—. 78 .-— F. PALNAK: > . . ' Cvet in sad. 1 I ^?f^Sj / svojih prostih urah je bil njun atek sadjar. Zatopasta I aI r^Yw I ime^ ^magica in Pavlek lep, velik prostor, kjer sta \ La/ #^J / se P0(*''a> skakala m plezala. Velik, tako velik! \n \ \^^/ Jf-jf / lep, tako neizrečeno lepl Tam jeseni: hruške, jabolka \ \ W\f / — m^' — ^a^0' ^a se ^e sac*Je ^ar samo topilo v ustih. /aY\ N^ / Pozimi: tiste težke, snežene kepe, ki so se ujele v \ vvS. 7 A veJah 'n Je bilo, kakor da so si kupila drevesa bele,. * ^N^-^-/^^1 tople čepice in se pokrila z njimi. Oh! Pa zdaj spo- ^-""""""^ mladi! Sami veliki šopki so stali po sadonosniku, tu čisto beli, tam malo rdečkasti in vsepovsod drobni, drobni, cukrasti cveti. — Ta krasota ! Zato pa tudi Zmagica in Pavlek nista bila, če sta le utegnila, drugje kot tu, kjer so se jima smejali ti drobni cveti, kjer so skrivnostno šumele v vrheh čebele, kjer sta se podila ptiček za ptičkom, do!<]er se nista ujela in obsedela oba ter si cvrče pripovedovala novico o pomladi, veselju in življenju. Pa sta se zaletela še Zmagica in Pavlek in obstala prav tatn pod čisto belo črešnjo: Zmagica — temnolasa črnoočka. Pavlek — modrooki plavolasek. Obstala sta in se zasmejala, in smejalo se je z njima solnce, ki je pohitelo z njitna, da vidi, katn bežita; zasmejale so se v šumu čebelice, zasmejala se je penica, ki je sedela satnodruga na veji, in »pink, pink" je povedal ščinkavec, ki mu je ona odgovarjala s svojim glasnim, pa nežnim »tici, tici, tici". — Tako-le so se vsi zasmejali. Pavlek pa je skočil na črešnjo, da je srdito zagodel in se preplašen umaknil debeli čmrlj, pa je trgal in metal drobno belo cvetje na temno glavico Zmagici, ki je stala pod drevesom, veselo kričala in se samo smejala. Pa je priskočil k nji še Pav-lek; vrgla sta se v zeleno travico, ki se je v začudenju pripogibala pod toliko težo in se zopet prožno dvigala ter gledala, kaj bi to bilo. Zmagica in Pavlek pa sta se ometavala z belim cvetjem. V viku in kriku se podita oba spet proti izhodu vrta, kjer sta zagle-dala visoko, moško postavo. »Atek!« \ ,Atek!" ' \ - i' ,No, kaj počneta?" in mehka roka ju je gladila po kodrastih glavah,. po zardelih, vročih licih. ,Atek, Pavlek me je ometal s cvetjem?" ,S cvetjem? Kje pa si ga nabral?" , BKar na črešnjo je skočil, ga natrgal in me ometal," in še so bili v temnih laskih izdajalski beli lističi. — Za hip je šinila po očetovem licn senca, pa le za hip — predober je bil, da bi jemal za hudo, kar sta na-pravila otroka v nevednosti. —. 79 m_ BS katere črešnje ga je natrgal?" BTam-le, s tiste!" in že je bežala Zmagica tja, kjer je bilo posuto belo črešnjevo cvetje po zeleni travici ter se je skrivalo vanjo, kakor da ga je sram, ker se je dalo trgati. Pavlek pa se je stiskal kočetu; zdelo se mu je, da ni vse prav v redu. Hitro je stopil oče. hitro za njim Pavlek. — Tam pod črešnjo je že molila Zmagica proti očetu polno pest črešnjevih cvetov, pa se smejala, kot da mu nudi same zrele črešnje.