Prvi slovenski list v /nerkj" GESLO: ZA VERO IN NAROD - ZA PRAVICO IN RESNICO^ - OD BOJA DO ZMAGE! GLASILOS K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽIN : V JOL1ETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO STEV. (NO.) 11 CHICAGO, ILL., SREDA, 21. JANUARJA — WEDNESDA JANUARY, 21, 1925. LETNIK XXXIV. Proslava dvajsetletnice dr. Marije Pomigaj v Waukeganu. SIJAJNA PARADA STAREJŠEGA IN MLADINSKEGA OD-DELKA. — SLAVNOSTI SE JE UDELEŽILO VEČ GL. URADNIKOV K. S. K. J. IN VEČ PROMINENTNIH MESTNIH URADNIKOV. ISMAEL SIDKY PASHA North Chicago - Waukcgan. -— Dan 18. januarja je bil no- pet velik dan za vrli narodno-katoliško zavedni slovenski naselbini North Chicago in Wau-kegan. Vse skupaj je sicer ena ■sama slovenska naselbina, le to je, da so naši rojaki naseljeni na vsako stran mestnih mej mesta North Chicago in Wanke-j gan. Takozvana * deseta ulica deli oba mesta. Na eno stran je North Chicago in na drugi strani je Waukegan. Zadnja nedeljska slavnost, ko so naši rojaki v obeh teh naselbinah proslavili dvajsetletnico obstanka njih društva Marija Pomagaj št. 79, K. S. K. Jedno-te se je vršila slavnost talco le. Cerkvena slavnost se je vršila v Waukeganxu ker slovenska cerkev Matere Božje se nahaja na drugi strani omenjene desete ulice, Id spada pod Wan-kegan. Banket in zabava pa se je vršila v Mr. Svetetovi dvorani. ki se nahaja pa na drugi strani torej v mestu North Chicago. To omenjamo le .radi zunanjih citate!jev, da bodo vedeli, zakaj smo dali skupni naslov North Chicago - Waukegan. Zadnja nedeljska slavnost je bila za North Chica-g©-Waukegan nekaj, kar bo ostalo slehernemu izmed domačih in tujih udeležencev v neizbrisnem spornimi. Kaj takega je v resnici mogoče le v North Chi-, c a go- Waukeganu, kjer je narod tako složen in tako lepo skupno deluje na vseh poljih bodisi društvenih, farnih ali kjerkoli. Vsi zunanji gosti so se čudili in bili so presenečeni, kar so videli v tej naselbini. Pri slavnosti je sodelovalo šest slovenskih katoliških društev, ki so bili: Dr. sv. Jožefa, K. S. K. J.; dr. sv. Ane, K. S. J K. J.; Katoliških Borštnarjev; Samostojno podporno dr. Vite-* zi sv. Jurija ;in dr, sv. Družine D. S. D. Kot prireditelj slavnosti pa je bilo društvo Marije Pomagaj 79, K. S. K. J. katero je obhajalo dvajsetletnico svojega obstanka. Nekako ob pol 10. uri so se začeli zbirati člani gori imenovanih društev v Frank Svetetovi dvorani. Ob 10. tiri pa se je začela slavnostna parada. Na čelu godba, katero so tvorili razun enega sami Slovenci. Takoj za godbo so korakali naši vrli Vitezi dr. Sv. Jurija v svojih lepih uniformah, kar je naredilo zelo lepo sliko cele parade. Za njimi so se uvrstila z razvitimi zastavami društva po vrsti. V sredi pa je korakal ponosno mladinski oddelek K. S. K. J. Ti malčki so sicer bili mali, a kdor jih je videl je vsak moral priznati, da to je bodočnost naših društev in K. S. K. Jednote. Človeku je usojeno enkrat umreti to vsi vemo in, če ni za njim potomcev se njegov rod konča. K/Jer je pa mladina zadaj, tam se nadaljuje tam je bodočnost doma! In vrla društva v North* Chicago-Waukegan imajo tako bodočnost, ker imajo vso svojo mladino v mladinskih oddelkih njih društev in fjednot. JOHNSOHOYA REZOLUGIJA Ameriški senatorji mečejo polena pod noge poslaniku KeHoggu. Obžalujejo njegovo delovanje glede pogodbe. Pri temu je prizadet tudi Herrlck. Washington. — Amerika se je zapletla v evropsko politično štreno. Skupina senatorjev, Ivi je nasprotna delovanju nos-lanilca Kellogga in Herricka pravi, da bo vsled tega ker sta podpisala pogodbo brez rezervacije Amerika prisiljena prevzeti na sebe obligacije tičoče se pogodbe razdelitve reparacij r>o načrtu Dawesa. Ti nespravljivi senatorji se pripravljajo, da bodo vprizori-li l>oj v senatski zbornici, da se bo preprečilo nadalnje enake napake državnega departmen-ta. Oni obžaljujejo, da je sedaj Amerika tako rekoč z obema nomaga v težkočah Evrope. Senator Johnson iz Kalifornije je podal rezolucijo v kateri se zahteva od državnega tainika, naj predloži senatu kopijo pogodbe, katero so podpisali Kellogg. Herrick in Lo-£an. Senator je dejal, da je ta Tnrpija potrebna, da bomo na jasnem glede vloge katero igra sedaj Amerika v politični areni Evrope. -o- Zopet bančni rop. Rooarji so v pondeljek oropali dve illinoiški banki, odnesli $5,200 in usmrtili zvestega nočnega čuvaja, ki se je spustil z banditi v boj, da bi rešil v njegovo varstvo zaupane dragocenosti. V Mansfield v Platt okraju so napadli banko, ki je veljalo frivlienje nočnega čuvaja Fr. Hillifosa, starega 48 let. Na truplu so bili sledovi 12 krogel, njegov revolver je imel izstreljeni dve patroni, kateri mu je v boiu padel iz roke. O roparjih ni sledu, odnesli so $1,200. Drugi rop se je izvršil v Oavs, lil., kjer so banditi zaprli blagajničarja in dva odjemalca v blagajno ter odnesla $4.000. CIVILNA VOJNA / V NEMČIJI? Iz Jugoslavije. Rejalisti tekmujejo s socijalisti. Komunisti proti Dawesovem načrtu. Delovanje novega nemškega kabineta, da bi pridobili delavce. DIJAŠKI DAN V BEOGRADU PAČ POSNEMANJA VREDNO VZORNO DIJAŠTVO. DOKAZ, DA JE VLADA PROTIZAKONITO UKINILA IMUNITETO POSLANCEV. DRUGE ZANIMIVE VESTI. Berlin. — V Magdenburgu so se v nedeljo odigrali politični prizori, ki so pokazali, da je Nemčija še daleč od notranjega miru. Komunisti so, katerih se je »nabral silno obtežilen material, ko potrjuje sumnjo, da je Šlah- . „ . , . .... ... .. e tič morilec, vendar zanika vsa-je zelo katoliško dijastvo v Sr- • . * .... , , . ko krivdo, bijrprve plodove svojega tihe-; Dijaški dan v Belgradu. Ob prazniku Brezmadežne Prijeta nevarna vlomilska družba. Ismael Sidky Paša je seda- nji egiptovski ncrtranji minister,1 pokazali/da so nasprotni Da- ga dela. Čeravno se je istega dne vršilo posvečenje in ustoli-čenje belgrajskega nadškofa o. Rafaela Rodiča, vendar je Pred kratkim je bil izvršen _ . . "Dijaški dan" ali "slava" obr- pri mariborskem trgovcu Na- zbralo skupaj kakih 25.000 na nil na ge največ pozornostL _ vršniku predrzen vlom. Polici- vse grlo