227
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Štajarski
imel je zel6 viharne seje, ko so se obravnavale stvari, ki imajo zvezo z narodnimi pravicami štajarskih Slovencev. Slovenski poslanci zahtevali so pri obravnavi o popotnem učitelji za poljedelstvo, naj bode zmožen tudi slovenščine, da se vsaj more razgovarjati s slovenskim kmetom , kar je ze!6 pomenljivo zdaj ob preteci veliki nevarnosti po trtni uši pri vinogradih; enako so zahtevali, naj bo zdravnik v Slatini zmožen tudi slovenščine, ker ima občiti s Slovenci, Hrvati itd., — pa vse te zahteve bile so bob ob steno, samo konservativni Nemci so priznali, da je pravično, kar zahtevajo Slovenci, vsi drugi nemški kričači in liberalci, da se Bog
228
usmili! — kakor „veliki politik" Rechbauer in drugi zasmehovali so zmerne male zahteve Slovencev in odbili vse j da bi se vsaj reči ne moglo, da pod vlado Taaffe-jevo le en deželni zbor, v katerem je kaj starih levičarskih elementov, mine brez škandala zoper na-rodno enakopravnost.
Najbolj viharno je pa bilo pri obravnavi o prošnji ,,nemškega Schulvereina" za podporo iz deželne^blagajnice; to je bilo, drugače rečeno, naj slovenski Stajarec še z lastnim davkom pomaga ponemčevati samega sebe. To je bilo pa tudi pravičnim Nemcem preveč in kanonik Karlon izrekel je v imenu konservativnih Nemcev , da oni ne odobravajo delovanja nemškega „Schulvereina" ; slovenski poslanci dr. Dominkuš, dr. Suc in prof. Žolgar ugovarjali so rečno in mirno, najgor-keje pa je pangrmanom zakuril poslanec M. Herman rekši: ,po razumije nje o narodnih vprašanjih je tukaj nemogoče, pravica za Slovence je le tedaj mogoče, ako o narodnih rečeh ne glasujejo Nemci o Slovencih, Slovenci ne o Nemcih, arnpak vsak narod za-se, in ako se za spodnj e Staj arsko dovoli oddelek c. k. na-mestnij e".
Deželni zbor tirolski
je imel tudi zanimive obravnave, ker tudi tam so „liberalni" levičarji zavrgli razširjenje volilne pravice tudi na davkoplačevalce „petakarje". Tudi predlog zborove konservativne večine glede postavnega vredjenja ljudske šole je jako zanimiv, akoravno le vse to potrjuje, kar katoliški Tirolci glede ljudske šole vedno zahtevajo. Zahteve zborove večine obsegajo sledeče:
Deželni zbor naj na podlagi §. 19. tirolskega deželnega reda sklene:
I.    Vlada se poživlja, po ustavni poti na to delati: 1) da se prenaredi državna postava o ljudskih šolah ter vpeljejo verske šole ter se pripoznd verska iz-reja za podlago postavodajstva o ljudski šoli; 2) po-stavodajstvo države o ljudski šoli naj se omeji na splošna načela, cerkvi, deželam in starišem pri-stoječa pravica pri izreji in poduku otrok pa naj se varuje; tedaj še le bode Tirolski mogoče ljudsko šolstvo postavno urediti.
II.    Dokler tega ne bo, naj vlada po upravni poti vredi: 1) da se v učiteljskih pripravnicah verski duh goji; 2) da se pri nameščen ji učiteljev primerno ozira na želje občin; 3) da se pri oddaji učiteljskih služeb ozira na verske zadruge v deželi; 4) da se ustavi plačevanje, katero se v nasprotji z občinskim redom občinam nalaga za šolske namene, ter da se otroci, ki ska-žejo zadostne vednosti, oproste brez težav osemletne šolske dolžnosti; 5) da se šolski nadzorniki pri pregledovanji šol pred vsem ozirajo na glavne predmete ter tako imenovane rečne predmete (realije) skrčijo na naj-manjo mero; 6) da se učiteljem zaukaže, poleg druzih beril rabiti tudi biblično zgodovino, ter veronauk po željah in nakazih katehetov z otroci ponavljati; 7) da se katoliške šolske knjige, katere so bile še do zadnjih let v imeniku šolskih knjig zaznamovane „po vladi odobrene", zopet natisnejo, nove pripravne, v katoliškem duhu spisane šolske knjige preskrbč ter vpeljejo na mesto brezverskih knjig; 8) da se šolske knjižnice v porazumljenji s krajnim duhovnikom vodijo in rabijo; 9) da se verske vaje in veronauk ne omeji na najmanjo mero, temveč pri njegovem vredjenji škofu da odločilna beseda; 10) da se izrekoma v viših razredih in v nedeljski šoli prizadeva spole ločiti.
III.     Določuje pomnoženje podpornega zaklada za deželne učitelje.
Liberalna manjšina tirolskega deželnega zbora hoče samo, da vlada predlaga zboru nacrte postav za vredbo
ljudskega šolstva.