V Ljubljani, dne 10. aprila 1929.
Cena posamezni številki 1*50 Din.
XI. leto.
„NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
Dr. France Goršič:
Zakon o osebnih imenih.
I.	Splošne pripjombe: i
Dne 26. feb,r. 1929, to je z dnem razglasitve v »Službenih Novinah«, jje' stopil v veljavo in dobil obvezno moč novi zakon o osebnih imenih, ki je objavljen sedaj tudi v »Uradnem li« stu« ljubljanske in mariborske oblasti z dne 14. marca 1929 pod št. 110/29. Ta zakon sega izredno globoko v vse naše javno in zasebno življenje.
V javnem interesu je, da ima vsak državljan svoje: določeno in trajno ime, po katerem se dobro razločuje od vseh ostalih državljanov. Zahteva sos cialnega pravnega redia je, da je držav» Ijan dobro urejene države s pomočjo svojega osebnega imena dobro, eno» lično in neizpremenljivo odločen od ostalih oseb. Čim več pravic in obvez ima človek v družbi in državi, tem bolj je nujno in potrebno: poskrbeti za to, da ga ne bodo zamenjavali s ko» murkioli. Kriva imena in nejasnosti pri osebnih imenih morejo povzročiti škodo, ki je časih velika. Zato je tre» ba takje nepravilnosti z vsemi dopust» nimi zakonitimi sredstvi pobijati. Imensko pravo je važen del socialno» upravnega prava.
Priznati je treba, da se je naša zakonodaja lotila nujnega in pravega posla, ko se je odločila, da nam izenači >n uredi naše imenstvo in imensko Pravo. Neposredni povod je bil ta, da si je znal neki človek v Beogradu po zakonitem potu izposlovati izpremem» bo svojega imena v priimek znanega češkega industrijalca Bate. Ob nevšeč» nem prizoru, da se jc Batin naslov po» javil na napisni tabli sredi Beograda, in radi diplomatskih intervencij, ki so sledile, je v vseh merodajnih krogih zavladala prepričanost, da je treba brez odloga nekaj ukreniti, da se tako nepošteno tekmovanje za vselej one» mogoči.
Pri tem so spoznali, da ni bolj ne» urejene materije, nego je bilo naše imensko pravo pred sedanjo kodifika» cijo. V pisanem pravu je vladala v različnih predelih naše države never» j etn a razcepljenost. Razen posamez» n’h predpisov v nekih zakonih, ki so Se mimogrede bavili tudi z imenskimi vprašanji, je bilo mnogo posebnih na» redb, ki so bile često zelo stare in že davno zastarele in ki je med njimi marsikatera datirala celo še iz 18. sto» letja. To ozadje je v beograjskem Ar» hivu za pravne in društvene nauke (knjiga XVII. str. 98. in nasl.) dobro očrtal sestavljalec novega zakona g. načelnik dr. Pirkmajer Otmar, predsednik komisije za ureditev upra» ve v ministrstvu notranjih poslov. Z unificiranjem imenskega prava za pod» ročje vse države pomeni novi zakon velik korak naprej v pravcu konsolis diranja različnih pravnih skupin v na» ši državi. In kar tukaj je treba orne» niti, da je enotna kodifikacija tega predmeta Jugoslavijo častno uvedla v sestav mednarodnega prlava.
Glede vprašanja, kakšen je odnos novega zakona napham občnemu gra» Janškemu fptravu, si moramo biti na cistern, da novi zakon ni sledil tistim ekstremnim prizadevanjem znanih modernih pravnih struj, ki hočejo razbiti trdni obroč javnega prava, ki oklepa vse imenstvo že po prirodi predmeta. Poizkusi modernistov na tem poprišču niso bili zmeraj srečni. Lahko trdimo, da se javnopravni elementi iz te ma» terije ne dajo kar odpraviti. Velika ylina novega zakona je, da stoji na jasnj kompromisni formuli, ki spaja
javno pravo z dispozitivnim pravom, ki počeka Iz občnega grajanB^ega za» kona.
Novi zakon je torej javnopraven zakon. Podeljuje nam novo zaščito osebnih imen s pomočjo novih javno» pravnih sankcij. Toda zakon prav v nikakršnem pogledu ni odpravil za» ščite, ki jo uživajo državljani po' se» danjih civilnih zakonih. On je k temu zasebnopravnemu varstvu subjektiv» nih osebnih pravic pridodal, in to v interesu socialnega pravnega reda, tudi še oficialno zaščitno maksimo, ki ne bo zavisela od tega, ali bo oškodo» vanec sam zasledoval kršitelja, mar» več oblast bo sama uradoma prega» njala vsako zlorabo osebnega imena.
^Postopek je poverjen prvostopenj» Skim oblastvom občne uprave, ki bodo morala < zlorabe po lastni iniciativi kaznovati. Pri tem je zakonodavce zelo srečno uveljavil dekoncentracijo oblastev in izoblikoval kot trdni dve instanci: velike župane in sreske po» glavarje.
Tu moramo omeniti, da se novi zakon ne tiče imen jurističnih oseb, trgovskih tvrdk in zaščitnih žigov (znamk), temveč se bavi zgolj z oseb» nimi 'imeni fizičnih oseb. Zaščita tvrdk in žigov je in bo urejena v trgovin» skem zakonu, v obrtnem redu, v za» konu o izaščiti obrtnih znamk in v avtorskem zakonu.
Dasi se zakon v prvi vrsti bavi z javnopravno stranjo imenskega pra» va in mu torej ni kar vnaprej na mi» slih, da bi razveljavil civilne zakone, ki veljajo sedaj v naši državi, vendar (predpisi občega ‘grajanskega prava niso ostali nedotaknjeni. Zakon stoji načelno na stališču, da sme pravica imena imeti vse pravne kriterije in» dividualnega pra,va, vendar pa je mno» go točk tudi v tej sferi, ki se križajo z javnopravnimi interesi. Takih insti» tucij ni bilo moči tretirati kot privat» nepravnih institucij ter jih prepustiti naši bodoči civilni zakonodaji, nego ureditev teh vprašanj spada v okvir tega zakona. Vsakemu mora biti torej jasno, da mora vsak zakon o imenstvu bisfvieno vplivati na občno grajansko pravo. Ti civilnopravni predpisi! ofesto» ječih zakonov so po novem zakonu to» liko izpremienjletil, kolikor ne bod!o( v soglasju s preidpiisi novega zakona.