vpili, da je treba Nem- Pred kratkim dovršeni Kat. ja je vlomilce dolgo časa zasle-ciji civilne vojne, med tem koj dom> ga je sezida] katoliški dovala> končno pa so aretirali monarhisti Mzbrah^ ^1°,;' belgrajski mladini veliki pri- kot storilce 35-letnega Jakoba i jatelj cirilometodijskega giba- Frasa iz Kamnice, dalje neke-nja, papež Pij XI., je bil nabito ga postopača Punčuha, ki pa poln ne samo v nedeljo 7. de- je pobegnil, in pa železniškega cembra, temveč tudi v pondeljek, ko se je prireditev ponovila za tiste, ki v nedeljo niso so "Bodite pripravljeni na boj, kar je kakih 20.000 pristašev reakcije z vzkliki pozdravljalo. Komunisti so pri tej priliki ki je postal v novem kabinetu wesoyem načrtu. Oni trdijo, da mogH dobiti prostora. zelo marltantaia os^ka. RAZNE VESTI. je ta načrt le izkoriščanje de-! lavca od strani kapitalizma. Novi Snemški kabinet je pričel delovati in kot prvo delo Pri akademiji je sodelovala uslužbenca Strmška, pri katerem so našli pri Navršniku u-kradeno usnje. Aretirali so tudi sestro pobeglega Punčuha Angelo, ki je bila tudi članica celokupna učeča se mladina, te predrzne vlomilske družbe, od ljudskošolskih "mladih ju- , , . ^P^SP^^BI^ nakov" pa do visokošolcev. Na- kabineta je bilo določiti osem- • ___i _ J , v stopil m samo dijaski mešani in mov. ki je izvršila v zadnjih treh letih 23 večjih in manjših vlo- — Washington.- Zaklad- ničarski oddelelc je objavil dohodke in izdatke, ki jih je i-mela amerfslta -vlada v teku še-, stih mesecev in sicer: Potrošilo se je $1,713,628.000, t. j. $261,- v urno dnevno delo v plavžah. I - Novo poštno letalo sedemlcrat večje od sedanjih. I^ew York. — Preizkusili so ženski zbor, temveč tud^ dijaški orkester. Vso veličino verskega doživljanja je dobro izrazila izvanredno vspela de- Lederhas, klamacija "Majci Mariji." i prišel iz Velenja Nagla smrt. 46-letni trgovski potnik Ivan doma iz Konjic, je Ljubljano novo poštno letalo, katero je Grobna tišina je zavladala, ko in se nastanil v hotelu "Slon." 685,000 manj, kakor pa v is-1 sedemkrat večje, kakor pa ona je g. stud. iur. Stanko Kljajo Nenadoma mu je pa posta- tem času v preteklem letu. Citirate; M so dosedaj v porab!., v svojem prologu razgalil se- lo slabo. Poklicali so hitro nje- hodkov je pa "bilo $1,869,710.- Preizkušnja se je nad vse pri- bičnost, željo po uživanju ter govega brata, Karla, knjigovo- 000, t. j. približno $100,000 - čakovano dobro obnesla. Novo nacionalno in plemensko nestr- djo pri tvrdki Stupica. Ko je 000 manj, kaltor pa lansko pol- letalo bo, kakor pravi Mr. Cla-j pnost veri odtujenega dijaštva brat prišel, se je slabost pono^ ZaTvTadničarski uradniki renče D. Chamberlin, predsed- in pokazal ideale kat. dijaštva vila in okoli 8. ure je umrl. Po- letje. so mnenja, da bodo prihodnjega polleta se izdatki znižali in dohod"ki povišaTi. — Washington. — Stric Sam je potrdil račun za žganje od- nik letalne ekspresne službe, znižalo pristojbine za trans-portacijo potom zračne službe od $2.63 za tono kar se zaračuna za vsako miljo, na 35c. kar je vsekako velik napredek, seku za zunanje zadeve v zne-j ako ge Vpošteva, da se mora _ ____________ __________ sku $45,518, katerega se je plačati za isto ceno in težo 25c. li radosten izraz, zlasti pravo- Antonija Grmekova nil A lr rn i n \ »v\ r» W 1 ' rt »7 rt CTArt I O - * _____ _ ničilo ko je Vera Cruz v letu 1914. V tej svoti je tudi vključeno zahteve kodovani. — Washington. v Belgradu, ki jim hoče služi- klicani zdravnik je ugotovil, da ti ne z besedami, temveč z de- je nastopila smrt vsled kapi. janji. Nenavaden vtis je napra-| Truplo so prepeljali v mrtvaš-vilo predavanje g. stud. med. nico k Sv. Krištofu. Šumana. V Cerkvi vidi kat. di-| -o- jaštvo učiteljico vseh vrlin, v Zasačen podstreh ar. Mariji pa vzor. Obrazi so dobi- Dne 12. m. m. je zasačila v šoli v Amerika zasedla g truckom> ]sja ur0 bo v stanu! slavnih gostov, ko so videli,; Krašnji neznanca, ki je prišel preleteti 135 milj in ima tudi kako prihaja vsaka beseda in iz podstrešja, kjer je pokradel I I ■ v bolje varstvene naprave, kakor .globoke srčne potrebe in kako več obleke, perila in drugih ,državljanov raznih držav, ka-,pa dosedanja letala. Poročilo dobro pozna govornik staroslo- j stvari. Ko ga je prijela in petere so bile na kakoršenkoli ^ preizkusa pride pred kongres1 venske cerkvene Marijine him- ljala k soprogu, se je ugotovi-način pri temu zasedenju oš- 13 febr j nGj ki jih je deloma navedel v j lo, da se je ujel nevaren pod- -o--svojem referatu. Konec je iz-'strehar, ki je izvršil gotovo že Mrs. Wil- Bomba odtrgala streho. venel v srčni želji in pozivu k več podobnih tatvin. Obtože- son, vdova po predsedniku j __. zedinjenju Jugoslovanov v eni ni se je zagovarjal, da se na Wilsonu je izjavila, da bo Ray > 111' veri. dogodek sploh ne spomni, ker Stannard Baker iz Amherst.,; £Veličasten je bil prizor, ko' je bil takrat popolnoma pijan spisal životopis takozvanega "velikega vojnega. predsedni- i sovražni elementi so podtak-ka," Wilsona. mh v omenJenemu poslopju je bil so mešani zbor in v angeljčke in sploh ni vedel, kje je, kod preoblečene "mlade junakinje", hodi in kaj dela. Ta zagovor --------------------. , i,«*___^ai__v originalno zamišljeni drama- pa ni držal, ker je obtoženi To- — Louisville, — Pekoča vest, j tičnolti pele pesem ......1 ' --------- -- -------a ■ - steno.j katera je skozi 36 let kakor "" m razdejala eno črv glodala v prsih. Raleigh Eksplozija je bila tako močna, Brona, je sedaj ko je spolnilida f° okna na hišah sosednjih 80 let in čutil, da se bliža čas P^lopij bila vsa pobita in preko bo treba obračunati s sve-l palcev se je polastila panika Človeških žrtev m bilo. s sve torn in se približati Onemu, ki dobro plačuje in 'hudo kaznuje, podal izpoved, da je pomagal usmrtiti svojo svakinjo Presenečena bandita. (DaljV sledi.) Komunistični kongres v Parizu. Pariz. — Francoski komunisti so odprli v soboto zasedanje kongresa v Clichy pariškem; predmestju. V dvorani je bil, obešen-kričeči napis: "Prole-tarci syeta združite