemu prometnemu prekršku nevzgojenega kamniškega pešca. Prisluhnil sem razburljivemu šoferjevemu pozivu predrznemu pešcu. Šofer pešcu: »Ali se ne držite omejitve hitrosti skozi mesto, saj ste drveli po pločniku s prepovedano brzino x km na uro?« Pešec pod težo dokazov: »Ja, veste, mudilo se mi je, pa sem si mislil, malo bom pritisnil na svoje prometne okončine in no... pač, zgodilo se je!« Šofer: »No, seveda! In edine luže na pločniku ne vidite in ne upoštevate s polževo hitrostjo mimo vozečih avtomobilov?« Pešec skrušen in brez besed s sklonjeno glavo prikimava zaradi svojega greha. Šofer: »Poglejte vendar moj avto, ne mene! Kupil sem ga po zadnji modi, tako je tudi oprav- ljen, vi pa mi ga oškropite in popacate od nog do glave! Niste pazili na luže!« Pešec se je že hotel izmazati in oddrveti z veliko brzino po pločniku, vendar mu je pravočasno zaustavila pot ogorčena gruča ra-zbesnelih firbcev, ki je. zahtevala pravico: »Boš dal Svoj naslov šoferju?« Šoferju pa dobrohotno: »Odpelji svoj avto v kemično čistilnico! Stroške mora plačati predrznež!« Spor med pešcem in avtomobi-listom še ni končan, čeprav je prvi poravnal račun za čiščenje-.madežev z avta pa niti v čistilnici niso mogli povsem odstraniti. Pešci še zmeraj ob dežju drvijo po pločnikih s preveliko brzino, avtomobilisti pa jih dohitevajo s skoraj polževo naglico in tarnajo, da morajo oboji udeleženci v prometu sami samovzgojno urejati to tečno vprašanje, tako da napačno postane pravilno. ViDo Manj kaznivih dejanj Kam se nam tako mudi? Če sodimo po številčnih podatkih, postaja Kamnik vse bolj mirno mesto. Kršitev javnega reda in miru iz leta v leto upada. Žal pa je število omenjenih prekrškov, storjenih pod vplivom alkohola, vsa leta skoraj konstantno. Tudi število storjenih kaznivih dejanj je v upadanju. Osveščanje delovnih ljudi in občanov na področju varnostne kulture že kaže svoje sadove, čeprav z rezultati ne bi smeli biti popolnoma zadovoljni. Te ugotovitve pa ne veljajo za področje varnosti v cestnem prometu, saj je še vedno zelo veliko prometnih nesreč, pri katerih je odločujoči vzrok človeški faktor. V nadaljevanju bomo skušali v številkah prikazati stanje na vseh treh področjih za leto 1978 v primerjavi z letom 1977 (podatki za leto 1977 so v oklepaju). JAVNI RED IN MIR V letu 1978 je prijavljenih 3¡6 (358) prekrškov zoper javni red in mir, ki jih je povzročilo 272 (278) občanov. Največ prekrškov je bilo storjenih pod vplivom alkohola, in to kar 271 (272). Največkrat je to prepiranje, kričanje in nedostojno vedenje, sledijo pa pijančevanje, pretepi, drzno vedenje in drugi odstopi. Največ prekrškov je bilo storjenih v krajevni skupnosti Kamnik, kjer je tudi največja koncentracija prebivalstva in največ gostinskih lokalov. Glede na starost so največ prekrškov storil: občani stari nad 25 let, in to 137 (128), sledijo občani od 21 do 25'let starosti 89 (85). Močno se je zmanjšalo število kršiteljev, mlajših od 21 let do 35 (62). V prostorih za pridržanje na Postaji milice je našlo »zatočišče« 63 (53) kršiteljev javnega reda in miru. Med kršitelji je bilo največ redno zaposlenih občanov - 221 (208), sledijo pa tisti od »sončne uprave« oziroma z »inštituta za raziskavo dela« - 29 (40). Tistih, ki jim je sodnik za prekrške še posebno pri srcu, torej povratnikov, je bilo v letu 1978 18 (62). KAZNIVA DEJANJA Uspešno delo delavcev Postaje milice in nosilcev družbene samozaščite v OZD in KS izpričuje tudi stanje na področju kriminalitete. V letu 