306 Ventil 16 /2010/ 4 Pogovor z Janezom Økrlecem, predsednikom Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniøki zbornici Slovenije in œlanom Sveta za znanost in tehnologijo RS Zelo uspeøna dejavnost in øtevilni doseæki Odbora za znanost in tehnologijo (OZT) pri Obrtno-podjetniøki zbor- nici Slovenije (OZS) v preteklem obdobju so potrjeni tudi s ponovno izvolitvijo njegovega predsednika Janeza Økrleca za mandatno obdobje 2010–2014. To je bil tudi neposredni povod za pogovor z njim. Janez Økrlec Ventil: Preden se posvetimo obravna- vi dela in uspehov OZS s poudarkom na podroœju znanosti in tehnologije, vas g. Økrlec prosimo za kratko pred- stavitev vaøega osebnega poklicnega razvoja in dosedanjih dejavnosti! J. Økrlec: Zelo na kratko lahko po- vem, da izhajam iz gospodarstva in sem æe veœ kot dvajset let podjetnik. Ukvarjam se s tehniœnim svetovanjem na podroœju elektronike in mikroelek- tronike. V preteklosti sem bil zapo- slen v razliœnih podjetjih, kjer sem si nabral øtevilne izkuønje, ki sem jih v zadnjih letih øe nadgradil z diplomo na podroœju mehatronike. Svojo de- javnost sem razøiril tudi na podroœje raziskovanja in razvoja. Moja sedanja usmeritev pa postaja podroœje nano- tehnologij. V preteklosti sem se izo- brazil za veœ razliœnih poklicev, kar mi danes zelo koristi tudi pri obliko- vanju tehnoloøkih usmeritev delova- nja OZT, ki ga vodim v okviru OZS. V nekem obdobju sem bil zelo zagret za mehatroniko, avtomatizacijo in ro- botiko, zdaj pa me veliko bolj zanima mikromehatronika, øe zlasti pa novi pametni materiali in nanotehnologi- ja. Zelo me zanimajo tudi energetika in novi viri elektriœne energije. Ob svojem delu in øtevilnih obvezno- stih pa sem se bolj v tajnosti lotil tudi inoviranja in upam, da bom uspel tudi na tem podroœju. Kot uspeh, ki ni direktno vezan na mojo poklicno dejavnost, pa si øtejem uspeøno vode- nje Odbora za znanost in tehnologijo in strokovne sekcije elektronikov pri OZS. Ventil: Obrtno-podjetniøka dejavnost predstavlja pomemben del naøega gospodarstva. Nam lahko, prosimo, predstavite temeljne cilje in organizi- ranost OZS s podrobnejøo obravnavo nalog in dejavnosti OZT? J. Økrlec: Obrtno-podjetniøka zborni- ca Slovenije je oseba javnega prava INTERVJU 307 Ventil 16 /2010/ 4 in je samostojna, strokovna, nestran- karska poslovna organizacija, ki de- luje na obmoœju Republike Slovenije. Njena temeljna naloga je zastopanje œlanov pred dræavo in obramba nji- hovih interesov, informiranje œlanov, opravljanje razliœnih storitev za œlane in izvajanje javnih pooblastil. Obr- tno-podjetniøka zbornica Slovenije kot krovna organizacija povezuje oz. zdruæuje 62 obmoœnih obrtno- podjetniøkih zbornic, ki so locirane po vseh regijah Slovenije. Danes je v okviru OZS zdruæenih preko 52.000 œlanov, predvsem malih in mikropod- jetij. V okviru OZS deluje veœ razliœnih strokovnih sekcij in nekaj razliœnih odborov, med katerimi je tudi Od- bor za znanost in tehnologijo (OZT), ki je bil ustanovljen pred øtirimi leti za potrebe upravnega odbora OZS, kot pomoœ strokovnim sekcijam na podroœju povezovanja gospodarstva in znanosti in pri prenosu novih znanj in tehnologij iz akademske in znan- stvene sfere v mala in mikropodjetja. V OZT smo trije inæenirji razliœnih strok in dva doktorja znanosti. V tem œasu smo postali izjemno uspeøni in aktivni ter tudi prepoznavni v øirøem slovenskem prostoru. Naøa dejavnost je spremljanje tehnoloøkega razvoja na razliœnih podroœjih in zagotavlja- nje