I v javnem pravu i v zasebnem pravu je imel zakonodavce dolg niz samih težkih vprašanj pred seboj, ki so tvorila, zabonodajno»tehnično gle» dana, zapletene naloge. Naj omenimo, da je bila delikatna naloga, kako se postaviti proti narodnim običajem, ki so v nekaterih delih države udomačeni. Z izredno srečo se je1 zakon ognil ne» varnosti, da bi s statuiranjem edin» stvenih predpisov občutno posegel v častite tradicije. V načelih torej neiz» prosen in enoten, je novi zakon izka» :zal velikodušnost takim napravam par» tikularnega običajnega prava. Teh na» log se je zakonodavce rešil na način, ki je naravnost sijajen.
Poudariti moramo, da je zakono» daveč zatel svojo: nalogo kar najbolj .radikalno. Dal nam je zakon z enot» nimi jasnimi določili, ki so ustvarila v vsej državi trden nov sistem osebnih imen državljanov. Takorekoč na mah so odpravljene vse komplikacije, od katerih so naši državljani toliko škodo trpeli i vobče i v pravnih poslih. Važ» oost stalnega, določnega in neizpre» menljivega imenstva je namreč zlasti velika za javno varnjOist, kolikor tu prihaja v poštev policijska naloga.
Ravno radi tega, ker je pri nas v po» litično celoto združena cela vrsta prav» nih skupin z zelo različnimi imen» skimi sestavi, so bila tu tla mnogo bolj ugodna za zlouporabljanje oseb» nih imen, nego kjerkoli drugje. Tako je bilo naše neurejeno imenstvo so» krivo tudi tega, da so se pri nas mno» go češče, nego je normalno, dogajale kazenske preiskave zaradi goljufivega uporabljanja tujih in tudi izmišljenih imen.
Novi zakon je del zakonodaje o državljanskih pravicah državljanov kraljevine. Ta legislatura obsega:
1.	Zakon o državljanstvu, ki je bil že prej razglašen in ki so v njem fiksi» rani pogoji, ob katerih dobiš ali izgu» biš državljanstvo;
2.	Zakon o osebnih imenih, ki je uredil imenstvo: in imensko pravo dr» žavljanov in
3.	Zakon o pristojnoisti, ki še ni gotov in ki bo vsakemu državljanu določil pristojnost v določeni občini.
Na ta način bo takozvani osebni status državljanov naše kraljevine kaj točno opredeljen.
Zakon je po genetičnem razppredu razdeljen v deset poglavij oziroma v triinštirideset členov.
Ime v smislu zakona je trajna označba, s katem se fizične osebe med seboj razlikujejo. Vsak državljan
Kaj prinaša novi
V »Službenih Novinah« od 30. marca t. I. je objavljen novi finančni zakon. Od dosedanjih se v mnogočem razlikuje. Predvsem je znatno krajši, saj obsega komaj 77 členov. Iz njega je izpadlo vse tisto, kar so dosedanjo vlade brez pravega -reda in smisla tlačile v ta sestavni del državnega proračuna, ki je na ta način dobil znak nekakega slučajnega zbirališča za vso mogoče legislativne spremembe in do» datke. Sedanja vlada je hvalevredno: iz finančnega zakona izločila prav vse, kar se je dalo brez škode za pravno in upravno kontinuiteto izločiti. Na» vzlic temu prizadevanju so vendar morala ostati v finančnem zakonu še mnogotera določila, s katerimi se ure» jajo razmere, ki jih je povzročila do» sedanja praksa sestavljenja.
Ena najvažnejših odredb novega finančnega zakona je v členu 76., ki pravi, da vse določbe dosedanjih fi» nančnih zakonov, kolikor se ne nana» šajo na izvršitev proračuna, in so ve» Ijale do 31. marca t. 1. ter jih ta zakon ni zamenjal, preistanejlo veljati s 1. ju» nijem 1.1. Vendar pa bodo veljale tudi za naprej vse tiste odredbe prejšnjih finančnih zakonov, kolikor so bili z njimi spremenjeni, razveljavljeni in dopolnjeni postojeći zakoni, kakor tudi vse naredbe, pravilniki itd., iz» dani na njih temelju. V praksi znači to, da bodo n. pr. še naprej veljale vse odredbe dosedanjih finančnih za» konov, ki se tičejo: uradniških vpra» sanj, iker je pač bil s temi odredbami spremenjen uradniški zakon sam. Tu pridejo v poštev n. pr. določbe o pre» stanku pravice do predujmov, do pod» por uslužbencev, ki postanejo: nespo» sobni za službo, pred pridobitvijo pra» vice do pokojnine itd.
Velike važnosti je tudi člen 73;, ki se glasi: V kolikor so ali v kolikor bodo z razsodbo državnega sveta relzveljavljena rešenja o unaprej.anju državnih uradnikov in uslužbencev, se ne bo zahtevalo povračilo preveč iz» plačane razlike na uslužbenčevih pre» jemkih zaradi napredovanja, a do dne. izrečene razsodbe. Doslej so se če» sto namreč dogajali slučaji, da so mo» rali državni nameščenci vračati znat»
kraljevine je upravičen (zahtevati, da se nazivlje: z onim imenom, ki ga ima po predpisih tega zakona; njega pa veže diolžnost, da nosi to ime ter ga izključno rabi, brez ozira na kraj bi» vanja, torej tudi v inozemstvu, seveda kolikor je z dotično državo sklenjen mednarodni dogovor ali kolikor ob» stoji vsaj reciprociteta. Raz to motri« šče fiksira zakon za inoizieimca, žive« čega v naši kraljevini, dolžnost, da se mora nazivati z imenom in rabiti ime, ki ga je prejel po predpisih zakono» dajstva svoje domovine (personalni statut).
