44
Poiitlčne   atvari.
Razprava o nemškem državnem jeziku
v državnem zboru.
Levica državnega zbora spravila je na dnevni red predlog grofa Wurinbrauda, da naj se vlada naprosi, predložiti državnemu zboru načrt postave o izvrševanji člena XIX. državnih temeljnih postav, pa tako, da se spozna nemščina za državni jezik.
*) Drugi nadškof goriški grof Edling, moral je zato, ker je ljubil vero in pravico, odpovedati se škofijstvu. Živel in umri je v Lodih v Lombardiji.
45
Razprava o tem predmetu pričela se je prejpretekli četrtek, se je nadaljevala v petek, soboto, pondeljek in končala se je pretekli teden.
Govornikov bilo je oglašenih za to razpravo blizo 40, govorilo pa jih je razun poročevalcev od vsake strani 7. Predlog odsekov glasi se na prehod k dnevuemu redu, manjina odborova pa predlaga sprejeti Wurm-brandov predlog.
Do pondeljka večer govorili so za predlog večine odborove: grof Hohenwart, Groholski, dr. Rie-ger, grof Henrik C1 a m, dr. Ed. Gregr in Hausner, glavni govornik pa je izbran knez Czartoriski, zadnjo besedo za predlog večine pa ima poročevalec dr. Ma-dejski.
Proti predlogu večine in za predlog manjine odborove govorili so: ne obširno poročevalec dr. Sturm, potem dr. Tomaščuk, Lienbacher, Beer, grof Wurmbrand, dr. Rechbauer, dr. Maag, kot glavni govornik dr. Plener, in konečno ima govoriti še enkrat poročevalec dr. Sturm.
Med razpravo predlagal je iz desnice Groholski, naj predlogu večine odborove za prehod k dnevnemu redu dodata dva razloga, katerih prvi navaja, da državnemu zboru po ustanovnih temeljnih postavah ne pristaja pravica sklepati splošne izvršilne postave k členu XIX., in drugič, da veljavi nemščine kot potrebnemu sredstvu nasprotnega občenja med narodi avstrijskimi, v kolikor je to za enoto države potrebno, vsled prostovoljnega priznanja narodov ne ugovarja nihče. Tega predloga hoče se držati desnica zborova. Grof Coronini predlagal je nasvet zelo podoben predlogu manjšine odborove samo, da ni nemščina kot državni jezik naglašana tako ojstro.
Schonerer pa je še poojstrii predlog levičarjev, samo da je izvzeti predlagal dežele gališko, bu&ovinsko in dalmatinsko. — Dva druga predloga nista našla zadostne podpore.
Ako si ogledamo vrsto govornikov od obeh strani, priznati je, da je bilo vse najbolj radovedno na to, kaj in kako bo govoril sedaj od desnice odpadli Lienbacher.
Sodba o njegovem govoru je na kratko ta, da Lienbacher s svojim motanjem in omahovanjem z naglaša-Djem centralističnih načel ni škodoval desnici prav nič, pa še manj zadovolil je levico in pri končanem govoru ganil se ni prav nihče — vsedel se je po domače govoriti — med dva stola. V govoru njegovem ni bilo ne doslednosti, ne izgovornosti, temveč nakopičena dolga vrsta nasprotnih si trditev s pridjanimi, prav neprimernimi in celo za tako starega parlamentarca nedostojnimi šalami. Bil je prav lastni pogrebni govor nekdaj po pravici slovečega govornika.
Ako si pregledamo druge sovrstnike Lienbacherjeve, smo pa za one, ki so kedaj se brigali za govornike te vrste, pri kraji še hitreje.
Bukovinski vseučiliščui profesor in veliki Nemec Tomaščuk (to priča uže ime) govoril je sicer spretno, toda, kdor je vajen njegovih sofizmov, in kdor ga je po* slušal prej vsaj enkrat brez vpliva, akoravno profesor, skrbi zato, da uvrsti med govor tako soljenih stavkov, da mu pristaši njegovi in zato naprošena galerija mora ploskati. Tomaščuk ima zmožnost, razburjati duhove, množiti razdraženost, toda razuma za pravičnost in enakopravnost nima ne on in nihče onih, ki se sami imenujejo liberalce. Vrh tega ima Tomaščuk tako hripav, cvileč glas, da se človeku studi poslušati ga.