prenosa aktualnih znanj v obr- tno-podjetniøki prostor. Naøa zelo pomembna vloga je tudi sistematiœno povezovanje akademske in znanstve- ne sfere z gospodarstvom in tu smo kar uspeøni, œeprav je to zahteven, zapleten in dolgotrajen proces. Vse- kakor pa moram æe v uvodu pouda- riti, da bo OZS med odborom OZT, ki ga vodim, in med posameznimi branænimi zdruæenji morala obliko- vati øe nek odbor oz. strokovno telo, ki bo koordiniralo potrebe strok in spodbujalo inovativnost in inovacije tam, kjer bo to neposredno potreb- no. Nemogoœe je priœakovati, da bo OZT kos vsem nalogam, øe zlasti, ker gre za razliœne stroke in zelo razliœne tehnoloøke nivoje potrebnih znanj posameznih strok. Po mojem prepriœanju bo OZS morala v svo- jih strateøkih usmeritvah prepoznati veœjo potrebo po celovitem spodbu- janju inovativnosti in po øe veœjem vkljuœevanju obrtnikov in podjetnikov v zahtevnejøe izobraæevalne procese, øe zlasti pa v proces vseæivljenjskega izobraæevanja. Ko bo ta strateøka usmeritev OZS zaæivela, bo tudi delo OZT laæje in uspeønejøe. Ventil: Œlanstvo in dejavnost OZS to- rej obsegata øtevilna podroœja in pod- jetja, od s. p. preko majhnih in mikro- podjetij do delovnih organizacij tudi z nekaj 100 sodelavci. Nam lahko predstavite razliœne vrste in osnovne znaœilnosti vaøega œlanstva in kakøen je trenutni status obtnika podjetnika v Sloveniji? J. Økrlec: Naøi œlani, med katere so- dim seveda tudi sam, imajo razliœne statuse. Najveœ je samostojnih pod- jetnikov. Lani jih je bilo nekaj œez 41.000, okrog 9.000 je druæb z ome- jeno odgovornostjo (d. o. o.), d. d. in k. d. je skupno okrog 250, obstajajo pa tudi druge statusne oblike. Øtevilo samostojnih podjetnikov in druæb z omejeno odgovornostjo se spremi- nja iz meseca v mesec. Naøi œlani so predvsem tisti, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost, vendar to danes ni veœ edini pogoj. Imamo tudi prostovoljne œlane, ki opravljajo povsem drugaœne dejavnosti. Mogoœe vsakogar bolj zanima razlika med sa- mostojnim podjetnikom in druæbo z omejeno odgovornostjo. Samostojni podjetnik je lahko samozaposlen, lahko pa ima tudi veœ zaposlenih, bi- stvena razlika je v tem, da s. p., kot ga imenujemo, jamœi z vsem svojim imetjem oz. premoæenjem, d. o. o. oz. druæba z omejeno odgovornostjo pa jamœi s premoæenjem druæbe. D. o. o. lahko ustanovi ena ali celo do 50 fiziœnih ali pravnih oseb. Œe primerja- mo s. p. ali d. o. o., lahko reœemo, da imata obe druæbi vsaka svoje predno- sti in slabosti. Mogoœe øe informacija, da je v obrti in podjetniøtvu, mislim na mala in mikropodjetja, ki sodijo v okvir OZS, zaposlenega skupno pre- ko 27 % delovno aktivnega prebival- stva Slovenije, kar je izjemno veliko. Ventil: Med osnovnimi nalogami in cilji dejavnosti OZT je torej prenos znanja in tehnologije med akademsko in znanstveno sfero v dræavi in œlani OZS. Pri tem neposredno sodelujete s Svetom za znanost in tehnologijo re- publike Slovenije pri MVZT, z univer- zami in znanstvenimi inøtituti, GZS in drugimi dræavnimi organi. Kakøne so znaœilnosti tega sodelovanja, kakøni uspehi in katera podroœja sodelova- nja so najbolj aktualna? J. Økrlec: Res je, da je med osnov- nimi nalogami in cilji OZT zagota- vljanje prenosa znanj iz akademske in znanstvene sfere v mala in mikro- podjetja, vendar v praksi ta prenos ni preprost, saj zahteva celovito so- delovanje na obeh straneh, kar pa je zelo teæko doseœi. Vsekakor pa se v OZT zavedamo, da je naøa dolænost premagovati øtevilne