1978 je bilo na območju občine Kamnik storjenih 205 (228) kaznivih dejanj, torej kar 48 manj kot v letu 1975. Med tovrstnimi dejanji še vedno prednjačijo tatvine 70 (54) in vlomi 40 (31), ki so celo v porastu glede na leto 1975 (52 tatvin in 32 vlomov). V upadanju pa so odvzemi motornih vozil 6 (8), goljufije 6 (25), hude telesne'poškodbe 1 (4) in druga kazniva dejanja. PROMETNA VARNOST Število prometnih nesreč se je v primerjavi z letom poprej resda zmanjšalo, še vedno pa je krvni davek na naših cestah prevelik. Povzročitelji prometnih nesreč so predvsem udeleženci cestnega prometa vseh kategorij, ne smemo pa zanemariti tudi objektivnega dejstva v stanju cest, cestno prometni signalizaciji, vremenskih pogojih in drugem. Lani je bilo v Kamniku 122 (142) prometnih nesreč, v katerih je bilo poškodovanih 156 (197) udeležencev. Lažje telesne poškodbe je dobilo 72 (99), težke telesne poškodbe pa 78 (86) občanov. Zaradi posledic prometnih nesreč je v lanskem letu izgubilo življenje 8(12) občanov. Izmed poškodovanih je bilo največ pešcev 39 (33), sledijo sopotniki 38 (63), vozniki osebnih avtomobilov 38 (45), mopedisti 22 (23) itd. Žal je bilo lani med udeleženci prometnih ne- sreč kar 16 (14) otrok, kar zahteva v prihodnosti večjo skrb za prometno vzgojo predšolske in šolske mladine. Največ nesreč se je pripetilo na relaciji Ka-mnik-Duplica 27 (27), sledijo mestne ulice 10 in relacija Kamnik-Ločica 10 (29). Najbolj kritičen čas za prometne nesreče je med 14 in 18 uro, saj se je v tem času pripetilo 46 (48) nesreč. Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost, sledi vožnja po nepravilni strani vozišča, nenadno prečkanje cestišča in sprememba smeri vožnje, na četrtem mestu pa je alkohol kot večni spremljevalec precejšnjega števila vzrokov prometnih nesreč. Pri kontroli prometa so miličniki dobili za volanom kar 114 voznikov, ki so upravljali svoje jeklene konjičke pod vplivom alkohola in bodo morali svoja vozniška dovoljenja za nekaj časa shraniti pri pristojnem organu, čeprav nekatere tudi to ne zadrži, da se ne bi podali na vožnjo. Tako je zaključena, lanskoletna bilanca, za katero lahko ugotovimo, da je vsaj po statističnih podatkih ugodnejša kot prejšnje leto. To je le del podobe varnostne situacije v Kamniku, celovito stanje na področju varnostnih razmer na območju občine Kamnik pa bodo obravnavale delegacije in delegati za občinsko skupščino. maj Invalidski šport Seminar o sedeči odbojki Pod koši je še več mladih V soboto, 6.1. 1979, je Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije organizirala v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku seminar o sedeči odbojki in novostmi v igri. Seminarja se je udeležilo 36 predstavnikov invalidskih športnih društev iz vse Slovenije. Po ogledu zavoda je najprej predaval dr. Črt Marinček. Govoril je o zdravstvenih vidikih invalidskega športa, posebej sedeče odbojke, ki je predvsem primerna za amputirance in invalide s poškodbami nog ter ostale. Sedeča odbojka je bila nekoč zelo priljubljena športna panoga med invalidi, v zadnjem času pa. so jo povsem neorganizirano igrali, zato je bilo potrebno najti novo rešitev. V nadaljevanju seminarja je prof. Rajko Vute v svojem predavanju navzoče seznanil z novimi pravili igre, ki jih je tudi sam pripravil. Z novimi pravili in no vpstmi bo ta igra še bolj dinamična. Igro bodo odslej igrali na tri dobljene sete, doslej so igrali na čas, v igri bo sedaj šest igralcev, prej pet, zaradi tega bo tudi