Spore, nastale zbog imena, ki ga mora nositi fizična oseba po določbah novega zakona, rešujejo oblastva občne uprave prve stopnje. Kdjoir psše svoje ime vedoma drugače, nego Je vknjiženo v rojstni matici, ali kdor ga piše zoper predpise niovega zakona, bo kaznovan v denarju do 300 Din, ob neizterljivosti pa z zaporom do: 6 dni. Kdor pa bo nabil tuje inte ali kdor se bo nazival drugače, nego je odrejeno v muvem zaklonu ali nego jel v soglasju s predpisi tega izäkona, bo kriv pre» stopka ter ga bodo rečena oblastva kaznovala v denarju od 50 Din do 500 Din, ob neizterljivosti pa z zaporom od 1 dne do 10 dni, če ni storil s tem dejanja, ki je kažnjivo kot zločin ali pregrešek po kazenskem zakonu.
(Dalje prih.)
finančni zakon.
ne vsote, ker so bila rešenja o njiho» vem unaprejanju f naknadno razve» Ijavljena od državnega sveta, dasi njih samih pri tem ni zadela nobena kriv» da. S to določbo je storjen važen ko» rak k izgraditvi pravne sigurnosti dr» ža vire ga nameščenstva in njegovih prejemkov.
Po členu 60. se. lahko na vsa me» sta drž. uslužbencev (zvaničnikov in služiteljev), postavljajo poedinci kot dnevničarji. To določilo ne velja za organe policijske straže in detektive, za osebje pravosodne straže, za zva» ničnike in služitelje ptt stroke, za cestne mojstre in zvaničnike finančne kontrole. Njihove dnevnice se bodo izplačevale iz kreditov določenih za osebne prejemke navedenih stalnih nameščencev.
Finančni minister je pooblaščen (člen 21.), da sme po potrebi preme» ščati uslužbence carinske stroke brez •ozira na njihovo številčno stanje in kredite za posamezne finančne direk» cije. IPrav talko sme pri carinskih od» delkih finančnih direkcij postavljati razen uradnikov II. kat., po potrebi tudi uradnike I. kat., seveda v mejah dovoljenih kreditov.
Kadar orožniki potujejo po službi imajo pravico na brezplačen prevoz na vseh državnih železnicah in ladjah. Legitimacije se bodo šele izdale. Prav tako .imajo organi javne varnosti, ki spremljajo kaznjence, pravico brez» plačnega potovanja v najnižjem raz» redu. (Člen 28.).
Namesto dnevnic in potnih stroš» kov za službena potovanja je poobla» ščen minister notranjih del, da s pra» vilnikom določi žandarmerijskim sta» rejšinam povprečni mesečni dodatek (pavšal) v ta namen. (Člen 29.).
S členom 32. je minister za no» tranje posle pooblaščen da sme v svoji stroki postavljati uradnike I. kat. na mesta, iki so s proračunom dolo» 5ena za uradnike nižjih kategorij. Enako sme postavljati in premeščati uslužbence brez ozira na njihov sta» lež in višino kredita, ki je za posa» mezne oblasti predviden. S tem hoče finančni zakon očitno omogočiti spre» jem novih uslužbencev I. kat., obenem
pa tudi radikalno izmenjavo uradni* štva po oblasteh. iV cilju nujne po» trebe reforme državne uprave je to namero samo pozdravljati.
Od ostalih določil, ki se tičejo ■splošnosti, bi omenil le par njih. Ta* iko n. pr. ne sme skupna vsota doklad samoupravnih teles za leto 1929. biti večja od one v prošlem letu, razen če je dokazana heobhodna potreba. V tem slučaju sme finančni minister do» voliti zvišanje teh doklad za največ 10%. — Vse občine, v katerih obsto* jajo, ali se šele ustanove oddelki drž. policije, so dolžne, da dajo tem ura* dom na razpolago uradne prostore s
Pred 1.
KAJ PRAVIJO HIŠNI POSESTNIKI?
Dne 3. aprila se je vršil v Uni* onu shod, ki ga je sklicala Zveza hiš* nih posestnikov. Da so na tem shodu govorniki zastopali svoje intransi* gentno posestniško stališče, ki niti malo noče uvaževati neznosne gmotne preobremenitve srednjih slojev, se ne čudimo. Čudimo se le, da svojih ne* sprejemljivih zahtev ne umejo bolje «n verjetneje utemeljevati. Sicer ne bi bil mogel predsednik g. Frelih govo» riti takih stvari, kakor so poročali dnevniki. Po »Jutru« posnemamo do* slovno: »Najemniki zahtevajo !p)ojpjol= mama nemogoče stvari Zaščitia Se je pri nas takla, nekako udomačila itn se izvaja naprej, nie gleda lita ta, če je res potrebna. Prebivalstvo Ljubljane se je tekom dveh let pomnožilo le za 107 prebivalcev in je narasla potreba le za kakih 20 do 25 stanovanj. Sezidalo pa se je v Ljubljani ,od 1. 1918. do konca 1928. skupaj 1648 stanovanj, tkar bi moralo zadostovati prirastku prebi* valstva v tem času.« — Nadalje sie je govornik »ostro izjavil zoper sklep obč. sveta ljubljanskega, ki se je iz* rekel za podaljšanje stanovanjske za» iščite. V raznih statistikah glede ista» novanjske bede in odpovedi stanovanj je baje veliko demagogije.« Tako to» rej g. Frelih.
Človek, ki to bere, ne ve, ali je govornik misli resno ali je to le šala, in komu je pravzaprav govoril. Saj vendar vemo, da so se baš v posled» njem času razmere za hišne lastnike znatno izboljšale. Državni davek od zgradb (zgradarina), se je v nepriča* kovano občutni imeri znižal, z njim deloma tudi občinsikc dajatve. Že po tdosedanjih omejitvah stanovanjske zaščite so se najemnine v večini slu» čajev itak že precej zvišale, a tudi po 1. maju -— čeprav bi se zaščita za ne» katere sloje prebivalstva vsaj deloma podaljšala — se bo položaj za hišne posestnike spet izdatno izboljšal. —-'Zanimivo je tudi, da o maksimiranju najemnin v starih, že davno amorti» ziranih poslopjih, nihče ni nič omenil.
