■o
Im It--
■co •in ic"> "o
Ceste so jima vzele dva otroka!
Goran Bojčevski: »Skladanje je božja energija«
i»	
90,6 95,1	95,9 100,3
nT']' k	:
VSAKT0R	EK IN PETEK
Št. 30/Leto 66/Celje, 15. april 2011/Cena 1,30 EUR
□
rn
Drago je biti star
Razkrivamo, kdo danes nosi breme plačevanja za varno starost in - kar je še bolj pomembno - kdo si primerno oskrbo na stara leta sploh lahko privošči!
Iz ptičje perspektive
Mercator Center Celje
Opekam i šks 9, Celje. tel. št; 03/426 80 00
Od Četrtka, 14. aprila, . do sobote, 23. aprila 2011
Velikonočna tržnica
Med svati na rokovnjaški poroki
2
NASA TEMA
NOVI TEDNIK
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Po eskimskem vzoru?
Pred leti mi je prišla v roke knjižica o dveh eskimskih starkah, ki ju pleme zaradi pomanjkanja hrane pusti v snegu in mrazu. Stari in bolni sta v breme ostalim. Vendar se ne predata, s skupnimi močmi preživita in nazadnje celo pomagata svojemu plemenu in si pridobita njegovo spoštovanje. Zmoreta zaradi izkušenj, modrosti, neupogljivosti.
Pretresljiva zgodba o kruti borbi za preživetje, o življenju, kjer za ostarele in slabotne ni prostora, na prvi pogled nima nobene zveze z našim okoljem. Žal le na prvi pogled. V moderni družbi smo iznašli domove za starejše, ki predstavljajo bolj civilizirano obliko »odslovitve« ljudi iz njihovega okolja. Kar je, roko na srce, za mnoge najboljša rešitev, saj jim žal v današnjih razmerah drugačne nihče ne more zagotoviti. V večini primerov pa bi starejši veliko raje ostali doma. Toda časi, ko so lahko skupaj bivale tri generacije in skrbele druga za drugo, so bolj ali manj mimo. Še celo na podeželju, kjer je bilo takšno med-generacijsko sožitje zakon, zidajo razkošne domove, da bi bili starejši v bolj domačem okolju, potem ko bi se preselili vanje. Velikokrat druge možnosti res ni. Kako sicer zagotoviti celodnevno oskrbo za mater ali očeta, če se služba potegne do poznega popoldneva? In kako nato plačevati domsko oskrbo, če je pokojnina mizerna, mladi pa na robu preživetja?
Zagotovo odločitev o domu ni enostavna, toda velikokrat je neizbežna. Drugačnih oblik je namreč premalo in preslabo so organizirane. O slabi vesti, nemoči in občutku napačne odločitve, hkrati pa bremenu in obveznosti obiskovanja vedo veliko povedati tisti, ki so vse to že doživeli. Vsi drugi upajo, da bodo njihovi starši dočakali čim višjo starost, da bodo zdravi in da bodo lahko ostali kar najdlje doma brez tuje pomoči. Vmes lahko težave sicer premosti pomoč na domu, dnevni centri pa so lahko izhod za dopoldansko druženje starejših, ko so njihovi otroci v službah. Usmeritve in dokumenti, ki jih piše tudi Evropa, pa govorijo o tem, da naj bi se inštitucionalna oblika umikala različnim oblikam oskrbe na domu in v skupnosti. Zakaj torej toliko novih domov, ne pa več možnosti pomoči na domu? Kje so tu zasebne pobude, ki bi jih država lahko podprla v smislu novih podjetniških idej? In kje so mladi, ki bi lahko starejšim pomagali s prostovoljnim delom?
Starost ni nekaj, česar bi se človek veselil, saj prinaša vrsto tegob. Verjetno je to eno najbolj stresnih obdobij v življenju človeka, če začnemo z upokojitvijo in nižjim standardom zaradi slabih pokojnin, s smrtjo partnerja, z izločitvijo iz družbenega življenja, odhodom v dom ali bolnišnico in s tem osamitvijo. Nekaterih stvari se ne da spremeniti, druge bi lahko - z večjo odprtostjo in razumevanjem za sočloveka. In predvsem brez strahu in groze pred starostjo.
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
	J
n	17
ZADNJA NOVICA
Ni hudih indicev za prekinitev projekta!
Vlada je obravnavala celovito poročilo o izgradnji bloka 6 skupaj z osnutkom nacionalnega programa za energetiko.
Sklepe vlade je na novinarski konferenci po seji vlade predstavila ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radič. Zaradi visoke stopnje tveganja projekta bo, po besedah Radičeve, vlada dala poroštvo za najem posojila v višini 440 milijonov evrov le, če bo vodstvo izdelalo nov investicijski program, ki bo upošteval vsaj 9 odstotno donosnost projekta. Poudarila je, da ni nobene ovire, da HSE poišče kakšne druge finančne aranžmaje za dokončanje projekta.
Drago je v naši domovini biti star
Vsakršna oskrba je za upokojenski žep velik zalogaj - Domovi za marsikoga razkošje - Se splača ostati doma?
Z ugotovitvijo, da se prebivalstvo tudi v Sloveniji stara in da se zvišuje odstotek ljudi, starejših od 65 let, ne odkrivamo tople vode. Ključno vprašanje je: kdo bo plačeval za varno starost in primerno oskrbo starejših? Še posebej, kot poudarjajo njeni pripravljalci, če bo pokojninska reforma »padla« in se bodo pokojnine zniževale? Za osnovo smo vzeli povprečno neto pokojnino z varstvenim dodatkom, ki je februarja znašala 583,25 evra, in preverili, kaj si lahko upokojenci z njo »privoščijo«.
Bivanje z oskrbo v domovih za starejše občane je le ena od možnosti inštitucio-nalnega varstva v Sloveniji. Osnovna dejavnost domov je varstvo starejših, Zakon o socialnem varstvu pa jo uvršča v javno službo ter opredeljuje kot obliko inštitucionalne socialno varstvene storitve, namenjene odpravljanju osebnih stisk in težav starejših od 65 let in drugih oseb, ki zaradi starosti, bolezni in drugih razlogov ne morejo živeti doma. Seveda je možna tudi namestitev starejših v zasebnih zavodih, kjer je oskrba praviloma dražja. A že sicer ni poceni. Storitve oskrbe plačujejo stanovalci sami oziroma s pomočjo svojcev in občin.
Cene domske oskrbe so odvisne od načina oskrbe glede na zdravstveno stanje in potrebe varovancev. Če vzamemo za primer cenik Doma ob Savinji Celje, se cene oskrbe gibljejo od 484 (dvoposteljna soba) oziroma 532 evrov mesečno (enoposteljna soba)
V februarju 2011 je bilo po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji skoraj 585 tisoč prejemnikov pokojnin. Najvišja izplačana pokojnina je znašala 2.284 evrov, povprečna neto pokojnina pa 583,25 evra. Najnižja pokojnina za 15 let delovne dobe je znašala 192,91 evra, kmečka pokojnina 234,25 evra, kmečka borčevska pokojnina 468,50 evra in državna pokojnina 183,54 evra. Povprečni znesek vdovske pokojnine pa je znašal 63,32 evra. V strukturi je bilo starostnih upokojencev, ki prejemajo do 500 evrov pokojnine 34,7 odstotka, upravičencev, ki prejemajo nad 500 do 1.000 evrov je bilo 54,5 odstotka, tistih, katerih pokojnina je znašala nad 1.000 do 1.500 evrov, je bilo 8,2 odstotka in tistih, ki so prejeli nad 1.500 evrov pokojnine, je bilo v februarju 2011 2,5 odstotka.
za oskrbovance iz prve kategorije do 891 oziroma 939 evrov mesečno za stanovalce z najtežjimi zdravstvenimi težavami. Cena je lahko še višja glede na razne nadstan-dardne storitve, kot so lastne sanitarije ali balkon. Nižje so cene v večposteljnih sobah. Dnevno varstvo v Domu ob Savinji znaša glede na zdravstveno stanje oskrbovanca od 11 do 21 evrov dnevno.
Domovi za starejše kot gobe po dežju?
V zadnjih letih so se tudi na Celjskem pojavljale ideje o gradnji novih domov za starejše. Občine so bile zainteresirane za gradnjo v raznih oblikah javno-zaseb-nih partnerstev; spomnimo samo na primer Šentjurja, kjer je občina napovedovala gradnjo doma na Planini pri Sevnici, hkrati pa so dom načrtovali v sosednji občini Dobje. Brado ima že tudi ideja o gradnji doma v Rimskih Toplicah, kjer je laška občina pred leti »rezervirala« zemljišče, a do realizacije ni prišlo. Ker je ministrstvo za delo blokiralo podeljevanje koncesij, so prej zainteresirani zasebni investitorji stisnili rep med noge.
Zgovoren je tudi primer gradnje doma upokojencev v Žalcu. Tega naj bi kot dislocirano enoto Doma upokojencev Polzela v jav-no-zasebnem partnerstvu zgradili do konca 2014, žalska občina pa je že objavila poziv občanom, da do konca maja sporočijo svoj interes za sprejem v dom. Na podlagi števila prijav bodo v občini odločali o usodi naložbe, ki je v načrtih že kakšno desetletje. Dolgoletno prelaganje papirjev se je pred približno letom končalo s padcem hmeljske žičnice in pripravo zemljišča za začetek gradnje. A se je spet zataknilo. Ministrstvo za delo je namreč ocenilo, da je več kot osem milijonov evrov vreden dom starejših s 134 posteljami zastavljen preveč ambiciozno in razkošno. Kar nekaj časa so se na ministrstvu ukvarjali z izračuni oziroma s cenami za posameznega oskrbovanca in proučevali, ali se za projekt odločiti ali ne, in torej privoliti v pogodbo z Občino Žalec in Domom upokojencev Polzela. Pred kratkim pa so iz direktora-ta za socialne zadeve žalski občini sporočili, da načeloma podpirajo gradnjo doma
z 90 posteljami in naj torej občina projekte spremeni, tako da bodo število postelj s 134 zmanjšali na 90. Predvidena cena oskrbnega dne v novem žalskem domu bi po izračunih znašala 25 evrov.
Stroški na plečih uporabnikov, svojcev in občin
Ugotovitev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je, da v naši državi več kot 70 odstotkov stanovalcev domov plačuje celotne stroške oskrbe izključno iz lastnih virov in ob pomoči svojcev (v Nemčiji na primer le 28 odstotkov). »Država je plačila v celoti preložila na uporabnike, svojce in deloma tudi lokalne skupnosti, saj ti preko cene storitev plačujejo tudi ostale stroške domov, vključno s socialno oskrbo. Državni proračun izvajalcem ne prispeva ničesar za izvajanje redne dejavnosti in zavod za zdravstveno varstvo znižuje priznane stroške ob nezmanjšanih obveznostih. Prihodki domov tako ne zadoščajo za »pokrivanje« dejanskih stroškov. Deloma iz plačil uporabnikov domovi »pokrivajo« tudi stroške zdravstvene nege,« opozar-
ja predsednik upravnega odbora skupnosti socialnih zavodov Boris Koprivnikar.
Treba je opozoriti še, da so se cene osnovne oskrbe v domovih s 1. marcem zvišale, saj jih je ministrstvo za delo dvignilo za 1,5 odstotka.
V skupnosti so zaradi vedno težjega položaja domov in stiske uporabnikov, ki ne zmorejo »pokrivati« stroškov, pripravili predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in negi. Od lani je v jav-
ni razpravi. Med drugim predvideva razbremenitev uporabnikov in ureditev financiranja. Država naj bi se po predlogu umaknila z investicijskega dela financiranja socialnih zavodov, kar jo stane pet milijonov letno. Ta denar naj bi raje namenila dolgotrajni oskrbi. To pomeni, da bi krila socialno oskrbo v domovih, ki jo zdaj plačujejo uporabniki. Stanovalci v domovih bi plačevali le osnovno oskrbo, na ta način pa bi lahko tudi poeno-
tili cene javnih in zasebnih domov. »Ob tem je treba ostale storitve cenovno tako prilagoditi, da se bo ljudem splačalo ostajati tudi doma,« še meni Koprivnikar.