se." Vstop k temu kongresu je dovoljen le proti izkazilu članske karte. -o- Železničarji so dobili povišanje mezde. ■ Strojnikom in kurjačem Chicago Northwestern železničar-j ske družbe so magnati vrgli, kost, kar imenujejd povišanje! mezde. To povišanje bo obteži-lo družbo pol milijona . dolarjev letno, delavcem se pa to^ bore malo -pozna, ker pride le povprečno na 30c dnevno na enega. -o- ŠIRITE "A. S. in EDINOST" nergiji. Veličina katoliške Cerkve jim je stopila jasno pred oči. Opazili smo precejšnje Havre, Francija. — Dva število pravoslavnih visokošol-pred 36. leti, katere truplo je bandita, eden Francoz drugi skih profesorjev, belgrajskega bilo najdeno v nekem sodu. | Mehikanec sta oropala prin- nadškofa g. o. Pelegrinettija, — Cleveland, Ohio. — Pet- cezinjo De Broglie v Parizu škofa Mišiča, nemškega posla-najstletna Angeline Mannino draguljev v vrednosti 300,000 nika in čehoslovaškega gene-je usmrtila 24-letnega Tony frankov. Prefriganim pariškim ralnega konzula. Posebno vese-Valoreja. Ko so jo aretirali ni detektivom se je pa posrečilo Ije pa je vzbujalo kat. dijaštvu kazala nobenega obžalovanja izvohati, da se nameravata tič- dejstvo, da se je slavnosti letos in se smejala. Izpovedala je, ka iz Francije posloviti. Ko je udeležil tudi belgrajski vseuči-da je to storila za to, ker jo je ravno imel parnik Paris odplu- liščni profesor, ki ni samo sve-Valore zapeljal. Ako je nje-:ti iz pristanišča proti pribeža- tovno znana kapaciteta, temna izpoved resnična, potem se j lišču že tolikim zločincem — več tudi odločen katolik, ki je ji ni treba bati kazni. j New Yorku, sta prihitela dva aktivno deloval v mednarod- — Chicago, 111. — Ponovilo ] detektiva na parnik in se takoj nem katoliškem pokretu. se je sovraštvo v tako zvani. podala v kabino kjer sta se na- V posnemo pa naj bo pove-"taxicab" vojni ko je bila vr- hajala bandita, ki sta mislila, dano, da je prejelo sv. zakra-žena bomba /pod "Cheker ta-|da sta že na varnem in jima mente ne samo vse organizira-xi," katero je razneslo na kos- ukazala naj dvigneta roke Jtvi- no dijaštvo, temveč tudi zelo ce. Šoferju se ni ničesar pripe- (ško, kar sta takoj storila. Me- mnogo neorganiziranih, tilo. hikanec je pa hotel to priliko -o— — Peoria, 111. — Hudo ka-j izrabiti in se znebiti draguljev O umoru v Studencih, aen je naložilo sodišče Alex ter jih zažene proti malemu o-j V hiši osumljenca Šlahtiča Mc^arrenu, kateri je ./bil ob- kencu v kabini, je pa slabo me-! v Ptuju je našlo orožništvo dolžen prestopka prohibicijske j ril: tako je ostalo v rokah po-; kladivo, ki najbrž izhaja iz de- Neka via- maž Vuletič, po poklicu krz-da Bog." j nar, doma iz Reke, že znan kot ^kademiji je prisostvovalo delomržen človek, ki raje kra-mnogo pravoslavnih, ki se ni- d ein berači kot pa dela, in je so mogli dovolj načuditi temu bil obsojen na 3 mesece težke mladostnemu idealizmu in e-j ječe. -o—-- Dva nevarna tatova je aretirala zagrebška policija in sicer mizarskega pomočnika Antona Muhiča iz Maribora in Jakoba Peternela z Gline pri Ljubljani Oba imata na vest® več predrznih tatvin in sta tudi nevarna žeparja. Peternel je tudi obtožen, da je ukradel na zagrebški glavni pošti dnevni-čarki Danici Pendulič ročno torbico s precejšno svoto denarja.' postave. Prisodili so mu dve leti ječe in poleg tega mora še plačati kazni $3,000. licije ukradeno blago in tatova.; lavnice Miklove. Šlahtič je zaprt v Ptuju. Njegovega soobto-ženca še nimajo. Čeprav, se je ŠIRITE "A. S. in EDINOST" Mlada samomorilka. V Banjaluki je skočila pod vlak 16-letna učenka. Bila je (Dalje na 4. strani.) DRUŽINSKA PRATIKA. je dospela iz starega kraja za leto 1925. To leto so jo izdali v jubilejni izdaji in je lepša kot kedaj prej. S poštnino stane 25c. Naročite jo takoj, pre-dno poide zaloga. Naroča se Edinost. •-.v..... . , AMERIKANSKI* SLOVFNSC" fN "EDINOST a najstarejši slovenski katoliški list Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Ncwspapei ir» \mtno. Amerikanski Slovenec established 1891. Edino«, tcfaaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek — Issued even 1 uesdaf Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY - — Edinost Publishing Company IS49 — West 22nd Street ChK*£0. UL ___Telephone: Canal 009S__ Cene oglasom na rahtevo Advcrtistn« -ate« or JIARO^NINA. 7a 7*41n'r-- * * — - • ......... . " 7.a Zedinjen« lh nol /■ ■» ^H'rieo. Kansdn in C T-o »->,-, ,, » Za Ohicairo. Kanado in Evrooo ca pol lets TTJBSCRIPTIOV- For lTnitM States o*r v. af ""or United States p»»r hali vm^ ...... .$4.00 7% -$JSO S4.-00 ......o*j For Chiratro Canada and Ru^op' ne* r»»* ...$475 "_^ — •• . '"-^-^-t t - - 'Entered as st-cond class matter lune 27. 1924. at the o«.*, .tnce at Zopet je pred vami v ovčji obleki... truck driver pri M. Heller h Co. Ko je Blainšek truck ustavil je hotel zavoziti truck nekoliko nazaj. Ker je bilo vse tiho je bil prepričan, da ni za truckom nobenega, toda usoda ie hotela, da se je zadaj naha-ial gori omenjeni deček in prišel je pod kolo, ki mu je na- CDESramne Zafrknik in sv. Luka. — Nekateri ljudje imajo grdo na- t, ko ste ga po Poroštvom $3000. dokler se ne novem 1 tu povedali. Zdaj i-'bo vršila sodna obravnava, kif ™SJJ** kaj pisal mu je Molek pogle-ramo na papir, mu je _ oravilo hude notranje poškod-] da "am Pod Jolict, 111. j S, to naj sporočim Vam gjbe, da je v kratkem, ko je bil ^ Ko , u-ednik di 3em zelo v^el Va- prepeljan v bolnišnico premi- brezobzirnost.prve vrste, Minulo soboto večer se. je <^l^kfnskeea nu^ P^n^ek je radi tega pod J* predkratkim Zafrkmk ne-vrafcal s zborovanja Unije od e ivmerikansKega sio-. _ ---... nianl mu ie Molek Doele- Pboenix Horse Shoe delavnice!vcnca Edin&at , naš dobropoznani rojak g. Ino' e7\ tu Povefah. Zdaj John Papich. Bilo je nekako'™ ** ravno pravo obliko ln «0 to ^ ob U. uri ponoči. Ko je stopil '36 mi dopade- Se bolj pa se mi ~ iz poulične kare na North ^ navduševalni fi4aiki r>re- kopu,-kjer je zaposlen kot mo ^^Tc^n^^o ^ voznik. Nahajal se je - ^^nTpa^r- krepko vabi skupaj naše gg.l P^em koncu motorja, ki se je leku se je duhovnike. Tega je bilo^že dav-; zaletel v vrata v premogoko- bo to zadevo uredila. | ^kel Zafrknik :-'Pusti me pri se je Viktor miru. jaz sem Zafrknik in ne Luka." — Kakor vemo, Broadway St., kakih 50 korakov od svojega doma sta istega presenetila 2 oborožena to- dopade njegova tvarina zlasti Geršič v Coalbrook premogo- ^ y nekatelfll pratikah sv. lovaja. Z revolverji v roki sta no ireua, aa di se nasa au____ Tolovaji so imeli'Sčina boIj zanimala za * naše: lo in drugače poškodovalo. Pre mižkaval je, kakor mi je povedal tisti, ki ga je videl, pri tej tuvaja. ju revolverji \ ru*i -sta , , ~ - _ i.