Zdi se, da se nekateri hišni po» sestniki niti ne zavedajo obupnega položaja mnogih deset tisočev, ki so po večini zaradi posledic vojne izgu» bili vse svoje prihranke in premično imetje ter prišli do sedanjega mizer» nega gmotnega položaja, dočim so hiš» nim iastniikom ostala njihova imetja nedotaknjena. Prepričani smo pa tudi, da vlada, ki ji je blaginja širokih ljud» skih množic in obča socialna pravic» nost višja od pretiranih materijalnih (interesov ozkosrčno egoističnih, ma» loštevilnih posameznikov, ne bo do» pustila, da bi velike mase poštenih in produktivnih državljanov bile zaradi ukinjenja stanovanjske zaščite izro» čene gmotnemu poginu.
Draginja mesa v Ljubljani.
Po znanem lanskem poskusnem •klanju volov, ki jč jasno pokazalo, da •ljubljanski mesarji žive in bogate od samih izgub, se ni pravzaprav v vpra» Šanju draginje nič več ukrenilo. Pač, popisalo se je po dnevnikih še precej potrpežljivega papirja — pa konec. Za cene mesa set nihče ne zmeni več. Tako ni čuda, da so kar čez noč po» skočile cene mesu za en dinar pri kg, pri posameznih mesarjih jpa še več. jKonsumenti so tega navijanja menda Že tako vajeni, da se nihče niti javno me pritožuje več. Tudi mestno tržno nadzorstvo o povišanju ni nič poro*
pohištvom, da jih vzdržujejo v dobrem stanju in da skrbe za kurjavo, luč in vodo. — Pomorske trgovske akademije preidejo v pristojnost trgovinskega ministrstva.
Kakor je iz povedanega razvidno, je tudi iz sestave letošnjega finančne* ga zakona opaziti dosledna težnja vlade, da tudi v tem vprašanju na» pravi konec dosedanjemu kaotičnemu stanju, in da vrne finančnemu zakonu njegov prvotni značaj, to je značaj speeijelnega enoletnega zakona, ki vsebuje izključno le tehnična navodila In splošne pravne smernice za izvaja* nje državnega proračuna.
majem.
Besede in dejanj«.
Že dolgih deset let nam zatrjujejo hišni IfiiStniki, da se bo po odpravi stanovanjske zaščite zidalo na vse kriplje in da bo v kratkem, samo da se ukine stanovanjski zakon, hiš in stanovanj dovolj in preveč. Zato je stanovanjska zaščita ne le čisto ne* potrebna, temveč le ovira prosto ptavbeno gibanje. — Tako se glase zatrdila hišnih posestnikov, ki imajo denar in lahko zidajo in torej že ved6, kako je s to rečjo — kaj pa praksa? •Saj zaščite že danes skoro ni več, v ■novih hišah se oddajo stanovanja po poljubnih, uprav fantazijskih cenah, in se vsako tudi takoj in za vsako cena odda. Pa se mar zato prav pridno zida pri nas? Domala nič. Razen eno» družinskih hišic in bajtic pod Rožni* kom, na Glincah, v /Zeleni jami in za Šiško, se letos v Ljubljani — kakor vse kaže — ne bo zidala niti ena večja stanovanjska hiša, če izvzamemo pro* jektirano zgradbo Trgovskega Borna na Gregorčičevi cesti. Z navedenimi malimi stavbami se pa stanovanjska ,beda prav malo, skoro nič raei more omiliti.
Zalka j ise ne izida?
Vzrokov je več: v neki meri po* •manjkanje razpoložljivega kapitala, deloma indolenca tistih, ki bi mogli investirati denar v stavbe, ki so danes že zanesljivo rentabilne, a morda v prvi vrsti zaradi čisto neosnovane draginje stavbišč. Posebno v sredini mesta so stavbene parček odločno predrage. Da se temu odpomore, tre» ba, da občina takoj uvede visoke ijn (progresivne davščine na nezsatfiidi^ne parcel», v strnjenem stavbnem okolišu. S tem bi se oderuškemu draženju stavbišč temeljito napravil konec.
Originalna rešitev stanovanjske krize.
• Sredi resnega postnega časa se je v ljubljanskem dnevniku, v zabavni rubriki: »Naši bralci imajo besedo«, oglasil nepodpisan modrijan z maloe zakasnelo, a zato nič manj originalno predpustno šalo. Žal le, da je svoj predlog menda čisto resno smatral.
Predlagal je namreč ta dr. Ano» .nymus, naj se stanovanjska beda omili ;na ta način: 1. da se vsaj za pet let nihče ne sme poročiti, če že nima sta* n o vanj a, 2. pri. pove se doseljevanje s kmetov v mesto in 3. uradniki se ne smejo več premeščati.
1 Pozabil pa je menda še 4. točko. /Prepovedalo naj bi se namreč uradno in pod strogo kaznijo vsiaj za deset let vsako produciranje zaroda kakr» šnegakoli spola. — Škoda, da za av* torja tega znamenitega socialno*poli» tičnega recepta ne vemo. Morda bi se ga dalo patentirati, če nc pa vsaj pri* poročiti drugim narodom in državam.
čalo. — Če vprašamo po povodu zta podražitev, čujemo različne odgovore: lanska Suša in letošnji izvoz. Ampak vsak hribovec ve, da zaradi pomanj» kanja krme pritiskajo mesarji na ce* ne, ker mora kmet, ki živine ne more prerediti, prodati svoja živinčeta za vsako ceno. Kaj pa izvoz? Izvaža se .kakor znano, ' samo prima» meso, mam ostanejo mršave buše in »teleta«, ki so bolj mačkam podobna, kakor teletom. Največ živine se izvaža v Avstrijo — brali smo pa prav te dni, da je tja zdaj skoro ves izvoz postal nemogoč. Kako torej?