Za povprečnega podeželana je dom tabu tema
Ali se ljudem splača ostati doma? Če je v mestnem okolju ob pešanju življenjskih moči odhod v dom pač nekaj samoumevnega, se na podeželju take usode še vedno
drži določena stigma. Tudi navezanost na domačijo, naravo in živali običajno otežuje vživljanje v novo okolje. Da so taki scenariji izrazito breme tudi širši družbi, lahko konkretno doživimo na skoraj vsaki seji manjših občin. Tako so v Dobju pred dnevi
obravnavali dilemo, ali prodati šestnajstino kmetije, ki je v lasti njihove oskrbovan-ke. To je edini vir, iz katerega lahko minimalno »pokrijejo« že približno 80 tisoč evrov oskrbovalnine za eno njihovih občank. »Za našo občino znašajo ti stroški kar precejšen del proračuna. V domski oskrbi imamo predvsem invalidne osebe, ti programi pa so izredno dragi. Trenutno jih je manj kot v preteklih letih, vendar demografsko stanje kaže, da bo število kmalu večje,« pravi župan Franc Leskovšek.
V večini primerov si ljudje želijo čim dlje, po možnosti do konca, ostati doma. Za nekatere je primerna rešitev bivanje v dnevnih centrih, vendar zahteva precejšnje angažiranje svojcev. Ko teh ni, pride v poštev pomoč na domu. S subvencijami občine in zavoda za zaposlovanje je trenutno še relativno dostopna. Vendar je tako stanje urejeno samo še do julija letos. Če ne bo novih razpisov države, se zna cena za uporabnike dvigniti v nedosegljive višave.
Glede na demografsko sliko strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da bo poleg domov treba urediti alternativne možnosti, ki bodo ljudem omogočale, da svojo samo-
stojnost v domačem okolju ohranjajo čim dlje.
Le dosegljiva pomoč šteje!
Pomoč na domu lahko ljudje koristijo, če so invalidi, starejši od 65 let, kronični bolniki in podobno. Na voljo imajo 20 ur mesečno, v izrednih razmerah jim lahko časovni obseg povečajo za tretjino. Večina uporabnikov, v Dobju jih imajo trenutno devet, uporablja te storitve nekajkrat na teden po dve uri. Če cene zaokrožimo, je doslej veljalo, da posameznik plačuje okrog dva evra, šest jih prispeva država iz naslova politike aktivnega zaposlovanja, osem pa občina. Če bo z letošnjim julijem država iz tega partnerstva izstopila, to pomeni, da polovica ekonomske cene 16 evrov še vedno ostane v domeni občine, druga polovica pa pade na pleča uporabnika. Pri dvajsetih urah na mesec je to 160 evrov. Kaj to pomeni za povprečno kmečko pokojnino, je jasno že na prvi pogled. Glede na to, da je za občine to kljub vsemu lažje breme kot oskr-bovalnina v domovih, pa bo ta delež bolj verjetno morala prevzeti občina.
PM, StO, BA Foto: arhiv NT
wiflfw.novitednik.com
" VARNO ZALEDJE ZA VAŠE DEPOZITE.
Svoje prihranke nam lahko povsem zaupate. UniCredit Bank je članica skupine UniCredit, ene največjih in najtrdnejših finančnih skupin v Evropi. Preverite našo pestro ponudbo depozitov in izberite najvarnejši način varčevanja. www.unicreditbank.si/depoziti
& UniCredit Bank
SI ŽELITE KAKOVOSTNEGA PROFESIONALNEGA IZZIVA? IŠČETE ATRAKTIVNO BRANŽO ZA URESNIČITEV TEH ŽELJA? STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMIČNO OKOLJE? STE PRILAGODLJIVI IN SE VEDNO PRIPRAVLJENI UČITI? VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO?
Novem Car Interior Design Žalec, Slovenija je proizvajalec visoko kakovostnih lesenih dekorativnih elementov za luksuzne blagovne znamke avtomobilov, kot so Audi, BMW, Mercedes, Renault, Rover in Volvo. Je del nemškega koncerna Novem Car Interior Design Gmbh Vorbach, ki ima petdesetletno tradicijo in je vodilni svetovni proizvajalec luksuznih dekorativnih komponent za avtomobilsko industrijo lesa, kovine, plastike in tekstila.
Naši atributi:
•	več kot 50-odstotni tržni delež na svetovnem trgu
•	visoka kakovost
•	občutljivost do ravnanja z okoljem
•	ustvarjalno in pozitivno delovno okolje
•	možnosti izobraževanja, usposabljanja in razvoja kariere
•	kontinuiran razvoj in inovativnost
•	podjetje prijazno družinam zaposlenih
Če ste na zgoraj postavljene odgovore odgovorili pritrdilno in morda dodali še kakšno dodatno ustvarjalno misel, ki je presegla omejitve zgornjih vprašanj, potem je naša ponudba kot nalašč za vas.
Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. V uspešen tim bi radi pritegnili sodelavko ali sodelavca s podobnimi lastnostmi za naslednje delovno mesto:
Tehnolog kemijskih procesov (m/ž)
(vzpostavitev procesov na področju uporabe polimerov in poliuretanov, definiranje načinov nadzora le-teh, testiranje in obvladovanje granulatov in ostalih materialov v proizvodnem procesu)
POGOJI ZA ZASEDBO DELOVNEGA MESTA:
•	srednješolska ali višješolska izobrazba kemijske smeri
•	3 leta delovnih izkušenj
•	znanje za delo z računalnikom MS Office
•	znanje nemškega ali angleškega jezika (prednost imajo kandidati z znanjem nemškega jezika)
•	samoiniciativnost, samostojnost, odgovornost, organizacijske sposobnosti
NUDIMO VAM:
•	ustvarjalno delovno okolje
•	stimulativno plačilo
•	delo v mladem in dinamičnem kolektivu
•	delo v mednarodnem okolju
•	interno in eksterno izobraževanje doma in v tujini
Vaše prijave z dokazili pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov:
Novem Car Interior Design d.o.o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec. ali na elektronski naslov natalija.tkauc@novem.si.
www.novem.de
NAJ BO NAS IZZIV TUDI VAS IZZIV.
SPREJMITE GA IN SI OMOGOČITE KAKOVOSTEN PROFESIONALEN RAZVOJ IN NEPRECENLJIVE DELOVNE IZKUŠNJE!
Gorenje s plusom
V velenjski družbi nova blagovna znamka za zahtevnejše kupce
V prihodnjih mesecih se bo na izbranih evropskih trgih, tudi slovenskem, pojavila nova blagovna znamka Go-renje+, s katero želijo v prihodnje predvsem povečati prodajo aparatov z višjo dodano vrednostjo, saj so izdelki nove blagovne znamke namenjeni zahtevnejšim kupcem.
Naprodaj bo v specializiranih kuhinjskih salonih, temelji pa na celovitem konceptu širokega nabora aparatov za kuhanje, peko, hlajenje in pomivanje. V naboru aparatov Gorenje+ je tudi pečica z upravljalnim modulom iChef+, ki ga je nagradila mednarodna strokovna žirija »red dot«. Kot je na predstavitvi poudaril direktor marketinga Aleksander Uranc, je blagovna znamka Gorenje+ za družbo strateška blagovna znamka, ki jo bodo razvijali na dolgi rok kot vodilno panevropsko znamko skupine. Uvajali jo bodo na trgih, kjer je segment kuhinjskih studiev dovolj razvit.
Gorenje+ odlikujejo čiste linije in usklajen dizajn, poleg nagrajene pečice pa v ospredje postavljajo indukcijsko kuha-lišče povezanih kuhalnih površin, kompaktno parno in mikrovalovno pečico, pomivalni stroj za 17 pogrinjkov in popolnoma prenovljen
Branko Apat: »Za letos imamo visoke cilje. Vendar se zavedamo, ker so razmere v celi Evropi zelo težke, da jih bo težko doseči.«
Novo blagovno znamko je poleg Branka Apata in Draga Bahuna pomagala predstavljati tudi Petra Majdič, ki je pokazala kar nekaj spretnosti pri kuhi.
dobičkonosnost in povečala tržne deleže. Ustvarila je 1,38 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 16,5 odstotka več kot leta 2009. Čisti dobiček je znašal 20 milijonov evrov.
»Res smo lani poslovali precej bolje kot leto prej, vendar nismo povsem zadovoljni. Kriza še traja, v večini držav EU se je nezaposlenost še povečala,« je opozoril Apat. Letos jih tare izjemen porast cen vhodnih surovin, na primer nafte in jekla, kar zelo otežuje poslovanje in povzroča zaskrbljenost. »Tudi kot odgovor na to dogajanje ponujamo Gorenje+. Vendar je uveljavitev blagovne znamke truda polno delo, ki daje resne rezultate šele v dveh, treh letih.«
US, foto: GrupA
hladilnik. Večino aparatov izdelujejo v Sloveniji oziroma v Velenju, ki bo, kot zatrjujejo v Gorenju, še naprej razvojna baza v skupini.
»Prisilni« na delu
Prisilni upravitelj Alposa Andrej Marinc je umaknil ugovor proti vodenju prisilne poravnave v tem šentjurskem podjetju, zato je celjsko okrožno sodišče v torek ustavilo postopek. Je pa v tem tednu ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave podal prisilni upravitelj celjskega podjetja SGP Nova Leon Be-nigar Tošič.
Benigar Tošič ugotavlja, da dolžnik ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti iz rednega poslovanja in zamuja s plačilom plač. Tako so bile plače za februar izplačane šele 1. aprila, a še to samo neto zneski. Prispevkov in davkov dolžnik ne plačuje že ves čas trajanja prisilne poravnave, ker nima dovolj likvidnih sredstev, prav tako zamuja z drugimi plačili, tako da banke že grozijo s tožbami. V SGP Nova sicer še opravljajo dejavnost, vendar je mesečna realizacija premajhna, da bi »pokrivala« tekoče stroške zaposlenih, amortizacije ter financiranja poslovanja.
Novih poslov v času prisilne poravnave niso pridobili,
zato ostajajo brez potrebnih likvidnih sredstev. Zato Tošič ocenjuje, da ni možnosti, da bi v celjski Novi izvedli predviden načrt finančne reorganizacije. Tudi zato je vložil ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave, kar bi, če bo sodišče ugovor potrdilo, lahko pomenilo stečaj tega celjskega gradbinca.
Kar se tiče Alposa, spomnimo, da je prisilni upravitelj Ma-rinc ugovarjal postopku, ker ni videl možnosti, da bi uspel načrt finančnega prestrukturiranja. Potem je Alpos spremenil načrt in s podpisom pogodbe o ravnanju upnikov odpravil glavni Marinčev pomislek. Zato je prisilni upravitelj svoj ugovor umaknil, s čimer se je Alpos zaenkrat izognil stečaju. Podpisani sporazum med drugim predvideva, da bo Alpos pridobil 15 milijonov evrov, ki jih nujno potrebuje za vzpostavitev normalne proizvodnje v cevarni, ki je osrednji proizvodni program. Alpos zdaj vodi nekdanji prokurist Ljubo Osovnikar.