igrišče večje (6 m x 9 m - polovica igrišča), višina mreže bo od 105 do 110 centimetrov. Navzoči so podprli program bodočega izobraževanja članov, v ta namen naj bi organizirali še tri seminarje, in sicer za vaditelje, učitelje in sodnike sedeče odbojke. O vseh spremembah in pravilih igre bo- do spregovorili tudi na zvezenm semiranju za invalidski šport v Umagu. Po praktičnem prikazu, ki ga je vodil Jože Bamfi, so sprejeli sklep, da bodo v letošnjem letu organizirali več turnirjev v raznih krajih Slovenije. Prvi turnir bo že 17. februarja. Organizira ga športno društvo ZUIM Kamnik. MIK • Povezovanje košarkarjev Domžal in Kamnika V slogi je moč V športu, ki teži k tekmovalnim uspehom, tako imenovanem selektivnem športu, je širše povezovanje nujno, saj je le tako mogoče zagotoviti ustrezne pogoje in kadre za doseganje uspehov. Posamezna občina je finančno, kadrovsko in igralsko prešibka, da bi zagotovila kvaliteten napredek in razvoj določene športne panoge. Košarka, ki je republiška prioriteta, se tako že nekaj časa povezuje v okviru občin Domžale in Kamnik, saj je najboljša selekcija obeh občin z uspehom nastopala v slovenski ligi. V dogovoru o razvoju telesne kulture v Sloveniji, ki je bil sprejet v Portorožu, je bilo tako povezovanje posebej poudarjeno. Zato je v začetku leta 1978 prišlo do dogovarjanja o organizacijskih oblikah povezave. Rezultat tega dogovarjanja je bila ustanovna skupščina Območne košarkarske zveze Domžale-Kamnik. Ta zveza bo skrbela za koordiniran in enoten razvoj košarke v obeh občinah pod skupnim strokovnim vodstvom, organizirala tekmovanja za vse starostne razrede znotraj obeh občin, navzven pa bo nastopala s selekcijami, v katerih bodo nastopali najboljši igralci tega področja. Območna košarkarska zveza bo v vsem nadomestila nekdanjo Medobčinsko košarkarsko zvezo. Organizirana po delegatskem principu bo delegirala svoje delegate v Košarkarsko zvezo Slovefiije. Velika pridobitev bo vsekakor enotno strokovno delo na področju obeh občin, enotni tekmovalni sistem, saj se bo z združitvijo kadrov dvignila tudi kvaliteta dela s posameznimi selekcijami. Da je Območna košarkarska zveza potrebna, govori tudi podatek, da že drugo leto deluje pionirska liga, v kateri sodeluje vseh dvanajst osnovnih šol na območju obeh občin. Tekmovanje za pionirje petih in šestih razredov pa je organizirano v obliki turnirjev. Ta tekmovanja se zaključujejo v mesecu maju s Pioniskim festivalom. Podobno je organizirano tudi tekmovanje za kadete, mladince in člane. Vzporedno z razvojem moške košarke se razvija tudi ženska. Košarkarski delavci upamo, da bodo z zgraditvijo nove športne dvorane v Kamniku zagotovljeni dobri pogoji za kvalitetno in nemoteno delo v košarki- BOMO DRSALI ALI NADRSALI Letos nam je zima poleg snega prinesla tudi mraz, tako da tisti, ki so odgovorni za drsališče, nimajo pravega izgovora. Sicer pa - kdo je sploh odgovoren za kamniško drsališče? ALI JE KDO ODGOVOREN? Vsekakor je res, da nas je v Kamniku veliko mladih in starejših, ki radi drsamo. Drsamo pa lahko le na dveh bolj ali manj zamrznjenih bajerjih v okolici Kamnika ali na umetnem drsališču v Ljubljani. Kamnik je približno pred tremi leti imel »drsališče« na teniškem igrišču. Skromno, toda bilo je. Letos, ko je ledn po pločnikih in cestah dovolj, ga je na teniškem igrišču premalo. Da ga je vsaj nekaj, je zasluga Marjana Novaka iz Mekinj. Žal pa nima pri delu dovolj pomočnikov : pomembno je namreč polivanje vode ponoči, zmrznile