; Treba bo vprašanje draginje na ljubljanskem trgu stalno obdržati v
evidenci. Naš list bo uvedel posebno rubriko, kjer boBo zbrana vsa poro* čila o razmerah na živilskem trgu. Vabimo vse konsumente brez razlike
V zvezi z reorganizacijo promet» me službe so se pojavljali glasovi, da se namerava opustiti ljubljanska že* lezniška direkcija, a njeni posli izro* čiti zagrebški direkciji. Vesti, ki se jih objavljali naši dnevniki, so bile pravkar uradno od pristojnega mesta odločno demantirane.
1 Ozemlje ljubljanske direkcije je po kilometrih res manjše od beograj* ske, zagrebške in subotiške, toda tre* ba je pomisliti, da je na tem ozemlju promet neprimierno intenzivnejši, da je vzdrževanje proge mnogo večje, da je prometna služba neprimerno bolj' raz* vita, in da inozemski tranzitni promet, ki v Sloveniji pasira 11 obmejnih po* staj, dosega baš na ljubljanskem teri* toriju .največji razmah.
Po statistiki prometnega ministr* stva znaša dolžina celokupnega nor* malriega tira. v državi 6737 km. Na področje posameznih direkcij .odpade: na ljubljansko 16‘6% (t. j. ena šesti* 'na), na beograjsko 24’4% ,na suboti* ško 28,5% in na zagrebško direkcijo 30‘5%. Na ljubljanskem področju pri* de na vsakih 4'9 km že eno postajali* 'šoe. V 1. 1926. je bilo v vsej državi 35-8 milijonov potnikov. Na ljubi j an* sko direkcijo jih odpade 10’35 milijo* nov, t. j. na poedini km torej 9.288
; Po doslej veljavnih predpisih so vršila adjustiranje potnih računov ra* čunoviodstva sama in je bila procedura dokaj enostavna in krajša. Drugačen je pa postopek od 1. aprila 1929 dalje. Po členu 124. '»Pravilnika za poslova* nje oddelkov računovodstva finančnih direkcij itd.« mora starejšina urada, uprave, oblasti dostaviti ocenjene in S potrebnimi prilogami obložene pot» ne račune svojih uslužbencev pristoj* nemu /naredbodavcu '(vdilcemu župa» nu, višjemu deželnemu sodišču, financ» ni direkciji itd.). Le*ti naredbodavci pošljejo potne račune s prilogami vred neposredno v ‘pregled in vidita* nje krajevni (m e s t n i) k o n t r o*
Kaj dela Zveza?
PLENARNA SEJA UPRAVE GLAV* NEGA SAVEZA V BEOGRADU.
Kakor smo že poročali, sta se te seje kot delegata naše Zveze udeležila načelnik in drugi načelnikov namest* nik. Iz obširnega poročila, ki ga je na* čelnik podal v seji zveziniega odbora dne 4. t. m., posnemamo, da se je ugotovila sledeča situacija:
Organizacijsko delo državnih na* mcščencev je bilo do 6. jan. 1929. 1. vnaprej obsojeno na neuspeh, ker je parlamentarni sistem namenoma širil in krepil protiuradniško sugestijo' v kmetskih slojih naroda. Naše delo se je torej moralo omejiti na to, da od* bija napade in zavrača' škodo, če že ne more roditi koristi. Kajti organiza* čija drž. nameščencev je bila veliko preslaba in premalo enotna', da bi se mogla uveljaviti pod parlamentarnim režimom. Od 6. januarja je situacija boljša. Novai, parlamentarnih spon oproščena vlada ima resno voljo' iz* boljšati moralni in materijalni položaj državnega nameščenstva. Pokazala je to že s tem', da je izplačala polovico razlike (druga polovica se nam obe* ta za mesec julijsavgust), da jie zni* žala dobo za dosego penzije i. dr. O vi* ra, da vlada ne more svojih dobrih namenov takoj v polni izmeri izvesti, je v sedaj še neugodnem finančnem položaju države, glavno- pa v tem, da sie finančni efekt materijalnega izbolj* šanja ne more ugotoviti pred izvedbo najnujnejše reforme državne admini* stracije. Vse torej kaže na to, da bo* mo morali na splošno povišanje plač čakati še nekaj časa, najdalje pa do budžeta ze leto 1930./31., s katerim vred utegne stopiti v veljavo tudi nov
stanu, da svoje opravičene pritožbe in želje javljajo ter tako pomagajo sodelovati v prepotrebnem boju zo* per draginjo.
potnikov, dočim odpade za celo drža* vo na eksploatacijsiki kilometer le .5.391 potnikov. Samo v Ljubljani sa* mi 'so našteli 1. 1926. skupaj 1,106.000 potnikov in 400.000 ton blagovnega prometa. V Beogradu so našteli le 1,088.000 potnikov in 657.000 ton bla* govnega prometa. — Ljubljanska di* rekcija izkazuje za isto leto skupno 6‘3 mil. ton, dočim Zagreb 5‘3, a Beo* grad in Subotica manje od 3 mil. ton. Za leto 1927. in 1928. so razmere po* vprečno prav enake.
Iz navedenih uradnih statističnih podatkov je razvidno, da je poslova* nje ljubljanske železniške direkcije navzlic razmeroma malemu teritori* jalnemu obsegu izredno živahno in uspešno. Zaradi neposredne bližine treh tujih držav je poslovanje poseb* no komplicirano, a obenem tudi velike važnosti, da se v mednarodnem inte* resu promet preko našega teritorija čim brezhibneje in pravilneje vrši. •Zato bi bila vsaka okrnitev, .ali celo ukinitev ljubljanske direkcije v veliko škodo našemu narodnemu gospodar* stvu in vsej državi. Bili smo zato ves čas trdno prepričani, da bo vlada te čisto gospodarske argumente uvaže* vala in kompetenco ljubljanske direk* cije še izdatno razširila, kar se po po* slednjih vesteh tudi zanesljivo zgodi.
1 i pri finančni direkciji. Ko naredbo* davci prejmejo od mestne kontrole pregledane in vidirane potne račune, izdajo na podlagi člena 112. citiranega •pravilnika nalog za izplačilo (plačilni nalog), kateremu mora biti priklop* Ijien tudi potni račun. Nato se nalog za izplačilo s potnim računom vred do» stavi oddelku za državno računovod* stvo finančne direkcije v nadaljnje poslovanje.