US
Pomen blagovnih znamk
Da imajo blagovne znamke v 60-letni zgodovini podjetja, ki je zraslo iz vasice Gorenje, izjemen pomen, je potrdil tudi član uprave Branko Apat, ki je spomnil na čas po razpadu Jugoslavije: »Ves čas smo skrbno varovali ime Gorenje, ki je v 90. letih pomenilo moč in podjetje ohranilo pri življenju. Tudi zdaj sta gradnja in ohranitev lastne blagovne znamke pogoj za preživetje.«
Gorenje je pred enajstimi leti pod svojo blagovno znamko prodalo 65 odstotkov celotne proizvodnje, danes je že 90. V Gorenjevi lasti je še več bolj ali manj močnih znamk, med
njimi Mora, Atag, Etna, Asko, Upo ... Večinoma gre za regionalne znamke, ki jih poznajo kupci posameznih držav, z njimi pa pokrivajo različne cenovne znamke. Kot je poudaril Apat, vsaka potrebuje svoj pristop in svoje oglaševanje. Podobno. kot je ob predstavitvi Gorenje+ sodelovala naša šampionka Petra Majdič, ki je že opazila, da so izdelki in ime velenjske družbe vsaj v evropskem prostoru zelo znani.
Kriza še traja
Poročali smo že, da je Skupina Gorenje lani kljub še vedno težkim razmeram na trgih in naraščajočim stroškom surovin in materialov izboljšala
Energetsko učinkoviti!
Na konferenci Dnevi ener-getikov v Portorožu so za najbolj energetsko učinkovito podjetje med velikimi družbami razglasili Premogovnik Velenje.
Energetski menedžer leta pa je postal Rajko Pirnat, ki prav tako prihaja iz premogovnika. Velenjčani so zmanjšali celotno porabo energije za 8 do 10 odstotkov, hkrati pa so zmanjšali tudi specifično rabo vseh
energentov na proizvod. Ob tem so napovedali, da bodo naslednje leto pridobili certifikat novega standarda EN 16001 za sistem upravljanja z energijo. Kljub temu, da je Premogovnik Velenje energetsko podjetje, redno dosega izredne kazalnike uspešnosti gospodarjenja z energenti, kar vpliva na nižjo ceno premoga in posledično elektrike, proizvedene v Termoelektrarne Šoštanj. US
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041669 362 (do 14. ure)
Sejem za podjetja, ki ne tarnajo
Na celjskem sejmišču je ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radie v torek odprla štiri strokovne sejme - Forma tool, Plagkem, Graf&Pack in Livarstvo - ki bodo na ogled še danes, v petek.
Kot poudarjajo organizatorji, v Celju gostijo najbolj inovativna in razvojno usmerjena podjetja, ki tudi v težkih gospodarskih časih ustvarjajo dodano vrednost in vlagajo v razvoj, kar je opazila tudi ministrica Radiceva: »Gre za podjetja, ki tudi v času krize ne tarnajo, ampak ustvarjajo in razmišljajo, kako izumiti kaj novega.«
Če so se na teh sejmih pred dvema letoma soočali z učinki svetovne gospodarske krize na industrije, ki se predstavljajo bienalno na tem sejemskem četverčku, so v družbi Celjski sejem pri pripravi letošnjih sejmov opazili, da se razmere umirjajo. »Krivulja gospodarske rasti se obrača navzgor, razmere se stabilizirajo, vra-
čamo se na poti rasti. To se odraža tudi v letošnji podobi sejmov, ki ponovno združuje predstavitve novih tehnologij in številnih razvojnih dosežkov. Znova so se nam pridružili tudi številni razstavljavci, ki jih leta 2009 ni bilo v naši druščini, seveda pa nekaterih tudi ni, saj niso preživeli težkih časov,« je ob odprtju sejemskega četverčka povedala izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar.
Gospodarsko ministrstvo je po besedah Radiceve ves čas krize spodbujalo razvoj novih proizvodov, za kar so lani namenili 290 milijonov evrov. »Prvi rezultati oziroma nekateri izdelki so že na voljo. Ti proizvodi bodo konkurirali na globalnem trgu in to je tisto, kar potrebujemo,« je povedala Radiceva. Letos je država novim razvojnim centrom razdelila 179 milijonov evrov, pripravlja pa nov razpis za krepitev razvojnih skupin in oddelkov v podjetjih. Dobrodošla je tudi
Ministrica za gospodarstvo Darja Radie: »Prvič sem na takšnem sejmu, kjer se predstavljajo visokotehnološki inovativni izdelki. Utrip je nekoliko drugačen, vidi pa se, da gre za inovativno vzdušje. Energijo in ponos kar čutiš, zato sem navdušena. Mladim priporočam obisk sejmov, saj lahko v Celju vidijo, kaj zmore slovensko gospodarstvo, kakšne izdelke znamo narediti in s kakšno tehnologijo lahko konkuriramo na globalnem trgu. Kar nekaj razstavljavcev mi je povedalo, da že imajo pripravljene nove izdelke, ki pa jih zaradi konkurence še ne želijo pokazati. Obisk tega sejma mi vliva upanje, da imamo v Sloveniji zdravo jedro gospodarstva, da imamo ljudi, inovatorje, tiste, ki znajo ustvarjati nove proizvode z visoko dodano vrednostjo. To je naš motor, ki bo peljal Slovenijo v boljše čase.«
Ministrica Radiceva si je sejemsko dogajanje zelo natančno ogledala.
novost, da sta se tega področja lotili dve ministrstvi hkrati. Gospodarsko ministrstvo in ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo sta namreč pripravila pomemben
dokument - Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011-2020, kjer združujeta ukrepe za krepitev razvojno inovacijske dejavnosti.
US, foto: GrupA
Za subvencije zmanjkuje časa
Prvi sejemski dan so podelili tudi tradicionalna sejemska priznanja. S Celjskega je med nagrajenci samo Gorenje Orodjarna, ki je poleg srebrnega prejelo tudi zlato priznanje za transferno orodje za podjetje Peugeot.
Terme Olimia preko meja
V Termah Tuhelj, ki so v lasti Term Olimia, sta v torek slovenski in hrvaški predsednik, Danilo Türk in Ivo Josipovic, prisostvovala začetku gradnje novega hotela, ki pomeni eno največjih naložb v hrvaškem turizmu v letošnjem letu.
Gre za 12 milijonov evrov vredno naložbo, z novim hotelom pa bodo v hrvaških termah pridobili 130 dvoposteljnih sob s šestimi apartmaji ter kongresni center z zmogljivostjo približno
450 oseb. S tem bo omenjena destinacija nedaleč od slovenske meje imela na voljo 270 sob oziroma 500 postelj. Naložba, v katero bodo Terme Tuhelj prispevale dva milijona evrov,
ostalo pa bodo poplačali s pomočjo kreditov, bo končana v začetku prihodnjega leta.
Terme na hrvaški strani meje delujejo od leta 2003, njihov ustanovitelj in lastnik pa so Terme Olimia. Direktor Zdravko Počivalšek je med polaganjem temeljnega kamna večkrat poudaril pomen nadaljnjega razvoja kontinentalnega turizma na Hrvaškem, ki bo prihodke od turizma prinašal skozi vse leto. Kot je omenil predsednik Türk, naložba v termah Tuhelj simbolizira novo raven sodelovanja med
državama na področju gospodarstva in odpira nove priložnosti za razvoj gospodarstva in turizma, hkrati pa tudi za plemenitenje življenja na tem skupnem prostoru.
Oba predsednika sta sodelovala na srečanju gospodarstvenikov s Hrvaške in iz Slovenije, srečanje pa je poleg hrvaške gospodarske zbornice pripravila celjska regionalna gospodarska zbornica. Srečanje so naslovili Krepitev gospodarskega sodelovanja Hrvaške in Slovenije s poudarkom na programih EU in področju turizma.
US, foto: GrupA
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije zaradi skrajšanega roka za oddajo zahtevkov za ukrepe kmetijske politike poziva vse upravičence, ki nameravajo v letošnjem letu še oddati svoje zahtevke, da se najkasneje v tem tednu s kmetijskim svetovalcem dogovorijo za pomoč pri izpolnjevanju zahtevkov.
Zamudnikom, ki se bodo najavili po tem roku, na KGZS ne morejo več zagotoviti, da jim bodo lahko v rednem roku pomagali pri izpolnjevanju zahtevkov. »Zaradi intenzivnega izvajanja del na kmetijskih in gozdnih površinah je bilo namreč zbirnih vlog za leto 2011 izpolnjenih manj, kot smo predvidevali. Do 10. aprila je bilo vloženih malo več kot 35 tisoč oziroma 58,5 odstotka od predvidenih 60 tisoč vlog, kolikor naj bi jih letos vnesli do 6. maja. Do konca izvedbe kampanje bodo kmetijski
svetovalci morali vnesti malo manj kot 1.500 vlog na dan, zato je še toliko bolj pomembna pravočasna najava vlagateljev zbirnih vlog,« pojasnjujejo v zbornici,
Sicer je za izvedbo elektronskega izpolnjevanja zbirnih vlog in ostalih zahtevkov v letu 2011 na oddelkih za kmetijsko svetovanje pri KGZS pripravljenih 84 vnosnih mest, za pomoč vlagateljem pri vlaganju zahtevkov pa je ustrezno vsebinsko in računalniško usposobljenih 265 kmetijskih svetovalcev. Tudi letos nudijo pomoč vlagateljem po sistemu naročanja, ki na posameznih območjih oziroma na posameznih vnosnih mestih poteka enako kot v preteklih letih. Ker so načini naročanja na vnosnih mestih različni, naj se vlagatelji o tem podrobneje informirajo na izpostavah oddelkov za kmetijsko svetovanje pri KGZS.	US
Načrtovano naložbo sta že na lanski novinarski konferenci predstavila Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia, in Ivana Kolar, direktorica Term Tuhelj.
MESTNA OBČINA CELJE
je dne 15. 4. 2011 na svojih spletnih straneh http://moc.celie.si/uprava/cgi/MOC.cgi?page=in
OBJAVILA RAZPIS O DODELITVI FINANČNIH POMOČI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA VMESTNI OBČINI CELJE VLETU 2011.
Informacije: Oddelek zafinance in gospodarstvo, Alja Založnik, 42 65 779
iz NAŠIH KRAJEV
Država jih ne goljufa več
Osrčje Kozjanskega med danes in jutri - Občinske ceste boljše kot državne
KOZJE - Osrčje Kozjanskega, ki je pogosto prezrto, je v teh dneh bolj v središču pozornosti kot običajno. V občini, ki praznuje danes občinski praznik, ter njeni bližnji in daljni okolici, se v teh dneh ozirajo v kozjansko preteklost, sedanjost in prihodnost. To je seveda obenem priložnost za pogovor z županom Andrejem Kocmanom o tem, kje Kozjance čevelj »žuli« ter kje ne več.
V	občinskem središču gradite poslovno-obrtno cono ter že vabite vlagatelje. Vam jih bo uspelo privabiti dovolj?
Težko pričakovano poslov-no-obrtno cono gradimo v času, ki za pridobivanje novih vlagateljev ni najbolj ugoden. Kljub temu ostajam optimist, saj bodo v coni že letos začeli graditi trgovski objekt Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, katerega odprtje je predvideno še letos. Istočasno zemljišča v coni že ponujamo na trgu in iščemo možne investitorje. Gradnje cone smo se lotili previdno, tako da bo pripravljena vsa komunalna oprema, zemljišča, ki so predvidena za gradnjo objektov, pa bodo ostala v kmetijski rabi vse do trenutka, ko se bo pojavil prvi kupec. V prejšnji sestavi občinskega sveta se je sicer govorilo o štirih znanih investitorjih, ki se do zdaj na občini še niso oglasili.
V	Kozjem ste v zadnjih letih zaprli dve tovarni, Dekor in Konfekcijo Mont. Tudi tam so prazni prostori za morebitne vlagatelje ...
Prostori nekdanjega Dekorja so naprodaj po ugodni ceni, žal kljub povpraševanju resnega kupca še ni. V hali nekdanjega Monta je proizvodnja, saj v njej deluje podjetje Makop iz Domžal, usoda dvorca, ki je v lasti države, pa je negotova. Vodstvo Kozjanskega parka, ki ima dvorec v upravljanju, razmišlja o smiselnosti prestavitve uprave v Kozje, saj je to povezano z velikim finančnim vložkom. To je tema, o kateri bomo še veliko govorili in skupaj iskali najbolj ugodne rešitve, idej je namreč več.