«- ip r,r(>rpi onraska- uai J 1 v%" ga prisilila, da je dvignil r0.1 notreba^dab.se nasa duhov P«. Jk-r gaje »pr,priHkL 0 jG je še toliko, da bi se rfaTa dar krepkega sinčka. jQ dalo fotografirati?! Na to> Čestitke f Poročevalec. vprašanje pojasnuje naslednja novica. naše Slovenske volilce v naši naselbini z volilno predlogo za " našo šoFsko občino, za katero Eveleth, Minn, bomo volili dne 24. januarja; Kakor- vidim se moram zo-1925. pet jaz oglasit. Nihče se ne ga- Vsi dobro vemo. da so v na- ne od nas iz Eveletha. Tako ve- šem mestu višji davki, kakor lika naselbina in toliko Slo-1 Tukaf v nnši naselbini se ne ___ so še v katerem mestu države vencev nas je ,pa tako malo ^liko čuti. da se je delo odpr- East Helena, Mont. Špiritisti so postali zadnje čase zonet aktivni. Te dni so Illinois. novic je od nas. ro. kar je fe z veseljem za po- ^ Zagrnili, so v lawndalski dvorani vse okna in snintistic- Ta volilnf dan 24. jan. pa bol Dragi farani, kakor vidim zdraviti. Pa tudi v drugem ozi- nhiWati s odločil, ali se bodo fraši davki je dobro, da se včasih malo ™ "ismo zaspani pri nas, ^ meoiji je zacei zvišali aH bodo ostali pri sta- oglasi kedo v listu, to sem vi-! kajti večlcrat nas kakšen pri- «ranestvoin inrtv:in ivncai je rem. Ce se predlogo sprejme del pri zadnji cerkveni veseli- *ateli- oziroma prijateljica ob- " ^ il ^t tedaj bomo plačevali za vsa-jcL Le kaj bi bili tako tihi. o-iišč*. tak° ^ tudi dolgokljana ^em'a — oglasu se je aim kih dosedanji?! $100. davka še glašajmo se večkrat, da bodo Mrs- Storža se ^oglasila pri 1nmondoiarsKega dodatne $4. Z drugimi bese- ljudje znali, da v Minnesoti še hčeri spoštovane družine Mr. Kdo noče z niim govoriti v pia- živimo in da nas mrzla zima Bukowatza ter jim pustila za ^ navzoče medij-ni še pokončala Bolj ko se bo- božično darilo krepkega sinč- uceni , Molek in Zajec so mo oglašali, bolj živahno živ- ka, kateremu so dali ime Jack bili tiho Ti namreč o miljon-doslej plačevali $40. davkov od Ijenje bo med nami. Glede zad- Park Reed> botra sta Pa bila sKem ronau mcesai raai ne sn-svojega posestva boste plače- nje cerkvene prireditve se mo- brat in sestra mlade matere S1J.°'.A piedrta rec, mea nji-vali v novem letu 1926.. $56. ramjepo zahvaliti vsem na»im ~ Jack . in Mar>' Bukowatz. ™ J« Janitor, ki je rekel ju, da se volilci izre- možem in ženam, ki so se toll-' Starišem malega Jacka cesti- jaz ^ocem bom vsaj ^ei. * i . T* a i /v n 11 r4 t /k /\H«%/\o/\l T _ ko trudile, da so vse tako iz-|tamo* bo^no pripravile. Čast jim! party. dami, na vsakfh $100 asesira-nega Vašega imetia se bo dodalo nadaljne $4.00. Ako ste to v slučaj če jo na zvišanje davkov. Ponavadi pa naši Slovenci tega sploh ne razumejo, re- Omeniti moram tudi kam ga je hudič odnesel!" — Medij mu je dal dofcično pripravo in mu dal navodila, kako naj z duhom "miljondolarske- Francoski kapetan > Lepinte^ ^ fondaM divani. In duh se je NOVA IZNAJDBA koč, čemu bi šel voliti, si tra- ki smo ga imeli naših prosto- m čas, saj moji otroci ne gre- rih, katerih čisti dobiček je bil | je izumil pripravo, ki je za var-j "voril' do v publične šole. Gotovo da namenjen za Mi*s. Fr. Primožič nost potnikov v aeroplanu veli-ne, vendar pa si prihranite v pomoč velikih stroškov, ki jih kanskega pomena. Irrteresant- "Sem v deželi Osirisa. Stra-marsfkak dolar, ker davke mo- ie imela radi operacije, ki je na je ta priprava v toliko, kei ®na Je semkaj. Najtež- rate plačati vseeno, če hodijo bila težka in ki jo je mogla bo- je v neposredni zvezi s samim Je sem se iz delavčevih žu-Vaši otroci v pubiično šolo ali lana žena prestati. Ta veselica | aeroplanom. Ijevih rok. Na Lavvndale se mi Po sredi Ietafovega ogrod- je slabo godilo. Vsi so se trga- ne. Za tisti mali čas,'ko gre- se je jako lepo obnesla in je ste na volišče s par minutami si pokazala, da tukajšni Sloven-, ja teče os 0(?rrfdie je sestav- prihramte marsilcak dolar z ci lma^jo srce na pravem mestu. I jjeno iz longitudinalnih odse. Vasun glasom kadar se gre za pokazati so- ki se v efIJu združu. • u;56 Pot*klo®ese5 dnl' k0 kovanje m usm.ljenje do i ieio kak(1 r paKčice pri dežniku.,, u T , , , ,e tak T"111"1 dan m '""f . . . Med njimi pa je vzdolž celega kah, ^wndalske gospode! Na T i i«, ® eV- 86 u-!' ?",e JanUa- J,aJJZad"J0 ogrodja razpeto platno. ----------------- glasilo 162. Slo se je za $140.- nedeljo se je vršila tudi zaba- li za me. Potem so me razčesni-Ii in en del je ostal v rokah sedanjega izseljeniškega poslanika in drugi del je ostal v ro- 000.00. In 130 volil cev je voli- va pri nas, ki je bila dobro oblo v prilog; 32 pa proti. Šlo iskana. Vršila se je pri nas na se je za šolske bonde za po- West Evelethu. pravo samo ene šole. Sedaj pa prosim, da se pri- Jaz nisem proti izobrazbi in hodnjič kdo drugi oglasi iz na-izboljšanju iste, toda samo še naselbine. — Pozdrav! graft naj bi se črtal. Tukajš- A. C. N. ni šolski superintendent ima -o- plačo $8000. na leto, neče pa Sioux City, la. posled sem onemogel in postal navidezno mrtev. Vršila se je Kadar se na aeroplanu zgo- abdukcija in tozadevni stro-di katastrofa (požar, eksplo- kovnjaki so me izročili gotovi zija motorja itd.), lahko pilot del nekemu samosrajčniku, ki z enim samim pritiskom na po- me je kar s kostmi in vsemi od-sebni vzvod, ki je določen v ta govornostmi slovenskim delav-namen,/odloči letalov motor s cem, iz katerih sem prišel pokrili vred od Ietalovega ogrod- hrustal. Drugo se topi in se tto ja. V par sekundah se torej počasi stopilo. Ne imejte • upa— letalo pretvori v padalo, kajti nje, da se še kedai vidimo. Tu- odjenjati niti za en dolar, do- •nrno.i _ t Platno se v istem hipu avtoma- kaj se mi godi sedaj dobro — J»irr» n/lnn^o Inlrn^o^n 1 1 UreUII1K • - 1 UKaJ c« ____i- čim odpušča takozvane jani-i,r^_ s..