ovire, s kateri- mi se sreœujemo. Ena veœjih ovir je tudi v tem, da so za uspeøen prenos znanja in øe zlasti novih tehnologij potrebna finanœna sredstva, teh pa v preteklem obdobju praktiœno ni bilo. Naø OZT se je celo sam prijavljal na razpise in projekte ter veœkrat uspel, drugaœe ne bi mogli izpeljati zadanih INTERVJU Grafiœni prikaz osnovnih dejavnosti obrtnih obratov med œlanstvom OZS (2009) 308 Ventil 16 /2010/ 4 nalog. Novo vodstvo OZS, izvoljeno junija letos, pa nam je zdaj æe ponu- dilo finanœno pomoœ, ker je spozna- lo pomembnost naøega dela, kar nas navdaja z upanjem, da bomo imeli boljøe sogovornike, kot smo jih imeli v prejønjem obdobju. OZT danes so- deluje s øtevilnimi inøtitucijami, tudi z MVZT. To sodelovanje je nekoliko laæje, saj sem tudi sam œlan Sveta za znanost in tehnologijo Republi- ke Slovenije, in to æe drugi mandat. Sodelovanje z univerzami in fakulte- tami je dobro, vendar bi si æelel, da bi bilo øe veliko boljøe. Zaskrbljen sem, da je v zadnjem œasu upadel interes za sodelovanje, predvsem na doloœenih fakultetah. Sodelovanje je velikokrat odvisno predvsem od ljudi in øe zlasti tistih, ki fakultete vodijo, vsi namreœ niso naklonjeni sodelova- nju z gospodarstvom, kar nas mora skrbeti. Veliko pa je tudi nenaklo- njenosti za sodelovanje zaradi kom- pleksa veœvrednosti posameznikov, ki konkretno odloœajo. Odliœno so- delovanje smo uspeli vzpostaviti z naøim najveœjim znanstvenorazisko- valnim Institutom Joæef Stefan. Da je sodelovanje dobro, gre vsa zahvala predvsem direktorju prof. dr. Jadra- nu Lenarœiœu. Veseli in zadovoljni bi bili, da bi bilo veœ takønih ljudi, kot je Lenarœiœ, ki razumejo pomen in namen sodelovanja. Dobro sodelu- jemo tudi s Fakulteto za elektroteh- niko, raœunalniøtvo in informatiko Univerze Maribor, s Fakulteto za ele- ktrotehniko Univerze v Ljubljani in tudi z drugimi. K rezultatom dobrega sodelovanja øtejem izjemno uspeøne tehnoloøke, nanotehnoloøke dneve in druge strokovne dogodke, kjer se zelo neposredno sreœata znanost in go- spodarstvo. Ustvarjajo se tudi osebni kontakti in s tem veœje moænosti za sodelovanje pri skupnih projektih. V skladu z osnovno dejavnostjo je OZT pri OZS v preteklem manda- tnem obdobju organiziral 69 strokov- nih dogodkov s skupno preko 5000 udeleæenci iz vrst œlanstva in znan- stvene sfere. Ventil: Sodelovanje z Institutom Joæef Stefan sodi torej med najuspeønejøe. Na katerih podroœjih predvsem so- delujete in kakøni so uspehi nepo- srednega prenosa novih tehnologij v proizvodnjo pri vaøih œlanih? Katere so øe druge znanstvenoraziskovalne inøtitucije z omembe vrednimi in oz. uspeønimi doseæki sodelovanja? J. Økrlec: Kot sem æe omenil, je sode- lovanje z Institutom Joæe Stefan izje- mno dobro. Ta trenutek je øe vedno najveœji poudarek na izobraæevanju in informiranju in øe zlasti na izme- njavi mnenj. Za uspeh øtejemo æe dejstvo, da se sodelovanje øiri na razliœne odseke in oddelke Institu- ta Joæef Stefan. Sodelovanje zajema podroœja elektronike, mehatronike, avtomatike, robotike, IKT (informa- cijsko-komunikacijskih tehnologij) in novih materialov, v zadnjem œasu tudi nanotehnologij. Æe samo dejstvo, da smo bili pred kratkim posebej po- vabljeni kot OZT na celovito predsta- vitev Centra odliœnosti Nanocenter, ki ga vodi prof. dr. Dragan Mihailoviå, nam veliko pove. Zavedati se namreœ moramo, da je zaenkrat sodelovanje med Institutom Joæef Stefan in malimi in mikropodjetji zelo omejeno zara- di razliœnih vzrokov – tehnoloøkega nivoja podjetij, njihovega znanja, izobrazbene strukture, finanœnih sredstev, tehnoloøkih potreb malih in mikropodjetij in øe bi lahko naøteval. Mi si bomo prizadevali, da bodo obr- tnikom in podjetnikom vrata v znan- stvenoraziskovalne ustanove odpr- ta, da bodo lahko uporabljali drago opremo tudi za svoje potrebe, tu mi- slim predvsem na analizo razliœnih materialov, spektroskopske meritve in razliœne analize. Na vaøe vpraøanje glede sodelovanja z drugimi razvoj- noraziskovalnimi ustanovami mo- ram izpostaviti dobro sodelovanje z Laboratorijem za mikrosenzorske strukture, ki ga vodi prof. dr. Slavko Amon na FE Univerze v Ljubljani, in s prof. dr. Janezom Beøtrom z iste fa- kultete, nadalje odliœno sodelovanje z Inøtitutom za avtomatiko in robo- tiko na FERI Univerze Maribor – to sodelovanje je bilo øe posebej dobro s prof. dr. Karlom Jezernikom in prof. dr. Borisom Tovornikom – pa z labo- ratorijem za spektroskopijo materia- lov na Kemijskem inøtitutu v Ljublja- ni, ki ga vodi prof. dr. Boris Orel. Teh sodelovanj je torej vedno veœ, vendar si mi æelimo, da bi jih bilo øe veœ tudi pri konkretnih skupnih in aplikativnih projektih. Ventil: OZS s preko 50.000 œlani in veœ kot 30 strokovnimi sekcijami po- kriva popolno pahljaœo obrtnih in go- spodarskih dejavnosti. Katera so tre- nutno najbolj popularna podroœja in s kakønimi doseæki? Kako so pri tem zastopane sodobne in prihajajoœe tehnike in tehnologije, kot so: infor- macijska tehnologija, mehatronika, nanotehnologija, biotehnika, ekolo- gija, logistika, sodobne metode vo- denja itd.? J. Økrlec: Obrtno-podjetniøka zbor- nica s svojimi sekcijami in odbori INTERVJU Podpis pogodbe o sodelovanju med OZS in Institutom Joæef Stefan (2007) – od leve proti desni: J. Økrlec, predsednik OZT; M. Klun, predsednik OZS; prof. dr. Jadran Lenarœiœ, direktor IJS, in prof. dr. D. Mihailoviå, IJS 309 Ventil 16 /2010/ 4 pokriva øtevilna podroœja, zelo teæko pa je oceniti, katere branæe so danes vodilne, najbolj napredne in obe- tavne. Med naprednejøa podroœja, ki jih pokrivajo posamezne sekcije, zagotovo sodijo strojniøtvo, elektro- nika, mehatronika, informacijsko-ko- munikacijska tehnologija in øtevilne druge. Danes je potrebno razumeti, da napreden obrtnik in podjetnik pri svojem delu uporablja najrazliœnejøe stroje, materiale in tehnologije ter tehnoloøke procese. Strokovnjak, ki npr. izdeluje izdelke iz kovinskih, plastiœnih ali nekih drugih materialov, uporablja sodobne CNC-stroje, stroje za tlaœno litje, raœunalniøko krmiljene stroje in naprave, informacijsko-ko- munikacijske tehnologije in drugo. Takønega obrtnika oz. podjetnika, ki to dela kot poddobavitelj avtomo- bilske ali kakøne druge industrije, je teæko opredeliti le v samo eno stro- kovno sekcijo. Takønih primerov je v sodobni obrti in podjetniøtvu vedno veœ. Teæko je tudi oceniti tehnoloøki nivo takønega podjetja. OZS pa obiœajno œlana ob registraciji dejav- nosti opredeli v tisto sekcijo, ki je po øifri dejavnosti najbliæje, œeprav tega kasneje ne opravlja veœ kot glavno dejavnost. OZT se je zaradi stanja in ugotavljanja tehnoloøke razvitosti ma- lih in mikropodjetij lotil posebne razi- skave, ki je zdaj v teku. Skuøali bomo ugotoviti, kakøno je relevantno stanje v malih in mikropodjetjih in na pod- lagi zbranih podatkov bomo napravili oceno stanja in skuøali poiskati me- hanizme, kako izboljøati tehnoloøko razvitost malih in mikropodjetij. Æe zdaj pa lahko mirno reœem, da ima- mo preveœ storitvenih