Župan Kozjega Andrej Kocman
Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kozje bo danes, 15. aprila, na gradu Podsreda. Zlati grb Občine Kozje bodo podelili prizadevnemu župniku v pokoju Alojzu Weingerlu iz Podsrede, ki si prizadeva za obnovo sakralnih stavb, prav tako je bil ustanovitelj Mešanega pevskega zbora Podsreda. Srebrni grb namenjajo letos turističnemu in kulturnemu delavcu Antonu Zakošku s Pilštanja, bronastega vodji policijskega okoliša Francu Fonu iz Ješovca ter denarni nagradi Gobarskemu društvu Kozjansko in Moškemu pevskemu zboru Kozje.
Pri velikih načrtih za ustanovitev doma starejših v Kozjem vas v zadnjem času prehitevajo v Podčetrtku. Kako razmišljate o tem v občinski upravi?
Na območju treh občin, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek in Kozje, se naša občina s prizadevanji za gradnjo doma za starejše ukvarja najdlje, že kar osem let. Pri tem smo naleteli na številne ovire, saj smo želeli zgraditi dom z lastno koncesijo. Žal je bilo mnenje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da je na tem območju že dovolj domov za starejše.
Mi se s tem nikakor nismo strinjali, saj smo občina, ki je odmaknjena od centrov in infrastrukture, zato smo se odločili za aktivnosti za gradnjo dislocirane enote: anketa, ki smo jo izvedli na območju treh občin, je namreč pokazala, da bi dom takoj napolnili. To za dom v Šmarju in za ministrstvo očitno ni dovolj, kar me seveda preseneča. Med tem časom se je začelo govoriti še o manjši enoti v Podčetrtku, zato sem takoj navezal stik z vodstvom doma v Šmarju pri Jelšah in ministrstvom in namero so mi potrdili. Povedal
sem, da nimam nič proti, saj se vsaka občina trudi po svoje, kljub temu pa izrazil začudenje, saj smo mi v igri že zelo dolgo. Zadnji odgovor direktorice doma v Šmarju je, da ministrstvo ne podpira niti dislociranih enot, saj je v postopku sprejema nov zakon, ki bo bolj podpiral pomoč na domu in zagotavljal sredstva za odpravo arhitektonskih ovir. Kljub temu še vedno nismo vrgli puške v koruzo in v tem smislu iščemo nove povezave.
Resen problem za hitrejši razvoj Občine Kozje so slabe ceste, dostopnost .
Ne vem, na katere ceste mislite, občinske ali državne? Če bo šlo tako naprej, bodo občinske kmalu v boljši kondiciji kot državne. V preteklem letu smo bili v občini na tem področju zelo uspešni, saj smo pridobili obmejna sredstva, in tudi letos smo pripravili velikopotezne projekte, ki jih bomo prijavili na različne razpise. Kar se tiče državnih cest, menim, da bi se kljub temu, da se na našem območju izvajajo različna sanacijska dela, moralo vlagati precej več. Poseben problem je cesta Buče-Kozje s katero se že vse predolgo ukvarjajo in je bila lani v državnem proračunu zaradi recesije celo izločena. Nujno bo treba preplastiti cesto med Podsredo in Lesičnim, saj jo je zob časa že zelo načel, enako velja za cesto Pod-sreda-Koprivnica. Za naše ljudi, ki se vozijo v službo v oddaljene kraje, pa komaj čakamo na obvoznico mimo Šentjurja in s tem na hitrejšo povezavo z avtocesto. Na vse to ministrstvo nenehno opozarjamo.
Občina Kozje je bila dolgo prikrajšana za denar na račun obmejne lege, čeprav s Hrvaško neposredno ne meji. Kako ste zadovoljni zdaj?
Občina Kozje je v deset-kilometrskem obmejnem pasu in končno smo lani in letos prišli do denarja iz tega naslova. Lani, kot sem že omenil, za ceste, letos za zamenjavo salonitnih cevi iz smeri Pilštanja do Kozjega. To so zelo pomembna sredstva, saj si ne znam predsta-
vljati, kdaj in kako bi vse to izvedli brez te možnosti. S sprejemom novega zakona o skladnem regionalnem razvoju obmejnih območij pa bodo - kar je zelo pomembno - podjetniki, ki bodo vlagali v nova delovna mesta, deležni državnih in evropskih subvencij. V tem vidim tudi možnosti za našo poslovno obrtno cono.
Država je Občino Kozje dolgo neupravičeno zapostavljala tudi na račun denarja za omejeno rabo prostora na vplivnem ob-
močju jedrske elektrarne Krško, ki ni daleč. Kako je s tem danes?
Do lani so bile do tega upravičene samo občine Krško, Brežice in Sevnica, šlo je namreč za političen dogovor, ki je bil nedvomno v škodo naše občine. Končno so se zadeve spremenile in del denarja pripada tudi nam - predvsem zaradi bližine lokacije skladišča za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Ta denar je za naš proračun zelo pomemben.
BRANE JERANKO
VILE VALDEBEK PULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega
življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v. hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Darko Popovič Telefon: 000386 (0)41691 857 ali 00385 (0)91400 85 85 E-pošta: darko.popovic@cm-celje.si
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje www.gorenje.si
gorenje
ODLIČNI UČINKI, ZNATNI PRIHRANKI V A++ ENERGIJSKEM RAZREDU
Pralni stroj Gorenje
WA 72147
19 programov • LED prikazovalnik • tiho delovanje • zamik vklopa do 24h • kratek program 17' • hladno pranje 15° C • popolna zaščita pred prelivom • SterllTub samočlstllnl program • samodejno doziranje vode glede na polnitev • poraba vode 49 l
A++: 20% manjša poraba energije, kot pri energijskem razredu A
Nenehen razvoj na področju zmanjšanja porabe električne energije potrjujejo najboljši modeli, ki porabijo 20 % manj električne energije v primerjavi z energijskim razredom A. To je hkrati tudi najboljši dokaz prijaznosti do okolja.
www.gorenje.si
^f Privoščite si (internet (telefonija
; večjo hitrost!
@
televizija
Vsi novi naročniki na trojček T42, do 31.8*2011 plačujete ceno trojčka T33!
lektro
T U R N Š E K
03 42 88 198 03 42 88 199
www.tumsek.si info@turnsek.net
osfcrta s plinom in toploto

Smrekarjeva 1, Celje
■ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@cnergetika-ce.si
Urejeno, opremljeno, varno
Letos se bo v Mestni občni Celje začela obnova starega mestnega jedra - Končno zagotovitev protipoplavnih ukrepov
CELJE - Minuli občinski praznik je bil tudi čas za delanje bilanc, kaj je bilo narejeno in kaj se obeta. Lani je celjska občina največ sredstev, podkrepljenih z evropskimi, namenila za obnovo turističnih in rekreacijskih biserov Celja: Starega gradu in Šmartinske-ga jezera. Kot kaže pa se bodo glavna dela, največji zalogaj letošnjega leta, kmalu preselila v mestno jedro, saj se obeta njegova težko pričakovana obnova. Celje bo dobilo tudi nov vrtec, končno pa naj bi se začeli izvajati tudi ukrepi, da knežjega mesta ne bi več poplavljalo.
Natančno pred enim tednom je bilo uradno odprtje novozgrajenega dela Bežigrajske ceste. Dela so se začela že lani, ko je izvajalec del, podjetje CM Celje, zgradil novo cesto, priključek in krožišče ter preuredil industrij ske in železniške tire, zadnja faza, gradnja južnega priključka ceste v Gaje in mostu čez vzhodno Ložnico, pa naj bi se končala v tem tednu. Cilj gradnje je bil zagotoviti učinkovito mobilnost ter ustvariti pogoje gospodarskega razvoja. Z novo cesto naj bi se povečala aktivnost območja in odprle dodatne možnosti za nova delovna mesta v poslovno industrijski coni. Nenazadnje nov prometni režim pomeni tudi manjše zastoje in boljšo pre-točnost prometa. Investicija je bila skupno vredna več kot tri milijone evrov, skoraj 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev je občina pridobila od
službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Temeljiti v domovanju Celjskih grofov
Lani se je končala tretja faza prenove Starega gradu, v kateri so s pomočjo sredstev sklada za regionalni razvoj (900 tisoč evrov) sanirali Friderikov stolp. Z 1,6 milijona evrov vredno investicijo so dopolnili obnovo obzidja, glavnega prireditevne-ga prostora in ostalih objektov iz prejšnjih let. Obnova Starega gradu je tako zaenkrat končana, čeprav bo občina še na preži za kakšne razpise za obnovo kulturnozgodovinskih spomenikov. »Želimo obnoviti še gotski palacij ter urediti razstavni prostor,« je pojasnil celjski župan Bojan Šrot. Se bodo pa letos nadaljevala obnova Knežjega dvorca. »Lani smo bili uspešni na razpisu
krajinski muzej. Ministrstvo za kulturo pa bo prispevalo tudi polovico denarja za ureditev komunikacijskega stolpa, tako bomo v Knežji dvorec skupno vložili približno 2,8 milijona evrov,« je povedal Šrot.
Končno prenova mestnega jedra
Dolgo pričakovana obnova starega mestnega jedra Celja naj bi se letos vendarle začela. Trajala bo več let, saj bo finančno in tehnično zelo zahtevna. Poleg menjave tlakov in mestne opreme se obeta še menjava komunalnih vodov na mestnem križu Stanetove ulice ter Glavnega trga in Prešernove ulice s Krekovim trgom. Dokumentacija projekta je že pripravljena. Šrot ob tem upa, da se dela ne bi še dodatno zavlekla zaradi arheoloških najdb. »Glede na to, da se je na tem območju že kopalo, menim, da pri
Ta teden se končuje gradnja odseka Bežigrajske ceste, konec del pa je občina že obeležila z uradnim odprtjem ceste. Izvedena dela sta si skupaj ogledala celjski župan Bojan Šrot in direktor podjetja CM Celje Marjan Vengust.
O tem, da je bil Mestni gozd Celje med petimi evropskimi primeri dobre prakse, smo že poročali. Skupno ima celjska občina v lasti kar 300 hektarjev gozdov, poleg Mestnega gozda ima največ gozda na območju Pečovnika, Vipote in Celjske koče. Župan Bojan Šrot je napovedal nakupe še več gozdov s sredstvi iz prodaje lesa. Občina pa ima v načrtu še postavitev nekakšne učne hiške. Ta bi stala na sedanjem območju plazu ob Partizanski cesti, namenjena bi bila predvsem osnovnošolcem in predšolskim otrokom za namene naravoslovnih dni ter spoznavanja gozdnega habitata.
ministrstva za kulturo, na katerem smo pridobili slaba dva milijona evrov. Obnavljali bomo zahodni trakt dvorca, kjer bo svoje prostore dobil po-
izkopavanju ne bodo naleteli na kaj nepričakovanega. Se je pa to zgodilo pri gradnji kanalizacije na Bregu, kjer smo se lotili še prenove cestišča,
komunalnih vodov in razsvetljave. Arheološke raziskave so končane, upam, da se bodo dela končala do konca maja,« je napovedal Šrot.
Prav tako se končuje gradnja kanalizacije v okolici Šmartin-skega jezera, vredna kar 1,6 milijona evrov, nekaj je bilo evropskih sredstev, več kot polovico je investirala mestna občina. Na kanalizacijo se bo lahko priključilo skoraj dvesto gospodinjstev, hkrati pa se bo izboljšala kakovost vode v jezeru. Načrti občine glede razvoja jezerskega turizma, kot je znano, so obsežni. »Lani se je končala gradnja prve tretji-
Končno se premika pri marijagraškem ovinku
LAŠKO - Ministrstvo za okolje in prostor je konec marca na Upravno enoto Laško oddalo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za začetek del na Savinji. Gre za ureditev Savinje od mari-jagraškega ovinka do Udma-ta. Po desetletjih čakanja se Laščanom tako obeta večja poplavna varnost.