so vodovodne cevi, manjkajo ustrezni pripomočki za čiščenje ledu itd. Morda pa bi se še letos lahko nekaj ukrenilo, saj nas je veliko, ki si prizadevamo, toda vsega ne zmoremo sami. Zato želimo, da bi nam vsaj na začetku pomagali, saj bi drsališče, četudi skromno, prineslo največ veselja prav otrokom. Naša želja za prihodnost je, da bi pristojni organi odobrili prostor za betonsko ploščo, ki bi jo pozimi lahko zamrznili. Violela SIMUL-TANKA JANEZA BARLETA Športno društvo pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku je 27. 12. 1978 organiziralo uspešno šahovsko prireditev, simultanko, na kateri je igral mednarodni mojster Janez Barle z gojenci kamniškega zavoda. Rezultat simultanke je bil 20,5:1,5 v korist mednarodnega mojstra. Remi so dosegli: Marjan Klemenčič Janez Barle 1/2:1/2 Rafko Zupančič : Janez Barle 1/2:1/2 Lazo Ljubotina : Janez Barle 1/2:1/2 Igrali pa so še: Olenik, Koče-var, Hrenič, Skubic, Strmčnik, Horozovič, Vukadin, Rednak, Košmrlj, Horvat SI, Palčič, Kol-manc, Čokič, Beden, Obolnar, Gotar D., Mučenica, Lampret in Kure. V imenu športnega društva ZUIM Kamnik, ki je organiziralo to zanimivo šahovsko prireditev, je Stojan Olenik, predsednik društva, predal mednarodnemu mojstru Barletu priložnostno darilo in se mu zahvalil za obisk. Dosežen rezultat predstavlja uspeh in vzpodbudo za bodoče delo, saj sodi mednarodni mojster Janez Barle med najboljše slovenske šahiste. MIK Visoki jubilej Skakalna sekcija SK Kamnik je 3. decembra 1978 priredila prvo letošnje tekmovanje v smučarskih skokih na 20 m skakalnici za DOMŽALSKO-KAMNI-ŠKO tekmovalno območje. Tekmovali so cicibani, mlajši in starejši pionirji ter mladinci iz Kamnika, Suhadol, Žej, Mengša in Rov. Že vrsto let ni bilo tako zgodaj v Kamniku tako lepega zimskega okolja kot tokrat. Snega sicer ni bilo veliko, vendar je bila skakalnica dobro pripravljena za nastop mladih skakalcev. Med cicibani je zelo dobro skakal Andrej Koželj SK Mengeš, pri ml. pionirjih je bil najboljši Marjan Špehonja pred Meto Pi-bernik, ob SK Kamnik. To sta mlada in obetajoča tekmovalca. Rezultati: Cicibani: 1. Andrej Koželj, SK Mengeš, 194,9 točke (14, 15 m) 2. Marko Martihčič, SK Mengeš, 164,7 točk (12, 12,5 m) 3. Janez Benko, SK Mengeš, 162,4 točk (12, 12 m) Ml. pionirji: 1. Marjan Špehonja, SK Kamnik, 199,5 točk (13,5, 14 m) 2. Meta Pibernik, SK Kamnik, 197,1 točke (13,5 13,5 m) Branko Urbanija, SK Mengeš, 197 točk (13,5, 14 m) St. pionirji: 1. Tone Špehonja, SK.Kamnik, 216,6 točk (15,5, 15,5 m) 2. Aleš Selak, SK Mengeš, 215,3 točk (15, 15,5 m) 3. Marjan Mandekič, SK Kamnik, 201 točk (15, 15 m) • K. Pibernik Hoja v gore pozimi zahteva veliko znanja, dobro telesno pripravljenost in primerno opremo PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK -PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK PLEZALNA ŠOLA NA BRANI Letošnja plezalna šola ni tako mnogoštevilna kot prejšnja leta, je pa zato toliko bolj aktivna. Tako so udeleženci imeli poleg predavanj in vaj v plezalnem vrtcu do začetka januarja že 7 različnih tur, od tega še 3 v kopnih razmerah. Zadnja tura plezalne šole je bila 30. in 31. decembra. Po večdnevnem slabem vremenu se je 30. decembra v višinah zjasnilo, tako da sta gorski vodnik in alpinistični inštruktor vodila turo, ki se je začela v Kamniški Bistrici. Do plazu pod Pastirci so šli po normalni poti, nato so pa vstopili v zasneženo, vendar ne dovolj zasuto Bosovo grapo, 500 m visoko smer v vzhodni steni Brane. Z varljivim