Dvorni svetovalec dr. Beer, oče postave za ljudske šole, mož močne, srednje-velike postave, sive brade in sivih dolgih las, ki mu segajo čez zavratnik na pleča, postavi se mogočno, deklamira dobro, dokazuje rad po
eni strani iz zgodovine, pa se še rajši zgublja v žugajoče prerokovanje. Njemu je največi ideal cesar Jožef in Marija Terezija; to je njegova zgodovinska Avstrija, katero bi zopet rad videl, tako, da bi v nemščini potonile vse druge avstrijske narodnosti. Govoril je tudi blizo ure, napadal posebno grofa Hohenwarta in posebno zato so mu pristaši nekolikokrat ploskali živahno.
Grof Wurmbrand, mlad, sklonjen, slaboten mož, skoraj samih kosti, popolnem orientaličnega obraza, govoril je poldrugo uro, kazal se je po eni strani grozovito liberalnega, kakor hitro pa bi bilo na tej podlagi priznati pravic tudi nonemškim narodom, izkopal je toliko sofizmov, obračal in vrtil besede, da se je konečno pokazala sama nemščina v veliki gloriji. — Govor bil je sicer zmeren, toda dokazovanje puhlo in v vednem protislovji z liberalnimi načeli, katera ta grof izrekoma konservativnim plemenitašem nasproti naglasa z velikim ponosom.
Blizo tako vrtil se je zabuhli govor dr. Rechbau-erja, čegar glas je zarad uapake v vratu debelo brenčeč in slabo razumljiv, akoravno se mu ne more odrekati velika zmožnost in govorniška duhovitost.
Dunajski advokat in zopet štajarski poslanec dr, Maag, sivkast mož srednje velikosti, tihega glasu, prizadeval si je, kaj novega povedati, odgovarjati spretnemu svojemu predgovorniku dr. Gregrju, pa vse prizadevanje bilo je zastonj, vtis govora Gregrjevega bil je preveli-kansk in komaj ga je poslušalo 30—40 poslancev, zato je pa tudi govoril ne mnogo nad pol ure.
Glavni govornik Plener konečno tu je govoril spretno, živo, jezno, prav tako, kakor mora govoriti človek, ki namerava zanetiti strasti velike množice, govor, prav nalašč za nemške leviške časaike, ki bi bili sicer tako pisani — zaplenjeni. To je bil očividen namen govornikov in ta namen, podhujskati in podneMti strast naših narodov, bo tudi dosegel. Napadal je vse, kakor škorpijon, in videti je bilo, da se vje samega sebe samo iz jeze, ker še zmiraj ni minister.
Izmed govornikov desnice priobčile bodo „Novice" nekaj bolj zanimivih govorov, in danes pričnejo uže z govorom, državniškim govorom grofa Hohenwarta. — Groholski ni govornik, pa kar je bil govoril pri tej priliki, celo ni bilo posebno srečno sestavljeno.
Dr. Rieger govoril je zmerno, jedrnato in temeljito, ravno tako bil je govor grofa H. C lam-a posebno v drugi polovici jako izvrsten, ves pa dobro premišljen in modro sestavljen.
Brez ugovora pa je bil najsrečnejše sostavljen, najlepše in najspretaejše govorjen v tej razpravi govor novinca Mladočeha dr. Ei. Gregr j a. — Mladočeha se sicer v vsem govoru ni pokazal z drugim, kakor da je trdil sploh svoja liberalna načela, pa udrihal je izvrstno, spretno in vspešno ravno z orožjem liberalcev po nasprotnikih, da je bila zmaga njegova popolna, čestitali so mu enako njegovi prijatelji, kakor rojaki nasprotniki, enako konservativci kakor liberalci, izrekoma knez Al. Lichtenstein, Clam, Rieger, Hohenwart, grof Wurmbrand itd.
Spretno in ojstro kakor zmiraj, govoril je tudi Hausner, pa tako na vse strani popolnega in mogočnega govora, kakor je bil dr. Gregrjev, ni spravil skupaj nihče več.
Pri nadaljevanji razprave v zadnji seji govoril je od levice poročevalec manjšine dr. Sturm več kot tri ure v obče bolj zmerno, kakor je sicer navajen govoriti.
Glavni govornik, desnice knez Čartoriski, govoril je rečno in zmerno blizo tri četrt ure, ravno po tem sledil mu je poročevalec odseko ve večine dr. Made j ski.
Izid glasovanja, po katerem so padli vsi predlogi, naznanili smo uže v zadnji številki „Novicu.