*. ^ torje iz službe češ da ie nre-i Vam p0SllJam Z0Pet $2'00 za J 1 nadaljnega pol leta za naroč- nino za fist Amerikanski Slovenec — Edinost, katerega prosim, da mi pošiljate še za naprej. Po pravici Vam povem, da malo denarja v šolskem fondu. da bi se iste moglo plačevati. F. Ferlin. -o-- tično razpne in ogrodje se vs-: samo tiste dobe, ko sem bil na led izpremenjenega težišča po- Lavvndale ne morem pozabiti, stavi v vertikalno lego. Okrog Adijo za veke!" osi, ki teče skozi celo ogrodje,! T .. ...... so nameščeni sedeži tako za Je odložil instrument pilota kakor za potnike. Ti se- f™. katere*» m,u Je «°\on}, deži so urejeni tako, da vsakdo du,h. ™ljondolarskega fonda." Detroit, Mich. rn , . „ ... , .. , , . , .vedno sedi na njih vertikalno, . .. . . . „ , „ ko bi ne bilo tega lista,' bi bilo . . Dadalo nahaia v kakrJ zabiksal jezno stoj cik ob tla Kakor je to že Mr. Anton | jako dolg čas zame. Sem že 32!" ^ *e.V . 310 nanaja v kakr , rekoč: "Se mje-rn je zdelo, Grdina gL predsednik K. S. K. j let v tej deželi in vedno metf|S ^" Šel je čez zadnja vrata ven ter J. poročal v jednotinem glasilu (Jrugimi ljudmi in drugoverci. imamo tukaj Slovenci društvo Ali ta list me še vedno drži, Marije Pomagaj št. 176, K. S. da nisem pozabil, kar sem se vj K. J. to društvo se lepo razvi- mladosti naučil in da spolnu- ja in njegov krog postaja od jem cerkvene in božje zapove- de bo šlo vse pred: hudič V* meseca do meseca večji. Zadnji mesec smo imeli veselo prireditev, katere se je u-deležil tudi naš gl. predsednik Mr. Grdina, kateri je nas na-udušfTše bolj' za našo mater K. S. K. J. Zabava je bila jako izvrstna in društvo je doseglo z njo lep vspeh v vseh ozirih. Božične praznike smo obhajali na jako lep način. Nismo seveda uživali tistega veselja, kakor ga uživate po drugih večjih slovenskih naselbinah, kjer imate organizirane svoj'e župnije, svoje šole, kjer gledate raznovrstne nastope Vaše šolske mladine in tako di in da se nisem še potopil v globočine hudobij in brezver-stva. S tem pa nimam namena sam sebi kako hvalo peti, toda rečem pa lahko, da dosedaj nisem še nikdar bral kakega pro-tiverskega lista; in za vse to se moram zahvaliti edino dobre-muVašemu katoliškemu listu. . Ostajam Vaš zvesti naročnik, Jure Mušič. Razpetina padala je tako ve-1 ^ , . x _ , ... lika, da pada padalo jedva sf. ^^ so hitrostjo 3 metre na sekundo.l ^ P0" Ta hitrost je tako maihina, da| oblastih. drazestnega" Moleka se potnikom ne more ob padcu! naj "ovlco f0^ in kot tako zgoditi nič žalega. spustl v svet' Bah r — Marion, 111. — Peter Vas-knis je bil spoznan krivim, da je pretečeno soboto z nožem zabodel do smrti svojo ženo, za kar so mu prisodili dosmrtno ječo. o Ce bi se smrt dala podkupiti, bi salamensko dobro obstala v tej dobi samega grafta; j v kratkem bi bilo zlato vsega sveta v njenem žepu. * ♦ * Odkritosrčnost bližnjega se dalj'e. Vendar pri obstoječih i Mrs. Alex Butts se je obešal razmerah smo jih obhajali kot vred z drugimi otroci na auto-spodobi katoličanom tudi tručk. ki ga je vozil Joseph Pla- m&k Ponarejevalci dolarskih čekov Reu SOditi njeg°- V Subotici zaprti. ^ besen kolikor mi to za življenje zadošča tudi manj delati. Vzorno in z moraličnega stališča opravičljivo sicer to ni, ali s stališča socialne pravičnosti se temu vendar ne bi dalo veliko -oporekati. - , Toda tako pridobljeno in tako podedovano premoženje je navadno tako skromno in majhno, da ne more človeku zadoščati za življenje brez dela. Mnogo več kot človek dejansko potrebuje, si namreč sam s svojim lastnim delom skoro ne rtiore pridobiti. Zato so taki slučaji izjeme, katerih skoraj r»e bi bilo treba omenjati. Vse dru&o, tudi pošteno pridobljeno premoženje pa tti sploh ne prihaja v pošteV. I-metje ,ki ga n. pr. pridobim potom srečnih kupčij, je prav lahko pošteno pridobljeno, ali; celotna družabna zaloga živ-Ijenskih potrebščin se ni s takimi kupčijami prav nič pove-j čala in zato mi tako bogastvo tudi prav gotovo ne dovoljuje, da bi na njegov račun smel■ živeti v brezdelju. Vpoštevati moramo tudi to, da Se je vsako količkaf-večje premoženje v sedanjem družabnem redu tudi samo po sebi vsled rente, ki jo v eni ali drugi obliki donaša, množilo in rastlo, tako da je tekom dolge dobe iz malenkosti nastalo pravo bogastvo. Tudi ta višek ne , pomeni resničnega prirastka k splošnemu družabnemu bogastvu. Čim več imetja se je nam reč na eni strani nakopičilo —j če tudi na popolnoma pošten način — toliko več je na drugi strani narastla revščina. Tako Tastalo bogastvo torej tudi ne more in ne sme oproščati od delovne dolžnosti. Ako poleg vsega tega premislimo še to, kako majhna je že sama na sebi verjetnost, da bi bilo kako nekoliko večje premoženje, pa naj se nahaja v kogarkoli rokah, zbrano in pridobljeno tako, da ne bi moral bogve kdaj prej nekdo zaradi tega trpeti najmanjše krivice, potem je jasno, da sklicevanje . na pošteno pridobljeno imetje; vobče ne opravičuje nikogar, do bi smel živeti brez produktivnega, ali sicer socialno koristnega dela. Možnost ugotoviti zanesljivo tiste redke izjeme, ki bi priha-.ial^ za to, kakor smo videli dejansko v poštev, je tako nez» 1 natna in tako neverjetna, da moramo na podlagi vseh naye-lenih dejstev postaviti načelo delovne dolžnosti popolnoma brez ozira na morebitno pošteno pridobljeno bogastvo. * * * Imamo pa še druge, ki se na poseben način^upirajo delovni dolžnosti. Pravijo namreč: Vsak človek je res dolžan delati in kdor ne dela, naj — po znanih besedah sv. Pavla — tudi ne je. V tej obliki se delovna dolžnost lahko povdar-ja in. uči ter je to celo potrebno. Kajti človek je moralično dolžan delati. Napačno pa je, če se hoče iz tega napraviti nekaka čisto