Iz tega se razvidi, da je postopa* nje s potnimi računi odslej bistveno drugačno in je le v interesu prizadetih, da dotični pravilnik dobro prouče, da bo poslovanje brezhibno.
modenen uradniški zakon (službena pragmatika). Pričakovati je, da bodo v novem zakonu odpadle zloglasne kategorije1 in da bodo plače stabilizi* rane brez draginjskih doklad.
Iz te situacije sledi, da nas čakajo v prihodnjih mesecih usodepolni mo* menti in da je skrajni; čas, d.a strnemo svoje vrste, da krepko podpiramo or» ganizirano delo svojih strokovnih dru» Štev in da potom pokrajinskih zvez damo močno moralno in materijalno •zaslombo svoji centrali, to je Glavne» mu savezu. Ne vdajmo se brez dela ikakemu neupravičenemu optimizmu, da ne bomo; zopet po toči zvonili!
Sprejemi. Deputacija uprave glav* nega saveza državnih nameščencev v •Beogradu, med katero sta bila tudi oba delegata naše Zveze, je bila dne 25. marca ljubeznjivo sprejeta pri g. ministrskem predsedniku in pri g. mi* nistru za socialno politiko. Dne 26. marca sta poselila naša delegata tudi g. ministra z;a promet, ki se je prav tako živo zanimal za naše težnje.
Vestnik.
Za povzdigo našega glasila. Da izpopolnimo naše glasilo, treba- da bo ilist enako zanimiv za vs;e stroke. Dočim od nekaterih uredništvp stalno prejema prispevke, se druge stroke ne oglašajo. Prepričani smo pa, da je prav v vseh panogah drž. uslužben» stva dovolj, sposobnih tovarišev, ki bi mogli in znali redno dopisovati listu in s tem objavljati eminentno važno stanovsko in organizacijsko delo. V vsaki stroki je dovolj obče zanimi» vega, kar bi moglo zanimati vse bral* ce »N. GL« brez izjeme-. Malo dobre volje treba in smisla za organizato» rično delovanje. Urednik' potrebuje
Izzgraditev ljubljanske železniške direkcije.
/los. Šircelj:	i 1
Polaganje potnih računov po novih predpisih.
Radijski aparat
je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Ko pride utrujen iz pisarne, ga že čaka doma, da ga razvedri z lepo glasbo, petjem ali predavanjem.
Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da
Radijska postaja Ljubljana
Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190
Plačila tudi na obroke!
osebnih vesti o Ikretanju v služ* bi, odlikovanjih, smrtnih slučajih itd., dalje strokovnih novic, ki se tičejb vršenja službe, materijal. Stanja pripadnikov posameznih strok, želja in težav vsake posamezne panoge itd. Želimo tudi vsakršnihkoli nasvetov za izboljšanje lista. »Naš GLas« mora po* stati vzorno, res informativno, neod* vdsno in strokovno odlično uradniško glasilo.
Nabavljalna zadruga državnih nav meščencev v Ljubljani ima svoj VIT. redni občni zbor dne 11. aprila 1929 ob pol 20. uri v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi izpre* m e m h a pravil. Ako bi občni zbor ob določeni uri v sl cd nezadostnega števila navzočih članov ne bil sklep* čen, bo pol ure pozneje nov občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. Letni sklepni račun je izložen do obe. zbora v zadružni pisarni med poslovnimi urami zadružnikom na vpogled.
Hranilni in postajilnji > kopzopcij javnih nameščence^ in upokojencev, r. z. z o. j. v Ljubljani, ima v četrtek 25. t. m. ob 7. uri zvečer svoj 54. redni občni zbior v restavraciji Mrak na Rimski cesti. Dnevni ned običajen. Sprememba pravil! V slučaju ne* sklepčnosti nov občni zbor pOl ure po napovedanem. — Letni račun na vpo* gle.d dnevno od 3.-5. ure v zadružni pisarni na Aleksandrovi cesti 5/1.
U stanove vdovam in sirotam drž. nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upo* kojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1929 iz sklada Ivana Ro st an a 15 ustanov po 300 Din za najbednejše vdove in sirote po državnih name* ščencih. Prosilke, naj prošnjam pri*
lože od župnijskega ali občinskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne ali pa vsled 'bolezni in one* mogliosti nesposobne za pridobivanje. Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konzorcija do 30. aprila 1929.
Corrige! V zadnji številki popra* vi v članku »Odpravnine odpuščenim drž. uslužbencem«, v 17. vrsti 2. stolp* ca besedo: »troje« v »svoje«.
P. n. dopisnikom! Tudi v današnji številki je zaradi pretesnega prostora moralo izostati več strokovnih član* kov in drugih aktualnih prispevkov. (Priobčimo vse po vrsti, čim bo le pro» štor dopuščal. Prosimo potrpljenja.
»Več uradnikov« in z njimi vsi dosedanji in bodoči anonimni do* pisniki naj vedo, da urednik nima nie časa, ne volje ukvarjati se z napadi maskiranih zaplotnikov. Pošten na» sprotnik ne skriva lica pod krinko. Dopisi brez piščevega podpisa romajo v — koš, od tam pa na smetišče.
Legitimacije zia polovično vožnjo upokojencev. Kakor izvemo iz zanos* Ijivega vira, se to važno vprašanje menda že v kratkem povoljno Teši. Željam upokojencev se bo ugodilo ta» .kip, da bodo oni, bi so bili upokojeni s polno službeno dobo, ali pa zaradi težje bolezni in ta bolezen še traja ter jih dela nesposobnei za pridobivanje, dobili legitimacije za neomejeno šte* vilo potovanj po polovični ceni. Za druge kategorije umirovljencev se iz» dajo posebne, omejene legitimacije. Za te pa število potovanj še ni defb nitivno določeno. — Tako rešitev bo» do zainteresirani upravičeno pozdravili.