Občina Laško je leta 2002 sprejela odlok o občinskem lokacijskem načrtu za ureditev Savinje. Gre za projekt, pri
katerem bodo prestavili strugo reke Savinje. S tem bodo ovinek zravnali in posledično bo pretok Savinje hitrejši. V Laškem si za tako ureditev Savinje prizadevajo že desetletja. Obljubljali so jim, da bo gradbeno dovoljenje izdano že lani, enako tudi, da bodo že lani začeli delati. Ministrstvo se je zdaj vendarle zganilo in napoveduje, da se bo urejanje Savinje začelo letos. Seveda, če bo šlo vse po načrtih.
V laški občini si želijo, da bi sami pripravili razpis za iz-
vajalca, gre pa za javni razpis. Upajo, da pritožb ne bo, saj bi te lahko še zavlekle začetek del, na katera že tako težko čakajo. V najboljšem primeru bi se prestavljanje struge začelo jeseni, čeprav bi bili prav spomladi, torej zdaj, najboljši pogoji, ko je voda nizka. Strugo naj bi prestavili v enem letu. Že zdaj pa si v Občini Laško želijo, da bi ob prestavitvi struge lahko uredili tudi nasip ob Rimski cesti. S tem bi poplavno varnost za bloke na desnem
Marijagraški ovinek naj bi še letos začeli »ravnati«.
bregu Savinje precej izboljšali, čeprav gre za nasip, visok le nekaj deset centimetrov. Bodo pa s prestavitvijo struge oziroma s hitrejšim pretokom Savinje v večji nevarnosti Rimske Toplice in Zidani Most.
Celoten projekt marijagra-škega ovinka ne vključuje le prestavitve struge, ampak tudi gradnjo novega mostu čez Savinjo, ukinitev podvoza, ki je velikokrat poplavljen, in gradnjo novega podvoza, novo ureditev ceste in dva premostitvena objekta čez reko La-homnico. To je že naslednja faza ureditve območja do Udmata. Kdaj naj bi se začela druga faza, na ministrstvu še ne govorijo. Napovedali so le, da naj bi se dela v celoti končala do leta 2014, nameravajo pa projekt prijaviti za sofinanciranje iz kohezijskega sklada Evropske unije.
Čeprav bo ureditev mari-jagraškega ovinka zagotovil večjo poplavno varnost, to še zdaleč ni dovolj, da bi bili La-ščani lahko mirni ob večjem deževju. Za večjo poplavno varnost Laškega so nujni zadrževalniki v Zgornji in razliv-na polja v Spodnji Savinjski dolini.
ŠPELA KURALT Foto: TimE (arhiv NT)
Mestna tržnica Celje se je letos uvrstila v izbor 39 najboljših projektov za evropsko nagrado za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe, ki je ena najpomembnejših in najuglednejših svetovnih arhitekturnih nagrad. Nagrada je nekakšen evropski oskar za arhitekturo. Za letošnjo nagrado je bilo nominiranih 343 projektov, ki so bili v Evropi izvedeni v zadnjih dveh letih. Župan Bojan Šrot je pojasnil, da so na tržnici opravili še zadnje manjše popravke in da je ta zdaj zares zaživela. Občina želi odkupiti še zemljišče v neposredni bližini, kjer je nekoč že tudi bila tržnica. Tam naj bi uredili prostor za prodajo ekoloških živil ali za kakšne druge vsebine, ki sovpada s tržnično dejavnostjo.
ne pešpoti okoli jezera, ostalo želimo dokončati v naslednjih letih. Je pa vse odvisno od evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi, saj smo za obdobje do 2013 sredstva že porabili,« je povedal Šrot.
Glavni pobudnik
protipoplavnih
ukrepov
Spomnimo, da je ravno Mestna občina Celje pospešila začetek del, ko je naročila in plačala izdelavo dokumentacije za izvedbo lokalnih protipoplavnih ukrepov. Dokumentacija in študije so pripravljene, kar pomeni, da se bodo gradbena dela začela že letos in se nadaljevala v naslednjih letih. Celoten projekt, ki se bo izvajal tudi v občinah Luče, Vojnik in Laško, bo stal 50 milijonov evrov, samo na območju celjske občine pa so načrtovana gradbena dela na vodotokih vredna 30 milijonov evrov. Gre za precejšnje posege v prostor, saj bo treba zvišati nasip na levem bregu Savinje in zgraditi več suhih zadrževalnikov na nekaterih lokalnih vodotokih. Velika investicija bo tudi gradnja novega Splavarjevega mostu, ki je prenizek.
SLIK0PLESKARSTV0 PARKETARSTV0 TALNE OBLOGE
Ob tem Šrota skrbi, kaj bo z gradnjo suhih zadrževalnikov na porečju Savinje, kjer se zadeve praktično ne premaknejo z mrtve točke. Državni lokacijski načrt namreč še ni izdelan. »Bojim se, da bomo zamudili vlak za pridobitev sredstev, ki so do leta 2013 za poplavno varnost na voljo v okviru kohe-zijskih skladov. Lahko se nam zgodi, da bodo sredstva porabili drugje, zadrževalnikov pa še vedno ne bomo naredili,« je zaskrbljen Šrot. Napovedal je, da bo Mestna občina Celje spet prevzela pobudo, tako kot je to že storila pri izdelavi državnih lokacijskih načrtov za območje Celjske koče, Šmartinskega jezera in nazadnje za protipoplav-ne ukrepe. »To pomeni, da bi se povezale zainteresirane lokalne skupnosti, najele ustrezne ustanove, pokrile stroške za izdelavo dokumentacije, nenazadnje pa tudi opravile pogovore z ljudmi, ki živijo na območjih, kjer bi se gradili suhi zadrževalniki, kaj to sploh pomeni,« je napovedal Šrot, ki meni, da bo to verjetno najkrajša pot do zagotovitve poplavne varnosti ob celotni strugi Savinje.
POLONA MASTNAK, Foto: GrupA
smziBiCu
VRUNČEVA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04, 57/08, 90/09-odl. US), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, v nadaljevanju Pravilnik), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10), Zakona o socialnem varstvu (ZSV- UPB2, Ur. list RS, št. 3/07-UPB2, 23/07, 41/07)
Nepremičnine Celje, d. o. o., Miklošičeva 1, Celje
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
1. PREDMET RAZPISA 1. 1 Predmet razpisa
Nepremičnine Celje, d. o. o. (v nadaljevanju: razpisnik), razpisuje oddajo v najem najmanj 40 neprofitnih stanovanj na območju Mestne občine Celje, ki bodo uspelim upravičencem oddana v najem predvidoma v letih 2011-2012.
Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi in sicer:
-	lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe;
-	lista B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo.
Od razpisanega števila 40 stanovanj bo predvidoma:
-	najmanj 30 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in se bodo uvrstili na listo A;
-	največ 10 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika, in so zavezani plačati lastno udeležbo ter se bodo uvrstili na listo B.
V kolikor bo število prosilcev za stanovanja, namenjena prosilcem z liste B, manjše od razpisanega števila stanovanj, se preostala stanovanja dodelijo ostalim upravičencem z liste A.
1. 2 Neprofitna najemnina
Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03, 142/04, v nadaljevanju: Uredba) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki bodo lahko uveljavljali pravico do subvencionirane ne-profitne najemnine v skladu z Uredbo oziroma drugim predpisom, veljavnim v času najema stanovanja.
Informativno navajamo, da za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, približno 180,00 EUR. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržna stanovanja, po merilih in postopku, določenim s pravilnikom.
1.3 Površinski normativi
Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani površinski normativi, kot jih določa Pravilnik v najem v 14.,15. in 16. členu, in sicer:
Velikost gospodinjstva	LISTA - A		LISTA - B	
	%	Meja dohodka v EUR	%	Meja dohodka v EUR
1 - člansko	90 %	do 869,97	od 90% do 200 %	nad 869,97 do 1.933,26
2 - člansko	135 %	do 1.304,95	od 135% do 250 %	nad 1.304,95 do 2.416,58
3 - člansko	165 %	do 1.594,94	od 165% do 315 %	nad 1.594,94 do 3.044,88
4 - člansko	195 %	do 1.884,93	od 195% do 370 %	nad 1.884,93 do 3.576,53
5 - člansko	225 %	do 2.174,92	od 225% do 425 %	nad 2.174,92 do 4.108,18
6 - člansko	255 %	do 2.464,91	od 255% do 470 %	nad 2.464,91 do 4.543,16
2.3 Premoženje prosilca
Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:
-	da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 ne presegajo gornje meje določene v točki 2.2. tega razpisa;
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik nepro-fitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino;
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Vrednost 40 % primernega stanovanja glede na velikost prosilčevega gospodinjstva je razvidno iz preglednice.
Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje točkovano s 320 točkami po vrednosti točke 2,63 EUR in površinski normativi.
Glede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja (vse drugo premično ali nepremično premoženje v državi in tujini razen premoženja po 3. alinei 3. člena pravilnika) v lasti prosilca ali drugega družinskega člana ne sme presegati naslednjih zneskov:
3.2 Stalnost bivanja na območju Mestne občine Celje
Razpisnik določa v skladu s 4. členom Pravilnika poleg splošnih pogojev še dodaten pogoj stalnosti bivanja v Mestni občini Celje, ki ga morajo izpolnjevati vsi prosilci, da so upravičeni do uvrstitve na ustrezno listo, in sicer se ta pogoj točkuje na naslednji način:
Stalno bivanje v Mestni občini Celje	
nad 5 do 10 let	20 točk
nad 10 do 15 let	30 točk
nad 15 do 20 let	40 točk
nad 20 let	50 točk
Doba stalnega bivanja se točkuje na podlagi potrdila Upravne enote Celje od vključno leta 1971.
Doba stalnega bivanja se točkuje od vključno leta 1971 dalje, ker za obdobje pred tem letom ni mogoče dobiti potrdila o stalnem prebivališču na območju Mestne občine Celje. Upošteva se število let, dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve bivanja se leta seštevajo.
3.3 Prosilec z daljšo delovno dobo
Prosilci z daljšo delovno dobo: kriterij se prizna vsem prosilcem, ne samo tistim brez stanovanja ali podnajemnikom, s čimer se glede upoštevanja delovne dobo prosilci izenačijo. Prosilec predloži kopijo delovne knjižice ali pa prosilčevo delovno dobo zapiše in overi prosil-čev delodajalec na potrdilu o prejetih dohodkih
Prosilec z daljšo delovno dobo	
prosilec je moški - več kot 13 let delovne dobe	50 točk
prosilec je ženska - več kot 12 let delovne dobe	50 točk
3.4 Izobrazba
Prosilec predloži potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala; spričevalom, izdanim v tujini, mora biti priloženo mnenje o priznavanju in vrednotenju izobraževanja).
Višja	40 točk
Visoka ali univerzitetna	50 točk
Doktorat ali magisterij	60 točk
3.5 Udeležbe na prejšnjih razpisih
Razpisnik določa v skladu s 4. členom Pravilnika poleg splošnih pogojev še dodaten pogoj uvrstitve na prednostno listo na prejšnjih razpisih, ki ga morajo izpolnjevati vsi prosilci, da so upravičeni do uvrstitve na ustrezno listo, in sicer se ta pogoj točkuje na naslednji način:
Število članov gospodinjstva	Površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe - lista A	Površina stanovanja s plačilom lastne udeležbe - lista B
1-člansko	od 20 m2 do 30 m2	od 20 m2 do 45 m2
2-člansko	nad 30 m2 do 45 m2	nad 30 m2 do 55 m2
3-člansko	nad 45 m2 do 55 m2	nad 45 m2 do 70 m2
4-člansko	nad 55 m2 do 65 m2	nad 55 m2do 80 m2
5-člansko	nad 65 m2 do 75 m2	nad 65 m2do 95 m2
6-člansko	nad 75 m2 do 85 m2	nad 75 m2 do 105 m2
Število članov gospodinjstva	Vrednost drugega premoženja - 40 %
1 - člansko	10.674,86 EUR
2 - člansko	15.512,37 EUR
3 - člansko	18.515,20 EUR
4 - člansko	21.137,62 EUR
5 - člansko	24.111,84 EUR
6 - člansko	27.183,68 EUR
Udeležba na prejšnjih razpisih	
1 uvrstitev na prednostno listo	30 točk
2 uvrstitvi na prednostno listo	50 točk
3 ali več uvrstitev na prednostno listo	130 točk
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2.