podjetij in ve- liko premalo proizvodnih. Da je stanje takøno, kot je, je vzro- kov veœ, npr. pomanjkanje znanja, nepoznavanje novih tehnologij in materialov, finanœna nezmoænost nabave strojev in naprav za proizvo- dnjo, vztrajanje v starih in nerentabil- nih tehnologijah, nadalje premajhen slovenski trg, nepoznavanje tujih tr- gov, problemi s kadri in øe bi lahko naøteval. Œe upoøtevamo vse naøtete dejavnike, ki ne ilustrirajo spod- budnih gospodarskih in razvojnih potencialov, pridemo do skupnega imenovalca, da je potrebno naøe go- spodarstvo temeljito prestrukturirati. Na poti k uspeønejøemu gospodar- stvu pa je potrebno urediti prijazno poslovno okolje, moænost dostopa do znanja in novih tehnologij vsem, ki jih potrebujejo in so jih sposobni uporabiti pri novih izdelkih z visoko dodano vrednostjo. Nikakor pa seve- da ne trdim, da æe zdaj v sodobni obr- ti in podjetniøtvu ni primerov dobrih praks, prepriœan sem, da lahko govo- rimo predvsem o naprednih in inova- tivnih podjetjih, le v manjøi meri pa o visokotehnoloøkih. Æe danes pozna- mo uspeøna podjetja, ki uporabljajo napredne tehnologije, obvladujejo mehatronske sisteme in naprave, ven- dar jih je æal premalo. Spodbuden pa je podatek, da se vedno veœ obrtni- kov in podjetnikov zanima za zeleno energijo, nove vire elektriœne energije in da je vedno veœ takønih, ki se za- vedajo pomena ekologije in zdravega delovnega in bivalnega okolja. Ventil: V poroœilu o delu OZT za preteklo obdobje (junij 2010) nismo zasledili podrobnejøe obravnave ino- vacijske in izumiteljske dejavnosti v okviru OZS. Nam na kratko lahko oriøete tovrstne dejavnosti in doseæke v preteklem obdobju? J. Økrlec: V poroœilu OZT, ki je bilo posredovano tudi javnosti, nismo posebej zajeli inovacijske in izu- miteljske dejavnosti, ker je bil OZT v tem œasu preobremenjen z delom in povezovalnimi aktivnostmi. Na to podroœje nikakor nismo pozabili, œeprav podatki o inovacijah, inven- cijah in patentih v okviru OZS niso spodbudni. OZS tudi nikoli ni vodila posebne evidence o inovatorjih in o inovacijah, invencijah in patentih. Sicer pa OZT deluje v okviru OZS øele øtiri leta. Pred ustanovitvijo OZT ni bilo niti sistematiœnega povezova- nja med drobnim gospodarstvom in akademsko ter znanstveno sfero, ra- zen redkih posamiœnih izjem. V OZT smo prepriœani, da je nujno potrebno ustrezno zakonsko urediti inoviranje in financiranje inovacijske dejavnosti. To se mora ustrezno reøiti na nivoju dræave. Tudi OZS mora kot inøtitucija na tem podroœju napraviti veliko veœ, kot je doslej, naø odbor sam vsem tem spremembam in nalogam seveda ne bo kos. Problem, ki ga vidimo mi v OZT, je øe zlasti v spodbujanju in fi- nanciranju inovatorjev. Æal naø OZT nima sredstev, da bi lahko posame- znike ali skupine podprl in financiral, vse se pa æal obiœajno zaœne in konœa prav pri denarju. Mi delamo v OZT voluntersko in z veliko æeljo, da bi s svojim delom in aktivnostmi koristili predvsem tistim malim in mikropod- jetjem, ki si sama ne znajo ali ne mo- rejo najti poti v ustanove znanja in poti do novih tehnologij. Mislim, da smo na tem podroœju napravili v tem œasu veliko, zavedamo pa se, da nas œaka øe teæko delo do øe bolj spodbu- dnih in obetavnih rezultatov. Ventil: Hvala za vaøe odgovore in nadvse zanimive informacije. OZT in vam osebno tudi v prihodnje æelimo uspeøno delo! Anton Stuøek Uredniøtvo revije Ventil Foto: arhiv OZS Utrip z enega bolj uspeønih strokovnih dogodkov v organizaciji OZT INTERVJU