snegom pokriti skoki so zahtevali od njih 5 ur trdega dela. Toda na vrhu stene zgodba še ni bila končana. Morali so priti še na vrh Brane po zaledenelem južnem grebenu. Nato jih je pa v trdi temi in močnem vetru čakal še sestop po zasneženem in poledenelem severnem pobočju Brane. Počasi, vendar varno, so vse težave premagali in prišli na Kamniško sedlo. Lahko rečemo, da je bila ta tura res pravi zimski krst - »krst« je bil tudi na vrhu Brane - ki je pokazala, da ima zima hude zobe: kjer poleti potrebuješ dobre pol ure, da po zavarovani poti prideš do koče, zahtevajo neugodne razmere pozimi tudi po 4 ure pazljivosti in koncentracije. ČLANARINA Izvršni odbor PD Kamnik je na svoji seji 17. januarja sprejel sklep o višini članarine za letošnje leto. Pri tem je upošteval navodila PZS, vendar je določil najmanjšo možno višino članarine, ki je še možna v okviru teh navodil. Tako je za leto 1979 višina letne članarine: za člane 60 din, za mladince, dijake, študente itd. brez lastnih dohodkov 20 din in za pionirje in cicibane 10 din. Članarino lahko plača Pohod na Stol Kot že vrsto let, bo tudi letos tradicionalni pohod na Stol, ki se organizira v spomin na znamenito bitko Cankarjeve čete. V tej bitki, ki je bila 20. februarja 1942, so Nemci zasedli kočo na Malem Stolu in jo zažgali. Planinsko društvo bo organiziralo prevoz v soboto, 17. 2. 1979. Podrobnejše informacije o izletu bodo objavljene na plakatih, zainteresirani pa bodo dobili pojasnila tudi v pisarni PD. vsak v pisarni PD Kamnik, Tomšičeva 1 ob ponedeljkih in petkih od 9h-12h in ob sredah od 14h-17h. Takrat bo dobil tudi članske markice. Pozivamo vse člane PD Kamnik, da čim prej poravnajo članarino in tako izpolnijo svojo dolžnost. Tiste, ki še niso naši člani, pa vabimo, da se nam pridružijo kot člani našega društva tudi na planinskih poteh. PLANINSKI VESTNIK Kdo od planincev ne pozna osrednjega glasila planinske zveze Slovenije - Planinskega vest-nika? Mesečnik izhaja že 79. leto in prinaša zanimive prispevke iz planinskega sveta, in tudi druge zanimivosti. Vendar pa ima ta koristna iri zanimiva revija v Kamniku malo naročnikov, kljub zelo ugodni ceni, ki znaša 16,67 din za eno številko, iziroma 200 din na leto. Tako kvalitetnega branja za tak denar ni mogoče dobiti nikjer drugje. In če pomislimo, da je tega branja 500-600 strani, vidimo, da bi bil lahko na Planinski vestnik naročen prav vsak planinec, prav vsak ljubitelj narave. Tudi letos bo naročnino za Planinski vestnik pobirala Irena Markuš. Pri njej torej lahko poravnate naročnino ali se naročite na to revijo. Seveda pa lahko to storite tudi v pisarni PD. Če pa kdo do junija ne bo poravnal naročnine pri tov. Markuševi, bo julija dobil položnico in bo naročnino nakazal na Planinsko zvezo Slovenije. PREGLED VZPONOV V DECEMBRU Decembra vreme alpinistom ni bilo naklonjeno. Konec novembra je v gorah zapadel sneg, ki ga je bilo po eni strani preveč, po drugi pa premalo; preveč za kopno plezarijo in premalo za pravo ledeno ali snežno plezarijo Kljub temu pa so člani kamniškega alpinističnega odseka v decembru opravili 33 vzponov. Od tega je bilo 11 pristopov in 24 vzponov. Vendar so bili vzponi lažjih težavnostnih stopenj, kar je razumljivo zaradi neugodnih razmer: 16 jih je bilo I. stopnje, 6 II. stopnje in 2 III. stopnje. ft Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavni in odgovorni urednik MIRA JANČAR - tehnični urednik FRANC MIHEVC -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.