pozitivna, socialna dolžnost ali zapoved, ki ne stoli v resnici vendar nikjer zapisana in ki se ne da iztirjati. Ta ugovor, ki sem ga nekako tako na lastna ušesa cul, je zaradi svojih praktičnih posledic silno zanimiv. Torej učimo : Kdor ne dela, naj tudi ne je. Nikar pa ne postavljamo nekake zapovedi, ki izgleda tako, da bi jo družba utegnila nekega lepega dne uzakoniti i in potem tudi čisto resno izvajati. Jaz sam sem osebno zelo proti vmešavanju javnih oblasti v zasebno življenje. Kolikor se da dolžnost dela izvesti brez tega, naj se družba s svojimi organi nikar ne utika v to. Toda, kaj se praktično pravi to, ostanimo pri pravilu "kdor ne dela, naj tudi ne je" (če nima!), ne postavljajmo pa v! tem pogledu nobene stroge za- j povedi ? Mislim, da skoraj ne bomo j našli človeka na svetu, ki bi si upal zagovarjati lenuharjenje ter trditi, da naj tisti, ki ne delajo, le dobro žive, jedo in pijo ne meneč se, odkod se vse to dobiva. Vsi, tudi tisti, ki sami vsled svojega bogastva v brezdelju dobro in najboljše žive, bodo najbolj glasno povcTarja-li, da tisti, ki ne dela, nima pravice do jela in sploh ne do življenja. Sami zase bodo stvar seveda tako razumeli: Mi že i-mamo kaj jesti in piti, mi imamo sploh vsega dovolj in ker nam tega zaradi nedotakljivosti zasebne lastnine ne sme nihče odvzeti, zato nas tudi ne more nihče siliti k delu. Tisti potepuhi, ki nimajo od česa ži-.veti, pa lenobo pasejo, tisti naj gredo delat, da si pridobijo pravico do življenja. Tako se popolnoma zdravo in pravilno načelo kdor ne dela, naj tudi ne je, jako preprosto in enostavno preokre-ne tako, da sledi iz njega praktično čisto resna, pozitivna dolžnost — seveda le za siromake. Pri nas velja, kakor znano, še danes takozvani "vlačugarski zakon" (Vagabundengesgetz) iz 1. 1885. po katerem sme policiji vsakega, ki se potika o-krog, pa ne more dokazati da ima dovolj premoženja za preživljanje. ali pa, da išče dela, enostavno aretirati in vtakniti v luknjo. Tako je praktično za siromake delovna dolžnost pri nas že skoro 50 let uzakonjena. ' PUŠČANJE VODE. Puščanje vode pri ceveh, ki so poškodovane in kapljanje pri pipi. kakor tudi puščanje vode. teči noč in dan, napravlja pomanjkanje vode, katero je nemoROČd nadomestiti v sedanjemu času, ko je mera, ki je dovoljena 2a vporabo do vrhunca. In ravno tam kjer je dovoljena največja mera za vporabo vode. tam se jo največ potrati z rezultatom, da je polovica mesta brez potrebne količine vode. medtem ko jo druga polovica potrati več kot je njen delež; poleg tega več kakor jo pa plača. Merilci pri vodnemu oddelku po-kazujejo, da Chicago nasesa 275 ga-lono vode za vsako osebo na dan- i Cleveland,' kjer se poslužujejo istega! sistema nasesa dnevno le 137 galon;i pa vseeno ima vsaka družina tam' dovolj vode za svojo uporabo. Pritisk vode je vedno dober in voda namesto, da bi se devalo v njo razne kemikalije, ki pomore bakcile.j pride do družin čista in filtrirana. J Vsa voda v Clevelandu je merjena in ■ stroški na povprečno družino so maniši kakor pa v Chicago. (5) KAKO BI SE PREPREČILA POTRATA VODE. Vodomer je priprava, katera meri vodo, ki pride po gotovih ceveh, ravno tako kakor se meri plin, ali elektrika. Omogoči lastniku. stanovanja, da ve natanko koliko vode porabi in pokaže gospodarju ako se mu voda kje pa nepotrebnem zgublja sktozi pokvarjene napeljave. Ti vodomeri so napravljeni tako, da ne morejo kazati več kakor se je pa v resnici porabilo. Ako ti vodomeri po večletni vporabi postanejo žq izrabljeni, je mogoče, da pokazujejo manj vode kakor se jo je v resnici porabilo, nikdar pa ne več. Ko bi vsaka hiša imela svoj vodomer, tako bi vsaka družina vedla natanko koliko vode porabi in bi plačala le toliko, kolikor jo v resnici porabi. Ako bi vodomer pokazal, da kakšna družina porabi več vode kakor pa je primerno za družino, bo vodni oddelek takoj opozoril gospodarja,! da naj pogleda kje voda pušča in po pravi nedostatek. Na ta način ne bol nikjer puščala voda, ker bo vsak pri-moran takoj popraviti in na ta način bo celo mesto lepo preskrbljeno z vodo z visokim pritiskom. Malo "kapljanje vode napravi mesečno na milijone galon vode, ki gre v nič. Vsak, ki rabi vodo zgublja denar skozi nedostatke pri ceveh, ki puščajo vodo. Tako so vodni stroški višji kot bi mogli biti, ker mora mesto sorazmerno razdeliti stroške, ki so pri oskrbovanju mestne vode na vse, tudi na tiste, ki so vodo rabili nepotratno- Ako """bi pa imeli vodomer, bi pa vsak plačal le toliko, kolikor jo je v resnici porabil. Resnica je, da vodomer bi pripomogel do boljše, čiste in filtrirane vode, namesto vode v katero mečejo kemikalije, da je varna za piti. (O*. 7.) "L" železnica bo služila za VAS - - - Nobeno večje mesto ne more napredovati brez hitre transportacije. To je radi česar so postale od Chicago Rapid Transit Company delnice tako popularne za investiranje. Vsaka delnica plačuje mesečne dividende po ceni $7.80 na leto. Vi lahko začnete z $10. Vsaka delnica stane $100.00. Za podrobnosti govorite z vsakim "L" zaposljencem, ali pa pošljite ta kupon za natančne podrobnosti in Vam bomo tudi poslali brezplačno kopijo uličnega vodnika za v ^Chicago, ki ga izdaja Chicago Rapid Transit Company. UTILITY SECURITIES CO. CHICAGO, ILL. Edison Bldg. 4568 Broadway 409 — East 35th Street POZOR NAROČNIKI! . . Mi želimo, da vsi nasi naročniki dobe naš krasni stenski koledar za leto 1925. Kdor ga se nima, naj se zglasi pri lokalnemu zastopniku , ali pa piže naravnost na upravniitvo ponj. Obenem želimo opozoriti tudi vse one, katerim je naročnina potekla, naj blagovolijo isto zopet ponoviti. Številka poleg Vašega naslova znači, do kdaj imate list plačan. Točno obnavljanje naročnine veliko pomaga. Z listom so veliki stroški, zato je treba naročnino redno I plačevati; seveda, katerim nij mogoče prav tedaj, ko mu naročnina poteče ga radi počakamo. Toda kdor more, pa naj takoj naročnino obnovi, ko mu naročnina poteče. Zakaj pošiljanje zastopnikov okrog stane veliko denarja. Zato naročniki zavedajte se sami svojih dolžnosti. Za nenaročnike stane nas stenski koledar 40c. Naročite si ga, dokler zaloga ne poide! Upravniitvo. Znanstvenik • Efr. Carl Hauck Is znan znanstvenik in nar, je danes pod retirali so ga, n« __ tožbe, da je kradel po arhivih, kamor mu je bil dovoljen top, kot znanstveniku. Dovoljeno mu je bilo preiskovati arhiv v Vatikanu, kakor twfi Londonu in skrivni artuv ECaba-buržanov na Dunaja ter henzollerjev v Berlinu. Pd tej priliki je pa kradel s pomočjo nekega prijatelja ker nahajala v finančnih gah. Ukradla sta veS mentov velike vrednosti.