Doklade k uradniškim ptačaim. Sedanja vlada je uvidela, da plače ne zadostujejo, zato določa za posamez» ne resore posebne doklade. Sodniki bodo dobili posebne, prav znatne do» klade že z novim proračunom. Kakor posnamemo iz (časopisov, pripravlj* sedaj tudi notranji minister poseben zakon za doklade upravnio»političn,im uradnikom. V svojem resoru bo mini» ster obenem izvedel temeljito reduk» cijo uradništva in odpustil, odnosno upokojil vse nekvalifiicirajno osebje, ki se' je brez predpisanega študija in za» dostne strokovne in moralne kvalifi» 'kačije povspelo po protekciji do mest, za katera ni (usposobljeno. Da si za» sigura zadosten, strtokovno naobražen naraščaj, bo sprejel sto absolviranih pravnikov kot pripravnike v politično» upravno službo. Ta postopek je po» polnfoma pravilen. Važna in odgovorni mesta naj zasede izključno le uradni* štvo,, ki. izpolnjuje pogoje za taka me» sta, (ki naj se pa tudi zadostno plača, da bo materijalno neodvisno in brez morečih skrbi za obstanek. KaklOT iz» vemo nameravajo tudi drugi ministri za uslužbence svojih resorov določiti posebne doklade, čim se najde kritje za te izdatke.
Žika je samo ena. Zaradi izredno dobrega okusa ima vedno več prijate»
Ijev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu pazite zato na ime »Žika«.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
Razne vesti.
V spomin zaslužnemu organiza* cijskiEmu delavcu. Dne 30. marca je v visoki star,osti 77 let preminul Mar* tin 'Majcen, orožniški stražmoj* ster v pok., eden najbolj marljivih in vztrajnih sodelavcev v vrstah naših organizacij. Bil je od leta 1920. nepre* neboma do svoje smrti odbornik Dru» štva uplokojenih javnih nameščencev za 'Slovenijo v Ljubljani in tudi mpo* go let delegat društva orožniških upo* kojencev v odboru naše Zveze'. Ude* leževal se je dosledno in z velikim zanimanjem društvenih razprav. Ni ga manjkalo pri nobeni seji. Ohranimlo neutrudljivemu delavcu časten spo* min.	A. S.
Lep vzgled organizjaicijiske, zalvesti. Na skrajni severni meji države, v Prekmurju, ali kakor pravijo Prek» murci sami svoji deželi, v »Slovenski krajini«, opravljajo svojo težko in od» govorno, često z življensko opasnost* jo zvezano obmejno službo naši vrli uslužbenci finančne kontrole. V te» žavnih živi jenskih razmerah vendar me . pozabijo na stanovske dolžnosti. Dokaz izrednega zanimanja za naše skupne interese je naročilo, ki ga je uprava našega lista prejela te dni. Po zaslugi sreskega upravnika g. poverje» nika F r a n a Rep o lusk a v Dolnji Lendavi se je od nameščencev oddel* kov finančne kontrole: Dolnja Len* dava, Pince, Dobrovnik, Beltinci in Kobilje: prijavilo 19 novih naročnikov. G. sreski upravnik Fr. Repolusk je razposlal oddelkom en izvod našega glasila z okrožnico, ki vabi na naroč» bo, »ker smo naravnost dolžni biti so* Udarni v btoirbi za naše stanovske in* terese, ker je »Naš Glas« v skladu z Ideali našega stanu in načeli naše dr* zave same...« — Piriobčujemo ta do* slovni izvleček iz priporočila, ker naj kot redek dokument resnične stanov» ske zavednosti služi vsem nam za vzgled, kako treba ,za organizacijo de* lati, delati in še enkrat — delat:. Posnemajte!	—a.
Opustitev ljubljanske tobačne to* varne? Že lani smo opozorili na ča* sopisne vesti, da monopolska uprava namerava ljubljansko tobačno tovar* no premestiti na jug. Te vesti se ved* no iznova pojavljajo. Pisalo se je, da se premeste nekateri oddelki naše to» varne v Zagreb, drugi v Sarajevo. 'Po* tem smo spet culi glas, da bo pretse* Ijemv ljubljanska tovarna v Smedere» vo ob Donavi. Baje je tam že kup* Ijeno zemljišče zanjo. — Tem vestem ne moremo verjeti. Ukinjenje cveto* čega zavoda ne bi bilo gospodarsko
že 50 let najboljša krema za čevlje
racijonalno, me glede na silne stroške take preselitve. Ljubljanska tobačna tovarna si je 'pridobila tekom deset» letij obči (sloves in njeni izdelki veljajo za solidno in dobro blago. Talko kva» lificiranega delavskega kadrai ni mo» goče vzgojiti čez noč. Zato so vse te vesti očitno brez prave podlage. — Premestitev bi značila za Ljubljano in neštete delavske dn uradniške družine težek udarec in izgubo eksistence. So* cialne posledice za veliko število pri* padnikov gmotno šibkih slojev bi bile izredno hude. Uverjend smo, da bo vlada te tehtne razloge upoštevala.
Železničarska stanovanja v držav* nih poslopjih. Listi so poročali, da je v zadnjem času prejelo ljubljansko železniško ravnateljstvo z raznih stra» ni ovadbe, da najemniki upravnih sta* novanj baje oddajajo posamezne sobe delo takim osebam v podnajem, ki po določilih hišnega reda ne smejo biti podnajemniki. To svojevoljno odda* janje upravnih stanovanj je zavzelo že tak obseg, da najemniki celo potom časopisnih oglasov iščejo podnajem* nike. Železniško ravnateljstvo je na* ročilo vsem progovnim sekcijam, da predlože sezname tistih 'uslužbencev, ki imajo v upravnih stanovanjih pod» najemnike, dalje s čim se ti podna* jemniki pečajo, ali so policijsko pri» glašeni in če jim je bil podnajem od železniškega ravnateljstva dovoljen. Železniško ravnateljstvo bo take zlo* rabe upravnih stanovanj odpravilo na ta način, da bo odkazalo uslužbencem, ki imajo veliko družino in se morajo sedaj stiskati v ozkem prostoru, večja stanovanja, v manjša pa pridejo oni, ki so oddajali preveliko stanovanje neopravičeno in brez dovoljenja v podnajem.