— Črešnje? Da, atek vprašuje: BKaj mi daješ črešnje?" »Črešnje?" »Zmagica, ješ ti rada črešnje ?" se zasmeje atek. . • Hm, seveda jih je rada. Jn ii, Pavlek, tudi rad?" Kajpada jih rad. Pobral je atek par cvetov, prijel otroka za roki ter ju vodil do bližnje klopi, kjer jih je grelo toplo pomladansko solnce. Mala sta se čudila, kaj bo. »Vidiš, Pavlek, da si natrgal črešenj ?" »Črešenj?" BDa," in zasmejal se jima je. »Vsak cvet da črešnjo. Le poglejta," in dal je vsakemu cvet. »Poglejta tu pod cvetom malo kroglico!" Atek jo je prerezal, in notri so videli drobno glavico, na nji pa dolgo nitko. BIz tega zraste črešnja." ,A?! Kako?" In dalje je pravil atek: nPoglejta te bele nitke, ki imajo na koncu rumene kroglice! Notri v teh zavitkih je cvetni prah, zato pravimo tem nitkam p r a š n i k i. Nitka, kt smo jo videli v sredi, je pestič, in na njetn vidita kakor mal odprt cve-tek: to je brazda. Ona drobna glavica pod pestičem je plodnica. Glejta!" Prerezal je atek plodnico, in prav natančno sta videla dve jajčeci — začetek semena. ,A, kako, halo?" sta se čudila mala. In dalje je pravil atek: »Cvetni prah tnora priti na brazdo — gor ga prenesejo največ čebete, metulji in vsi drobni cvetični gostje, in tako se oplodi, tako se začne raz-vijati cvet v plod." »Oplodi? Cvet se začne razvijati v plod?" Počasi in slovesno je govoril oče: »Otroka, oploditev, to je največja skrivnost prirode. Skrivnost, ki je ne ve nihče raziožiti." Svečano je postalo okolo trojice, tiho in svečano kakor pri povzdigo-vanju v cerkvi . . . In skrivnostno, kakor je skrivnost tedaj po besedi Go-spodovi. . . Atek jii je pritisnil tesneje k sebi, in njegova ustna so šepetale: Jo je visoka molitev ljubezni..." — Obmolknili so, oče se je od-kril, in kokor molitev se je naselilo v njihova srca ... Nista se čudila mala, le tako polno jima je bilo srce ob čutu na to visoko molitev ljubezni, na to -~- 80 '->— veliko skrivnost prirode, in sreča je bila v njunih tlušah, kakor je bila v očetovi, ki ju je prrtisnil k sebi še tesneje. In tako jih je poljubljalo solnce, moleče, čuteče molitev v pomladi . . . * * Še več je tnikalo zvedeti Ztnagico in Pavleka o črešnjah, hodila sta jih gledat, atek pa jima je kazal in pravil. Ko so odpadli beli lističi, jima je povedal, da so bili to varstvo za nežne prašnike in pestič pred mrazom in dežjem, da so bili opora čebelam in čmrljem, ki so spravljali s tačicami cvetni prah v brazdo. Posušili so se prašniki, izginil je pestič, in od vsega je ostala mala, zelena, podolgovata kroglica na dolgem, iztegnjenem peclju. Teh malih zelenih črešnjic pa je odpadlo mnogo, mnogo, ker Bpreveč bi jih bilo, da jih prehrani in spravi kvišku drevo," je rekel atek, npa osta-jajo samo močnejši, slabiči odpadajo." Videla sta, kako so postajale krog-lice vedno bolj okrogle, kako so se belile ... Tedaj pa je bilo, da je imel atek drugje veliko opravka, a v sadov-njaku ni bilo nujnega dela, in sta hodila gledat, opazovat in se igrat mala dva sama. In zopet je bil atek v sobi, mala dva pa sta priletela k njemu in kri-čala že oddaleč: BAtek! Prve črešnje! Prve črešnje!" in molela sta mu rdeče, svetle plodove, ki so bili skoro tako rdeči kot ustna, ki so to kričala, ki so se skoro tako svetili kot očki, ki so se obrnili na očeta. Ta se je nasmehnil in pokusil od prvega sadu, ki sta vedela zanj mala: odkod in kako? — Veselje mu je bilo v srcu, v topli Ijubezni je privil k sebi Zmagico in Pavleka ter ju poljubil ... 0====== z = -=—nv.v.-vn • -¦:¦-¦-_ _r^, ' ' Kralj živali. flHAH^H|^^^^j[H^^Bfl| —_.- ~i ir^^sTMi RLj^df^isx^^^')^Y^y^x rr^^^gn Ts&rjvrtFVL gyrrvacr*jpxrFx=L ii^^^ji