___ čilno je, da je dr. Hauck presedel cele noči in ponarejal podpise katere je videl n* kradenih dokumentih, ki ao li od že davno umrlih kraljev, princev in cesarjev in pri ten sam občutil v sebi osebnost tistega, katerega podpis je po-narejeval in mu je v€as?h vae-lo po par dni, da je zopet prišel k sebi in se čutil, da je to, kar v resnici je. Tatvina je prišla na dan šele sedaj, ko je prijatelj Han-cka prodal ne da bi Hauok za to kaj vedel nekaj ukradenih dokumentov, kar je pripeljalo do odkritja tatvine. Širite "a. s. in edinost* Za slovenske dramatične odre! Nove igre! Nove cene! Louisville Indianapolis Milwaukee Ravnokar smo prejeli v zalogo več novih ljudskih dramatičnih iger. Dramatična društva si jih mj bavijo, dokler jih imamo v zalogi. Naročilom je vedno prid jati potrebno svoto, v money ordru. ^ IGRE: afi VZEMITE IZTIS VODNIKA PO MESTU. JOHN J. MORAN, Room 843-72 W. Adams St., Chicago. Prosim pošljite mi brez vsakih obveznosti popolne podatke v svrho informacije glede pristopa kot delničar h Chicago Rapid Transit Comp., katera nudi po 7.8%. Obenem prosim za en iztis vodnika po Chicagi. Ime.............. Naslov GRDINA TW SINOVI. • PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd Street CLEVELAND, O. Randolph 1881. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohištvo ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu ! » 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. Pozor Evelethčani! V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je na*e sreido! Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost! E. RESMAN SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJ L 420 Pierce Street EVELETH, MINN.i ROJAKI V SO. CHICAGO ALI Se ne veste da ima JO S. GORNIK 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in p reka j eno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? Vsem se priporoča v poset! NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: A. M. Kapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železnine. strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine. vse železne potrebe za postavlje-aje garage ali his. 1500 drugih različnih) predmetov v zalogi. Naše cene so naj nižje! Blago dovazamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. (S. & Kovali Sans I ELY, MINN. . Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost! Afričanka opera v 5 deja njih...........................v........$ .35 Andrej Hofer, Ljudska i- gra v 5 dejanjih..............50 Azazel. Žaloigra v 4 dejanjih .............................501 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih..................... .50 Burke in šaljivi prizori.....75 Carostrelec. Romantična opera ................................20 Domen, mešane vloge, i-gra s petjem v 5 dejanjih .75 Diletantski oder. Pouk in navodilo igralcem............45 Divji lovec, .......................35 Dolina solz. Tri enode- janke . ..........................50 Gorenjski slavce k komična opera v 3 dejanjih.....20 Goslarica naše ljube Gospe ...................................25 Jenufa. Opera iz mora v-sko kmečkega življenja .. .20 Kacijaner, tragedija v 5. dejanjih ......................... 1.00 KrivopriSežnik, mešane vloge narodna igra s«,petjem ..........................i.......75 Lovski Tat....................... .75' Lepa maska, pouk o mas- kiranju ...........................1 .25 Marija Stuart tragedija v petih dejanjih .............75 Modra ptica. Čarobna pravljica v 4 dejanjih.....50 Marta opera .....................15 Martin Krpan, dramska pripovedka v 5. dejanjih .50 Mati dramska slika v 3. dejanjih...........................75 Mati sv. Veselja, skrivnost vstajenja v 5. slikah .50 Mefistofeles opera v 4. i dejanjih s prologom in e- pilogom ...........................20 Mož beseda, v 5 dejanjih .45 Miklova Zala.....................60 Naša kri, mešane vloge .. .60 Na smrt obsojeni, mešane vloge v 3. dejanjih...........45 Na krivih potih.................20 Nižava. Muzikalna drama . i s predigro ........................20 Nedeljske ure na Društvenih odrih, 4 kratke igre: za ženske vloge; nevesta z Libana, ženin z Naza-reta, seljski angelj in dve rokinji.............................50 K Mamici igra za otroke .05 Okrutna šala. Šaljiva igfft v 4. dejanjih______ Ob vojski, Krek___.__ Orliči in drugi tiči, igra za dečke ______________ Prodana nevesta. Komična opera .................... Ploha. Vesela vaška igra v 3 dejanjih _______ Proslava Cirila in Metod« Deklamacije in prizor_ Slovenska Talija, 1. «v. Razvalina življenja. 2aio- igra v 3 dejanjih_ Donna Diana_________ Slovenski Oder, L *v. t-gre za mešane vloge; Slovenski oder. Pri kapelic« in "čarovnica"________ Slovenski oder, IL «v. V boju za poklic, moške vloge, Palčki, mešane vioge^ Seviljski brivec. Komičaa opera ................. Sfinga. Drama v 4 dejanjih .................... Sin. Drama v 4 dejanjah Trubadur, opera____ Tajnost. Komična opera Tekma. Drama v 3 dnja njih. Turški križ______ Tihotapec . ________'.... Užitkarji. Kmečka žafo- igra . ------------------ Volkašin . ............... Veseloigre in šaljivi p*t- zori ................... Vrag in Katra. Opera, v 3 dejanjih.............. Za križ in Svobodo ___ Zbirka ljudskih igerc $ zvezek, občinski tepček^ Zbirka, 13 snopič: Ves-talka, Smrt Marije device ; Marijin otrok, same ženske vloge ____________ Zbirka, 14. snopič: Ji ška deklica; Materin goslov, ženske vloge: Sv. Boštjan, M. ul........... Zbirka, 15. snopič: Ffcjfei-ola in Neža, ženske vloge; Turki pred Dunajen, Mož, vi________________________________ Zbirka, 20. snopič, S*. Just, M. vloge; Ljubesxsa marijinega otroka, ske vi__________________________-_r_ Za križ in svobodo______ Zbirka ljudskih iger 1&. in 19. snopič___________ \75 .30 , .1.0 ^20 v50 , JtO .45 M .45 450 .75 .