Razpisnik lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi.
Razpisnik lahko odda v najem tudi večje stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi, pri čemer se razlika v m2 obračuna kot prosto oblikovana najemnina.
2. RAZPISNI POGOJI
2.1	Splošni pogoji
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so popolno poslovno sposobni državljani Republike Slovenije in, ob upoštevanju vzajemnosti, državljani ostalih članic Evropske unije. Za oboje velja, da morajo imeti na dan objave razpisa stalno prebivališče na območju Mestne občine Celje.
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj so tudi:
-	žrtve nasilja v družini, ki imajo na dan objave razpisa na območju Mestne občine Celje začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.
-	do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku.
-	prosilci, uporabniki hišniških stanovanj in njihovi zakonski in zunajzakonski partnerji, s katerim so bila stanovanja dodeljena pred letom 1991 zaradi opravljanja hišniških in podobnih del in se morajo zaradi upokojitve oz. nezmožnosti opravljanja del na zahtevo lastnikov izseliti.
2.2	Dohodkovni kriterij
Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če mesečni dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 ne presegajo zgornje meje, določene v odstotkih od povprečne neto plače v državi, ki je v navedenem obdobju znašala 966,63 EUR.
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 25 odstotnih točk.
Ker obstoječi predpisi in tehnične možnosti ne omogočajo neposredno pridobivanje podatkov o neto dohodkih po uradni dolžnosti pri Davčni upravi RS, morajo prosilci podatke o neto dohodkih gospodinjstva predložiti sami za navedeno obdobje. Enako obdobje pred razpisom za ugotovitev dohodka gospodinjstva se upošteva tako za ugotovitev upravičenosti kot tudi za obveznost plačila lastne udeležbe.
2.4	Najemniki bivalnih enot
Prosilci, ki so najemniki najnujnejših bivalnih prostorov oz. bivalnih enot v lasti razpisnika, pod pogojem, da redno in brez prekinitve uporabljajo bivalno enoto, da imajo poravnane vse obveznosti za uporabo bivalne enote in da so bili redni plačniki, za kar se štejejo tisti najemniki, ki v letu dni pred razpisom niso bili več kot trikrat v zamudi s plačilom mesečnih obveznosti in imajo na dan zaključka razpisa poravnane vse zapadle obveznosti. Najemnik bivalne enote, ki se na razpisu uvrsti med dobitnike stanovanja, pa pred dodelitvijo neprofitnega stanovanja ne izpolnjujejo pogojev glede redne uporabe in rednega plačevanja obveznosti za bivalno enoto, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se mu le-to ne dodeli.
2.5	Najemniki tržnih stanovanj v lasti razpisnika
Prosilci, ki so najemniki tržnih stanovanj v lasti razpisnika, pod pogojem, da redno in brez prekinitve uporabljajo tržno stanovanje, da imajo poravnane vse obveznosti za uporabo tržnega stanovanja in da so bili redni plačniki, za kar se štejejo tisti najemniki, ki v letu dni pred razpisom niso bili več kot trikrat v zamudi s plačilom mesečnih obveznosti in imajo na dan zaključka razpisa poravnane vse zapadle obveznosti. Najemnik tržnega stanovanja, ki se na razpisu uvrsti med dobitnike stanovanja, pa pred dodelitvijo neprofitnega stanovanja ne izpolnjujejo pogojev glede redne uporabe in rednega plačevanja obveznosti za tržno stanovanje, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se mu le-to ne dodeli.
2.6	Osebe, ki ne morejo sodelovati na razpisu
Na razpisu ne morejo sodelovati:
-	tisti, ki jim je bilo najemno razmerje z razpisnikom prekinjeno iz krivdnih razlogov, razen če so do izdaje odločbe o dodelitvi neprofitnega stanovanja poravnali vse obveznosti iz prejšnjega najemnega razmerja, vključno s stroški morebitnega sodnega postopka;
-	pogoj iz prejšnje alineje se nanaša tudi na uporabnike stanovanja, razen če dokažejo, da v času trajanja prejšnjega najemnega razmerja niso bili zmožni plačevanja najemnine;
-	tisti, ki nezakonito uporabljajo stanovanje v lasti razpisnika ali MO Celje in ne plačujejo obveznosti za stanovanje.
3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN
SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3.1 Prednostne kategorije prosilcev
Stanovanjske in socialno-zdravstvene razmere prosilca bodo ocenjene skladno s točkovnim vrednotenjem, ki ga določa pravilnik, ter na podlagi točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij upravičencev, ki so določene s tem razpisom.
Po dodatnem kriteriju se ne točkuje prosilcev:
-	ki so sodelovali na razpisih, pa niso izpolnjevali razpisnih pogojev in niso bili uvrščeni na prednostno listo upravičencev (negativen sklep);
-	ki jim je bilo po katerem od prejšnjih razpisov dodeljeno glede na normative in standarde primerno stanovanje, pa so ga odklonili iz neupravičenih razlogov;
-	ki jim je bilo že dodeljeno neprofitno stanovanje v najem in so se izselili, se upošteva udeležba na javnih razpisih le od izselitve iz najemnega stanovanja dalje. Upošteva se zgolj udeležba prosilca, ne pa tudi drugih članov gospodinjstva.
4.	PREDNOST PRI DODELITVI
V primeru, da več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer in po točkovanju prednostnih kategorij ter dodatnega kriterija, imajo prednost prosilci z daljšo delovno dobo, z izobrazbo, udeležbo na prejšnjih razpisih, prosilec z daljšo dobo bivanja v MOC.
5.	LASTNA UDELEŽBA
Lastna udeležba so vračljiva denarna sredstva najemnika, ki jih je zavezan prispevati upravičenec pred oddajo stanovanja. Lastno udeležbo so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B). Višina lastne udeležbe znaša 10 % vrednosti neprofitnega stanovanja izračunane po pravilniku iz 116. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03) brez vpliva lokacije. (primer: za stanovanje površine 50 m2, točkovano s 354 točkami, v mesecu marcu 2011, znaša lastna udeležba 4.671,85 EUR).
Lastna udeležba se najemniku neprofitnega stanovanja vrne v največ petih letih z zmanjšano najemnino. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom lastne udeležbe se določijo med najemodajalcem in upravičencem do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem z medsebojno pogodbo.
Upravičenec, ki je zavezan plačati lastno udeležbo, pa pred oddajo stanovanja v najem ne sklene pogodbe o lastni udeležbi ali v postavljenem roku ne plača lastne udeležbe, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev stanovanja.
6.	RAZPISNI POSTOPEK
Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, prevzamejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis, od ponedeljka 18. 4. 2011 do zaključka razpisa, to je do srede, 18. 5. 2011, v tajništvu Nepremičnin Celje, d. o. o., Miklošičeva 1 v Celju, pisarna 2, v času uradnih ur, v ponedeljek, sredo in petek od
8. do 11. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. Cena obrazca je 1 EUR in se plača ob prevzemu.
Popolna vloga se na originalnem obrazcu s prilogami odda v tajništvu, pisarna 2, Nepremičnin Celje, d. o. o., od srede, 20. 4. 2011, do vključno srede, 18. 5. 2011, in sicer v času uradnih ur, v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. Prosilec lahko vlogo s prilogami odda tudi priporočeno po pošti. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku 15 dni dopolni z manjkajočimi listinami.
Vloge prosilcev, oddane po zaključku razpisnega roka in vloge, ki v postavljenem roku ne bodo dopolnjene, bodo s sklepom zavržene.
PRILOGE K VLOGI
K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine navedene pod tč. 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke. V primeru, da prosilec uveljavlja dodatne točke po posameznih kriterijih, ustrezne priloge pa ni priložil, bo pozvan k dopolnitvi. Če vloge ne bo dopolnil, bo vloga obravnavana, kot da ni uveljavljal dodatnih točk.
1.	Izpolnjen obrazec vloge z opisom stanovanjskih in socialnih zdravstvenih razmer, izjavo o premoženjskem stanju prosilca in družinskih članov, izjavo k prijavi na razpis - obrazec št. 1, izjava o obstoju izven zakonske skupnosti - obrazec št. 2, izjava o premoženjskem stanju - obrazec št. 3;
2.	Potrdilo o neto dohodku gospodinjstva 2010 ali Povzetek obračuna dohodkov prejetih v letu 2010 (osebni dohodek, pokojnina, invalidnina, regres, dohodek iz dela preko študentskega servisa itd.). Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarnih nesreč, preživnina (ne glede na to, da se preživnina ne šteje kot dohodek, je treba zaradi ugotavljanja statusa prosilca predložiti odločbo o določitvi in višini preživnine) itd.
3.	V primeru nezaposlenosti potrdilo Zavoda za zaposlovanje o nezaposlenosti (potrdilo o nezaposlenosti oz. prejemanju denarnega nadomestila) ali odločbo Centra za socialno delo prosilca (denarno socialna pomoč), prosilca, njegovega zakonskega ali izven zakonskega partnerja oz. drugega družinskega člana;
4.	Veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja; najemna ali podnajemna pogodba, pogodba o bivanju v delavskem domu; dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih: potrdilo o stalnem prebivališču ali gospodinjski skupnosti za starše oz. sorodnike; kupoprodajna pogodba, zemljiškoknjižni izpisek oz. cenitev nepremičnine itd.;
5.	Če je prosilec uporabnik hišniškega stanovanja, odločbo ali pogodbo, na podlagi katere je bilo prosilcu hišniško stanovanje dodeljeno, ali dokazilo, da zaradi upokojitve oz. nezmožnosti opravljanja del lastniki stanovanja zahtevajo prosilčevo izselitev;
6.	V primeru bivanja v neprimernem stanovanju dokazilo o kvaliteti bivanja-stanovanje ovrednoteno z največ 170 točkami (točkov-
9.
10. 11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
19.
20. 21.
22. 23.
alni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije ipd.)
Kopijo poročnega lista oziroma overjeno izjavo o obstoju izven zakonske skupnosti (priloga k razpisu, obrazec št. 2); Kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; Potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let (šola ali zavod);
Zdravniško potrdilo o nosečnosti;
Odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere);
Dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - dokazilo, da je preživnina neizterljiva oz. odločba o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada. Neizterljivost se izkazuje z izvršilnim predlogom oz. sklepom o izvršbi zoper zavezanca; Odločbo ali potrdilo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe ali odločba o podaljšanju roditeljske pravice. Potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe;
Zdravniško potrdilo (osebni zdravnik), iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, pogojenih s slabimi stanovanjskimi razmerami, in ne sme biti starejše od 30 dni; Dokazilo o družinskem nasilju - strokovno mnenje Centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij, potrdilo o dobi bivanja in o plačanih vseh obveznostih (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju;
Potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala; listinam izdanim v tujini mora biti priloženo mnenje o priznavanju in vrednotenju izobraževanja); Sodelovanje na prejšnjih razpisih (kopije sklepov o uvrstitvi na prednostno listo);
Potrdilo UE Celje o prejšnjih stalnih prebivališčih v Mestni občini Celje oz. v Celju (UE Celje); Kopijo potrdila o državljanstvu;
Potrdilo iz gospodinjske evidence za prosilca in osebe, ki bodo uporabljale stanovanje skupaj s prosilcem; Fotokopijo prometnega dovoljenja.