Zase dela, kdor dela za »Naš Glas«. Širite ga. naročajte ga. podpiral te ga!
PARNA PEKARNA l
= JEAN SCHREY NASL.
5Lb == i
JAKOB KAVČIČ 1
- VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO
Restavracija
IGNACIJ BANKO
Ljubljana, Kette Murnova ulica št. 3 priporoča gg. grž. uradnikom dobro postrežbo
v kvaliteti pijač in hrane.
Miroslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
Sukno, kamgarn
in drugo manufakturno blago angleškega in češkega izvora kupite najugodneje pri tvrdki
NOVAK
LJUBLJANA iK
KONGRESNI TRG A***
♦
Znatno znižane cene!
državnim nameščencem, ki ne gleda toliko na svoj manufakturna, modna in konfekcijska trgovina
lasten dobiček kakor na zadovoljstvo drž, nameščencev je
Najboljša dobavljalnica
DRAGO SCHWAB V UUBIAJNI, DVORNI TRG
. , ^na prvih tvrdk je, ki je nudila drž. nameščencem svoje izborne konfekcijske izdelke, perilo, angleška in češka sukna za obleke ter svojo veliko izbiro modnih potrebščin proti primernim odplačilom, ne da bi zaradi tega prodajno ceno zvišala. Prav zaradi te kulantnosti si je obdržala veliko število drž. nameščencev za svoje stalne ? J6?13 hatenm se pridružujejo vedno novi. Za bodočo pomlad je uvozila iz angleške in češke moderne vzorce blaga za obleke, in to po tako nizkih cenah, da bo vsakdo Koj uvidel, da drugje ne bo mogoče ceneje kupovati obleke ali pa blaga za obleke. Izgotovila bo tudi krasne moderne pomladanske damske plašče iz kacha sukna — partne vzorce, dalje moške površnike, raglane, ulstre in zadnjo novost Trenchoats plašče itd., kar vse se bo lahko dobilo na odplačilo po prav nizkih cenah.
ustrpvaWo riPor?camo vsem, da se ob nakupu oblačil napotijo k tvrdki Drago Schwab v Ljubljani, ki uživa najboljši sloves zaradi svojih solidnih cen in postrežbe ter je izbira tolika, da mora vsakdo izbrati si jihtrezajoce. - Priporočamo modni salon za gospode m dame (za dame samo plašče in kostume), ki je salon prvih v Sloveniji.
II
C. J. HAMANN
Uubliana
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevesti novorojenčkovi perja in modnih potrebščin, - Predtiskarija modernih ročnih del-
L. Mikuš

Ljubljana, Mestni tig lü
priporoča svojo zalogo
omoneispieliili palic
Peprivila se Izvršnjejo točno in solidno


* m
■' m

Resljeva cesta štev. 24.
Veletrgovina z žitom, moko in drugimi mlevskimi izdelki. Priporoča zlasti prvovrstno
banaško pšenično moko.
Razširjajte Naš Glas!
(N
•<*
CN
H
■m
Z
O
fc
J
M
H
Tovariši!
Telefonska štev. 2412	štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
LEONARD TREPPO
združene opekarne d. d. v Karlovcu
dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tovarn
zidno in strešno opeko
v najboljši kvaliteti in po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudba!
Najboljši
šivalni stroji in »kolesa znamke GRITZHERinilDlfli
ter švicarski ple til ni stroji,Dnbied‘ za rodbino, obrt in industrijo
■ Josipa " Petelinca
LJUBLJANA, blizu Frdemmga spomeniki. Tilefon 2913. PoBk v »tirajo brezplačni. Večletoi garancija.
Delavnica za popravila.
TOVARNA POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6
priooroča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnlžjih cenah
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. "	Raznovrstno rudninsko vodo.
PARNA PEKARNA
FRANC DOUNAR I Bo,niki> čitajte!
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11	POLJANSKA G. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
Ravnokar je izšlo važno pojasnilo! V njem so razložene mnogoletne izkušnje o razlogih, postanku in tečenju živčnih bolezni. Ta evangelij pošljemo vsakomur, ki ga pismeno zahteva od spodaj navedenega naslova.

I «SCI
Pisalni stroj „IT modela D
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
Ljnltljaiia, Gradišče 10
Modna iw manufakturna trgovlota za molke in ienske
Nudi vse potrebščine za krojače in šivilje, razne vence in cvetlice, opreme za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih rut.
ČEŠKUTI & ZAJC
„POD VELBOM“
LJUBLJANA, Stari trg 3.
Tisoče zahval dokazuje edini nenadkriljivi uspeh neumornega, vestnega raziskavanja za dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada veliki množici
živčnobolnih
kdor trpi na raztresenosti, tesnobi, oslabelem spominu, nervoznem glavobolu, nespanju, želodčnih motenjih, preveliki občutljivosti, bolečinah v členkih, splošni ali delni telesni slabosti, ali na drugih brezštevilnih pojavih.
mora zahtevati mojo knjižico tolažbe.
Kdor jo pazljivo prečita, bo blagodejno uverjen, da obstoji enostaven način priti do zdravja in življenske radosti.
Ne čakajte, pišite še danes!
Eni pastem mmu. »Mkinigatmi;, ak.w.
Najboljše blago!
NajniZje cene!
Tovariilce!
Že stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo
te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša
Nabavlialna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5.
Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko in kolonijalno blago najlinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in najfinejših in
najtrpežnejših čevljev lastnega izdelka. V zalogi najfinejši šifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah.
Drva in premog vsak čas na razpolago. Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu.
Zadovoljiti svoje člane je te zadruge najvišjl cilj. Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci.
Tovariši! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej!
Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebi!
w
SO
p<
>0
&
•t
ar
r<
h
s
UČITELJSKA TISKARNA V UUBUANI
je najmoderneje
m
urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Vizitke, pisemski in poslovni papir. — Lastna tvornica šolskih zvezkov. — Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole, risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 3.
v
Telefon št. 2312. Račun poštne hranilnice št. 10.761.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; umetne in pokrajinske razglednice v veliki izbiri.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.