«0 JZQ .45 .50 ^20 JZQ .30 ..ao J30 Knjigarna Edinost — West "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." HAGARIN SIN m ROMAN. PAUL KELLER. — F♦ O. 20 Skozi okno nizke stoječe dvorane so gledali ljudje, stari, nekaj otrok, človek z leseno nogo in — vsi nezakonski ouekje in matere zadnjega leta. Po enem letu so smeli ti mla-izobčenci zopet plesati z drugimi. Zdaj so morali leto dni delati neke vrste pokoro in žalovati. Stali so zunaj v jesenski noči in gledali s poželjivimi očmi rajajoče veselje. Če se je v •tvwrani okno zarosilo, je prišla včasih kaka usmiljena roka in eJbrtsala z robcem šipe. Lora je to storila dvakrat. Kako je bife r dvorani vse veselo! C^lo dve gluhonemi deklici sta se smejali in neprestano plesali. V srcu grešnikov zunaj se je o-gfetslto kesanje in zavist. Deklice so iskale roko dragega in iz-praževale z lahnim pritiskom: "Ali me boš vzel? Boš mi vrni? čast? Bom smela zopet plesati?" _ Robert Winter, ki je poznal vaške običaje, se je često o-fcrt na izobčene, katerih obrazi so se motno videli za šipami. In ko se je nekoč uprav Lora zavrtela mimo njega in se gtastto smejala, ga je prevzel velik strah. Neka prikazen ga je mučila. Deklica je odšla s plesišča in zunaj na vrtu je videl med izobčenci Loro, videl njen bledi, žalostni obraz, kako gleda skozi okno, videl njene sladke, modre oči, kako strme daleč ko* mrtvaške oči. Tega ne more prenašati.. Z bliskajočimi pogledi jo išče po plesišču. In ko jo najde smejočo se in veselo, ga niti ni bolelo, da jo je zopet objel longin. Toda skrbi se ni mogel rešiti. Med odmorom je skušal priti še enkrat do nje. Dobi jo v dnu rani. **Ko se boste vračal domov, Lora, Vas bo spremljala pač r»pet Flscherjeva Selma ?" vpraša v strahu. ' "Menda vendar!" odvrne nepotrpežljivo. Pogleda ga, kot da ji je nadležen. "Seveda pojdeva skupaj!" Ko je stal zopet na odru, si je očital. To je bilo od njega sfrevo in predrzno. Ni imel pravice, da bi jo strah oval in v njegovem vprašanju je bilo nekaj kot sumnja ali vsaj skrb. To je bilo žaljivo zanjo. Kaj je pa mislil o nji ? S kakšno pravico? -- ^ Težki očitki. Ko se je tako sam s seboj jezil in si dejal, oa dekle kot Lora, ki se mu je dala poljubiti, lahko pleše in potnje, ^nu je bilo lažje in žalost je ponehala. Vendar je natanko pazil, ko je Lora proti dvanajstim prikimala z glavo v slovo. Fischerjeva Selma je šla z njo, toda istočasno je izginil tudi poštni asistent; njegov spremljevalec, angleški trgovec, je pa ostal in med petjem: "I'm a jolly good ffcUow--hip, hip, hura!" plesal med viharnim veseljem občinstva z metlo. Pohl, Italijan, je skoraj počil od smeha nad svojim dvonom, četudi je vedel, da se samo dela neumnega in uganja borke, da bi se priljubi} občinstvu, da je norec za lastno reklamo. Steiner, ki se je malo napil, je začel spuščati k plesu na tubi strašne glasove. Vsa dvorana je odmevala od razbrz-daj*ega veselja. Samo Robert Winter se ni vsega tega nič udeleževal. Strmci je v veliko stensko uro na nasprotni strani. In komaj je preteklo pet minut, odkar je odšla Lora, zašepeše Steinerju: "Zadržujte ljudi! Naj uganjajo burke! Naredite daljši odmor! Kmalu se vrnem." In £e je bil zunaj in dirjal brez klobuka po cesti, se dre-vil, v groznem strahu z isto žgočo bolestjo v srcu kot takrat, ko je podčastnik sramotil njegovo mater. Pride do križišča. Tu stoji star kažipot. Tja se gre v Tei-chovo. Luna se slabo svetlika skozi oblake, da se more cesta le motno spoznati. Robert hiti po poti na polje. Droben dež mu rosi na čelo in se meša z znojnimi kapljicami, ki mu neprestano teko čez glavo. V medlem svitu lune gresta dva človeka, moški in ženska. Drži jo krog pasu in poljublja. Lora! Moči so godcu opešale.-Težka trudnost mu leže v ude. Nekaj korakov se opoteka naprej, hoče klicati, popasti moža, toda čuti, kako mu je zginila vsa moč, in se počasi vrne s trudnimi koraki v vas. t Naj gre! Naj hodi po poti, ki vodi v sramoto in bedo! Ni tekel za njo. Ni je hotel svariti. Ni bila vredna. Najprej njega, potem onega! Kdo ve, koga še! Vse en večer! Pet mark je zaslužil danes. Te hoče dati nji. Plačati hoče poljube. Vlačuge se morajo plačati, za sramoto noče ostati dolžan. Pet mark je dovolj. Čez leto dni bo v sramoti. Njen nepravi deviški venec bo raztrgan. Ljudje bodo kazali nanjo. Zapustiti bo morala stričevo hišo, spodili jo bodo. Prav ji je. Sovraži jo. Kdor je tako lep in ljubek, ne bi smel biti tako zloben. Počasi stopa Robert Winter po motni, nočni poti. Zopet pride v vas do starega kažipota. Na kamen ob cesti se usede. -- Skozi tiho noč prihajajo žarki daljne, velike milosti, bolj skrivnostno kakor skriti zvezdni soj. Do samotne duše sežejo in spremene jezo in sovraštvo v žalost. O, da je ta svit zašel, da je ta venec ovel, da boto ta rdeča lica obledela in se bo ta smeh spremenil v bolestno stokanje ! Na takem križevem potu bo stala nekoč na tresočih se nogah v mrazu in sili, ne da bi vedela kam. Ona in — Strok! Zdaj se vzravna samotni mož. Otrok ! Dvoje drobnih oči zre vanj, majhni trepetajoči ročici tavata po sivem zraku, na poti pred seboj vidi malo umirajočo ženo, sliši beden otroški jok. "Mati!" Se enkrat trssoče . . . medlo . . , "Mati!" Zopet zdirja nazaj na polje po poti, ki pelje v Teichan. Ne sme biti. Rešiti jo mora. Mora! Kaj takega ne sme izgovoriti, ne misliti! To je pretežka krivda reči prvič ženski besedo: vlačuga. Mora jo najti, domov pripeljati. iiuiitiDininiiiiiintiiitiiutiiC3i>it!iiti!;MO TUDI Mil" TO SO SESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. 2e na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi se Vas? ^ Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh ve!ikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre-l ' jo