Izjavo o vseh plačanih obveznostih, v kolikor je prosilec že imel v najemu neprofitno stanovanje.
Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa.
Razpisnik vloge in priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.
7. SPLOŠNE DOLOČBE
Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejših sprememb se NE upošteva. V dvomu se šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge, razen če ni izrecno določeno v tem razpisu. Komisije, ki jih imenuje razpisnik, bodo preučile utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostnih list za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih.
Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. Če se ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke oziroma ni nemudoma sporočil spremembe podatkov k vlogi oziroma se podatki, navedeni v vlogi ne ujemajo z ugotovitvami komisije na terenu, izda razpisnik sklep o neuvrstitvi na prednostno listo.
Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če prosilec razpisa še izpolnjuje pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V kolikor bo razpisnik ugotovil bistvene spremembe pogojev pri prosilcu, se lahko postopek obnovi in izda nova odločba.
Po proučitvi in točkovanju vlog bodo prosilci razpisa uvrščeni na prednostne liste po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostni listi A in B za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis, v roku 6 mesecev po zaključku razpisa.
Prosilcem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni prosilec ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločbe pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči Nadzorni svet družbe Nepremičnine Celje, d. o. o., najkasneje v 90 dneh. Odločitev Nadzornega sveta o pritožbi je dokončna.
Z uspelimi upravičenci po prednostni list A in B bodo sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta s seznama upravičencev, pridobljena upravičenja pa prenehajo. Razpisnik bo stanovanja dodeljeval upoštevajoč prednostni vrstni red po posameznih seznamih odvisno od velikosti gospodinjstva in velikosti razpoložljivih stanovanj.
Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu razpisnika Nepremičnine Celje, d. o. o., Miklošičeva 1, v času uradnih ur:
-	ponedeljek, petek 8.00-11.00
-	sreda 8.00-11.00, 14.00-16.00
ter na telefonski številki Premoženjsko pravne službe:
03/42 65 122 - ga. Kač 03/42 65 126 - g. Horvat
Direktorica
Danica Doberšek, univ. dipl. ekon.
PORTRETTEDNA TADEJ VIDMAJER
#30
k
-r
m
KARIERA
ZAČETKI:
Od četrtega leta dalje sem se že podil za žogo, v 2. razredu osnovne šole pa sem se vpisal v NK Žalec in naredil prve nogometne korake. S14 leti sem prišel na preizkus v NK Celje in tukaj tudi ostal. Sedaj igram za mladinsko moštvo, kjer nam gre odlično. Treniram tudi s člansko ekipo, za katero tudi občasno igram.
KLUBI DO SEDAJ:
NK Žalec, NK Celje
NAJ GOL:
Najlepši zadetek sem dosegel v NK Žalec, ko sem zabil neverjeten gol s »škarjicami« z roba kazenskega prostora.
NAJ VESELJE:
Turnir v Radečah, kjer smo z NK Žalec osvojili prvo mesto, dobil pa sem tudi pokal za najboljšega strelca turnirja, ko sem z 12 goli pometel s konkurenco.
NAJ ŽALOST:
To je vsekakor 3. mesto v ligi U14, kjer smo v predzadnjem krogu izgubili proti NK Mura in tako izgubili možnost za naslov prvaka.
JAZ IN KLUB
USPEHI:
3. mesto z MNZ Celje, 3. mesto z NK Celje (U14), 1. mesto v 3. MNZ ligi in posledično napredovanje v 2. MNZ ligo (NK Žalec)
NASTOPI:
Trenutno sem zbral 3 nastope v pivi slovenski ligi.
V tej sezoni je seveda največja želja, da klub ostane v prvi ligi, kar si tudi zaslužimo. V bodoče si želim podpisati profesionalno pogodbo, zbrati veliko nastopov v prvi ligi ter se dokazati. Želja je tudi igranje v tujini.
PUBLIKA:
Vsak igralec si na tekmi želi veliko število gledalcev, kajti pred maloštevilčno publiko ni motivacije za igro. Ko igraš dobro in zmaguješ, je pogled na polne tribune sanjski, ob slabi igri in rezultatih pa temu ni tako. Sedaj ko se borimo za obstanek, jih najbolj potrebujemo, da nam vlijejo moči in motivacije, mi pa bomo storili vse, da jih nagradimo z dobrimi predstavami ter zadetki, ki prinašajo obstanek v ligi.
n
DRUŽABNO
STANOVANJE:
Živim v središču Žalca skupaj s starši in sestro. LJUBEZEN:
Imam punco Sanjo, skupaj sva že skoraj eno leto in se odlično razumeva. Velikokrat me pride tudi gledat in spodbujat na tekme.
H0BIJI:
Računalniške igrice in zbiranje navijaških artiklov različnih klubov
PROSTI ČAS:
Prosti čas izkoristim za druženje s prijatelji in družino. Izkoristim pa ga tudi za obisk bazena ali savne s punco, zelo rada pa tudi rolava in hodiva na sprehode v naravo.
GLASBA, FILM:
Poslušam različne zvrsti glasbe, najraje narodno. Ob večerih si ogledam kakšen dober film na televiziji ali računalniku. Najljubše so mi komedije ter akcijski filmi.
AraMOM^enkev
Sodni mlini še ne meljejo
Bo obtožnica zoper Franca Jazbeca, Stanka Zakelška in Irenco Ocvirk vložena pred sodnimi počitnicami? - Kako in kdaj se bo razpletla civilna tožba?
ŠTORE - Da sodni mlini meljejo počasi, je bilo bistvo poročila, ki so ga o postopkih, povezanih z oškodovanjem Občine Štore s strani družbe Hudournik oziroma Franca Jazbeca, Stanka Zakelška in Irence Ocvirk pripravili v odvetniški pisarni Marjana Fe-guša. Spomnimo, da je bila zoper trojico sprožena kazenska preiskava, Občina Štore pa je lani vložila tudi civilno tožbo zaradi oškodovanja občinske blagajne v višini nekaj manj kot 2,9 milijona evrov.
Občino Štore zastopajo v odvetniški pisarni Marjana Feguša, kjer so za sredino sejo občinskega sveta tudi pripravili poročilo o tem, kako daleč so posamezni postopki. Preiskava v kazenskem postopku pri Okrožnem sodišču v Celju je bila zaključena pred koncem leta 2010, preiskovalni sodnik Matjaž Guček pa je celotno dokumentacijo odstopil pristojnemu Okrožnemu
državnemu tožilstvu v Celju, da odloči, kako naprej. Pričakovati je, da bo vložena obtožnica, a glede na obremenjenost tožilcev, ki imajo izredno veliko dela z obravnavami na sodišču, so na tožilstvu v zamudi pri sestavljanju obtožnih aktov. Sicer naj bi bil interni rok, v katerem na tožilstvu spišejo obtožnico, omejen na enega do treh mesecev, a zaradi časovnega zaostanka v odvetniški pisarni predvidevajo, da bi lahko bila obtožnica vložena pred začetkom sodnih počitnic. Ko bo vložena, bo Okrožno sodišče v Celju dolžno razpisovati obravnave in v dokaznem postopku ocenjevati, ali bodo obtoženi spoznani za krive.
Občina Štore je lani vložila tudi civilno tožbo zoper nekdanjega župana Franca Jazbeca, nekdanjo občinsko uslužbenko Irenco Ocvirk in prvega moža družbe Hudournik Stanka Za-kelška in od omenjene trojice
zahtevala plačilo nekaj manj kot 2,9 milijona evrov. Za toliko naj bi bila namreč občina oškodovana v poslovanju z družbo Hudournik. Kot so preverili v odvetniški pisarni, je sodišče vsem trem tožbo vročilo in vsi trije so novembra lani nanjo tudi že odgovorili. Odvetnik Marjan Feguš njihovih odgovorov od sodišča še ni prejel, glede na vrstni red obravnavanja posameznih zadev na sodišču pa predvideva, da je razpis prvega naroka v tej zadevi mogoče pričakovati šele konec tega, še bolj verjetno pa v prvi polovici prihodnjega leta. Občina lahko v primeru civilne tožbe sodišče zaprosi za prednostno obravnavo, a v primeru, da bi sodišče to dovolilo, bi bil to za občino spet dvorezni meč. Če namreč kazenski postopek v tem času še ne bi bil zaključen, bi namreč občina morala dokazovati nastalo škodo.
IVANA STAMEJČIČ
V čistilni akciji pred tednom dni so očistili tudi občino Rečica ob Savinji.
Še zadnje spomladanske akcije
Spomladanske čistilne akcije se iztekajo, saj so v nekaterih krajih na Celjskem napovedane le še za jutri, soboto.
V	Braslovčah pripravljata jutrišnjo tradicionalno spomladansko čistilno akcijo Turistični društvi Braslovče in Gomilsko, ki k sodelovanju vabita vse člane društev in ostale občane, ki jim in vseeno, v kakšnem okolju živijo. Akcija se bo začela ob 9. uri.
V	Bistrici ob Sotli se bodo v akciji Očistimo Šempeter (Šempeter je staro ime tega kraja), ki jo pripravlja turistično društvo, zbrali ob 9. uri na parkirišču pri pošti. V občini Kozje se bodo udeleženci akcije ob 10. uri zbrali pred gasilskimi domovi v Kozjem, Podsredi, Lesičnem
in na Bučah ter pred domom krajanov v Zagorju pri Lesičnem. V Rogaški Slatini se bo čistilna akcija začela jutri ob 8. uri, ko se bodo udeleženci zbrali na parkirišču pri hotelu Sava. Čistili bodo pot na Bellevue, poti do kapele sv.
Do konca junija bo na Celjskem podjetje Karbon iz Velenja zbiralo in prevzemalo odslužena vozila. Vsi, ki imajo odsluženo vozilo, se lahko z omenjenim podjetjem, ki je kon-cesionar za opravljanje te javne službe, dogovorijo za brezplačen odvoz in ekološko razgradnjo vozila, za kar bodo prejeli tudi ustrezno potrdilo (kontaktna oseba je Peter Sever, 041 690 957).
Ane ter pot na Janino. Akcijo pripravlja turistično društvo v sodelovanju z občino ter OKP, delavci javnih del, različnimi društvi, s šolami ...
V Špitaliču v občini Slovenske Konjice pripravlja akcijo Očistimo Špitalič turistično društvo. Čistili bodo o lokalni cesti Žiče-Dramlje ter ob potoku Žičnica. Na Re-sniku v občini Zreče se bo čistilna akcija, ki jo pripravlja vaško turistično društvo, začela ob 8. uri. Takrat se bodo zbrali tudi krajani Solčave in očistili svoj kraj. Ob 8. uri se bodo pred gasilskim domom dobili tudi krajani Topolšice, uro kasneje pa na tamkajšnjem igrišču krajani Skor-nega. Obe akciji pripravljata domači turistični društvi.
BA, BJ, TC Foto: US
Letošnje Šentjurjevo so v Ipavčevi hiši odprli s prvo samostojno razstavo Martina Čatra (levo). Gre za ljubiteljskega slikarja, ki se je kalil v različnih sekcijah in kolonijah, zadnja leta pa ustvarja pod mentorstvom Iva Brodeja v likovnem društvu Rifnik. Tokratna razstava je posvečena konjem. Na ogled bo do prvega junija.
Jurijevi pozdravi pomladi in tradiciji
Ta konec tedna jurjevanja v Šentjurju in Slovenskih Konjicah, prihodnji teden v Laškem
V torek so v Šentjurju z razstavo Martina Čatra na temo konjev v Ipavčevi hiši odprli Šentjurjevo 2011. Do 2. maja se bo tako zvrstilo kar 30 različnih prireditev. Med novostmi letošnjega jurjevanja bosta prvič na sporedu prireditev Šentjurčani Šentjurčanom ter govedorejska razstava Podeželje se predstavi.
Včeraj so slovesno obrezali potomko Stare trte ob Ipavčevi hiši, ob tem pa pred Galerijo Zgornji trg odprli še razstavo Naravno je zdravo. Danes (petek) bo dopoldne v prostorih razvojne agencije predavanje na temo gozdov in medu, večer pa bo namenjen Šentjurčanom. Tako so vsaj naslovili prireditev, v okviru katere se bodo na tržnici predstavila različna društva in kinologi. Otrokom bo namenjeno Jurčkovanje, na šentjurje-vih igrah pa bo tekmovanje ekip četrtnih in krajevnih skupnosti. Zaključili bodo z zimzelenim programom Big Banda Šentjur na Zgornjem trgu, v kulturnem domu pa bodo letošnji ŠentRock začinili Momentum, Fajercajg, Slon in Sadež ter Don Mentony Band. Vrhunec bo v
soboto, ko bodo sejemsko dogajanje na Zgornjem trgu - letos imajo več kot 70 ponudnikov - in govedorejsko razstavo v obrtni coni Anderburg povezovali z mestnim vlakcem. Tradicionalna povorka se bo začela ob 15.30, »kislo župo« pa bodo letos kuhali predsedniki krajevnih skupnosti. V nedeljo se bo nadaljevalo sejemsko vzdušje, zvečer pa bo sledilo srečanje pihalnih orkestrov na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija.
Konjiški poudarek slovenstvu
Jurijev festival, ki ga v Slovenskih Konjicah že vrsto let pripravljajo v počastitev zavetnika mesta, bo letos izrazito slovenski. Jurjevanje po slovensko bo jutri, ko bo na Mestnem trgu od 11. ure rokodelski sejem z otroškimi delavnicami in lutkovno predstavo o Martinu Krpanu.
Po poldnevu bodo med drugim za šest evrov ponudili slovensko kosilo ob zvokih citrarja, ob 15. uri bo sledila povorka od cerkve sv. Jurija do Mestnega trga, in sicer s pihalno godbo na čelu ter predstavniki domačih kulturnih društev. Tam bo
nato od 16. ure tekmovanje v kuhanju jedi na žlico iz sedmih slovenskih pokrajin ter pol ure pozneje predstavitev Slovenije v malem - s slovenskimi junaki od Martina Krpana in Zelenega Jurija do solinarske družine ter kralja Matjaža. Ob 18.30 bodo zapeli konjiški pevski zbori, pet minut pred dvajseto uro pa bo nagovor župana, ki mu bo sledila zabava po slovensko, s skupino Štajerskih 7. Med dodatnimi zanimivostmi bo do 20. ure slovensko kmečko dvorišče v parku ob kulturnem domu, kjer bodo otroci v družbi domačih živali društva gojiteljev iz Dravinjske doline. Otroci pa bodo v ospredju praznovanja tudi v Laškem. Tam bodo jurjevo povorko pripravili 21. aprila.
Šentjurski sejem vsako leto pripravijo tudi v Taboru. Letos ga bodo zaradi velike noči in drugih krajevnih praznikov prestavili na sredino maja.
StO, BJ, foto: SHERPA
VABLJENI RIBNIKU VRBJE!
Ponirkov Info center obratuje:
-	petek, 15.00 -18.00,
-	sobota, nedelja, 11.00 -18.00. Možna izposoja daljnogledov
in nordijskih palic.
Sobota, 16. april, od 9. do 12. ure na Mestnem trgu v Žalcu
KMEČKA IN CVETLIČNA TRŽNICA.
Nedelja, 8. maj, ob 20. uri v Domu II. slov. tabora Žalec
5M0ŠKIH.C0M,
komedija, Špas teater, vstopnice 18,00 EUR.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst~zaleC.Si informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
ŠENTJUR - Osredek
prodaja stanovanjske
hiše, starejšega gospodarskega objekta in novejše garaže
Hiša stoji na stavbni parceli 1.323 m2, pripada pa ji tudi kmetijsko zemljišče velikosti 73.000 m2, od katerega je cca 45.000 m2 gozda. Cena: 145.200 EUR Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si
Svet, kot ga vidijo balonarji
Pod nebo v košari Balonarskega kluba Vojnik - Poleteli, preživeli in postali del elitne
Pilot Darko Čater, ki nas je uspešno spravil v zrak in potem nazaj na trdna tla.
Tokratna invazija balonov ni minila brez Novega tednika. V uredništvu smo se odločili, da 560-letnico Celja zabeležimo še iz ptičje perspektive. Dušan Bo-janovič iz Balonarskega kluba Vojnik nama je rezerviral mesto v balonu ob 14. balonarskem festivalu in potem smo vsi skupaj upali, da bo lepo vreme. »Bodita v Vojniku točno ob 6.30,« je zabičal Bojanovič in sobotna avantura se je lahko začela.
»To je Darko. Držita se ga ves čas,« je Bojanovič že na zbirnem mestu Andraževo in moje življenje položil v roke Darka Čatra. Fino, saj se je izkazalo, da gre za soproga modera-torke Radia Celje, Sandre, kar naju je navdalo z dodatnim upanjem, da bo za najino dobrobit lepo poskrbljeno.
Najprej smo se kar precej vozili. S kombijem. »Nič ne bo, fantje, gremo v Levec,« je Bojanovič obelodanil odločitev dežurnega meteorologa. Potem smo v nebo pogledovali z levškega letališča, Darko pa je ves čas tekal na posvetovalne sestanke
in po nekaj testnih balončkih, ki niso napovedovali nič dobrega glede smeri poleta, smo romali nazaj v Vojnik. »Pa ne bi vseeno poleteli,« sva naivno spraševala z Andražem. »No, če se želita podrobno spoznati z reliefom zasavskih hribov, potem lahko,« naju je utišal Darko. Še ena pot v Vojnik, potem pa so balonarji na travniku res začeli razlagati opremo. Darko je izvlekel nekakšen ogromen ventilator in naš lepotec (dve interpretaciji govorita o 3.400 oziroma 3.700 m3 prostornine, skratka, človek bi v njegovi notranjosti mirno odigral kakšno partijo badmintona) se je začel polniti z zrakom. Zatem je Darko še nekajkrat dobro podkuril s plinom in kmalu so nas komaj še zadrževali na tleh. Potem pa - »airborne«! Med prvimi smo se dvignili z arclinskega travnika in niti čutili nismo, kdaj smo se odlepili od tal. Andraž je spustil nekaj krikov navdušenja. Kdo bi mu zameril, kajti pod nami se je odprl res prečudovit razgled. Pa kaj bi opisovala, saj smo imeli v košari Andraža. No, kar poglejte!
Nepozaben polet, trd pristanek
Ste? Super. Sprva nas je veter dvignil v kar spodobne višine in v povprečju smo napredovali po zraku kakšnih 30 do 35 km/h. »A se ne bi zapeljali malce nad Celje?« je upal Andraž. »Če uspeš prepričati veter,« se je nasmejal najin pilot, za katerega polet ni kar tako, saj mora kar naprej vzdrževati višino in vleči vrvi kot pri kakšni jadrnici. Nekaj časa smo v tišini občudovali svet pod seboj, sama pa sem prav tako potihem upala, da se kdaj nisem pretirano zamerila kakšnemu pernatemu primerku s posebej ostrim kljunom. Ne, veter nam ni šel ravno na roko; balone je neslo vsakega v svojo smer, tekma balonov je bila žal odpovedana in kljub temu, da je Darko pokuril kakšni dve »piksni« propana, se nismo več odlepili višje v nebo in pluli nekje med vrhovi smrek. Balonarji si v boju z muhastim vetrom ne morejo kaj dosti izmišljevati glede smeri in dolžine poletov, zato se je pilot Darko po dobre pol ure odločil
za pristanek. Treba je povedati, da je modro izbral precejšen travnik, zato nismo pristali v kakšni dnevni sobi ali bognedaj obviseli v krošnji. Glede tehničnih podrobnosti pristanka se ne morem odločiti, ali bi zapisala, da je bil korekten, ali raje, da je bil konkreten. Bržkone bi lahko zapisala oboje, vsekakor pa lahko zatrdim, da ni bilo nobenega dvoma, da smo na trdih tleh. Mene in Darka je malce razmetalo po tleh, Andraž je obvisel na nasprotni strani in se krepko držal nasprotne stranice košare. V veliko zanimanje bližnjih domačinov, ki so se, pomirjeni, ko so videli, da niso dobili obiska iz vesolja, kmalu nehali ukvarjati z nami. Že čez nekaj minut je bil pri nas zemeljski del ekipe v podobi Tonija, ki nas je zložil in naložil v kombi.
Dame in gospodje, priklon baronesi in baronu Lokar
»A, to je to,« sem dahnila. »No, ne še čisto,« se je skrivnostno muzal Darko. Ker je bil to za oba z Andražem prvi polet, naju je seveda čakal
še »slavnostni« sprejem med balo-narje. Zadeva je bila opravljana na sedežu balonarskega kluba, kar na travniku pred hišo Bojanoviča, in moram reči, da je Dušan v vlogi kr-ščevalca precej užival. Po krajšem predavanju o pionirskih balonar-skih podvigih sva morala ponoviti balonarsko zaprisego in bila ob tem deležna »porcije« ljube zemljice na glavo. Obilno so naju polili še s pe-nino in oba sva ostala brez pramena las, s čimer smo očitno obdelali vse elemente (zemljo, ogenj, zrak in vodo). Odslej se tako ponašava s častnima nazivoma baronesa in baron Lokar - nekje v Lokarjah smo po poletu spet začutili trdna tla pod nogami. Pilot Darko - ko se je nehal krohotati, - pa je bil tudi še kar ponosen na naju. In še dobro, da smo za polet izbrali soboto, nedelja je bila vremensko balonarjem še vse manj naklonjena. Bosta baron in baronesa še kdaj poletela? Brez dvoma, če ne prej, na naslednjem balonarskem festivalu.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA
Naš lepotec je hotel kar nekaj zraka, preden smo se lahko dvignili v nebo. »Napihovanje« je koordiniral Dušan Bojanovič
ZGODBE IZ KAMRE
i / \AA/
:amra
www.kamra.si
Joštov mlin pred drugo svetovno vojno
Od pšenice do kruha
Joštov mlin v Medlogu - nekdanji graščinski mlin
Med glavno cesto proti Žalcu in Ložnico še obstajata travnik in gozd, kjer so imeli Celjski grofje svoje lovišče in ograjeno gojišče divjih živali, ki so ga domačini zato imenovali »Tirgut« (das Tier - žival, das Gut - posestvo). Na Ložnici je že takrat stal mlin, ki ga je celjski grof Friderik II. leta 1436 podelil vitezu Joštu Soteškemu.
V 18. stoletju ga je kupil grof Gaissruck, ga prezidal in popravil. Kasnejši lastnik Jožef, baron Gallenfels, je mlin ponovno prezidal in mu dal podobo, ki jo je ohranil do današnjih dni. Leta 1835 je posest z mlinom kupil Jožef Ludvik Hausmann, a ker si je s tem nakopal samo finančne težave in tožbe, je mlin prodal na dražbi. Kasneje se je izmenjalo več lastnikov, leta 1921 pa je Franc Smole mlin prodal Antonu Joštu, profesorju matematike, ki je bil doma v Gotovljah. Le-ta se je ukvarjal tudi s trgovino z žitom in moko in zabredel v dolgove. Leta 1925 je njegov brat Mihael Jošt jamčil za dolgove s svojim premoženjem in mlin prevzel. Skupaj z mlinom je prevzel tudi Gozdni dvorec, ga prodal in poplačal del dolga. Leta 1931 je mlin pogorel, toda že naslednje leto so ga
JIZNICA Celje
ponovno usposobili. Obratoval je na paro in vodo, zmogel pa je predelati 2,5 vagona žita v 24 urah. Lastnik mlina je bil ves čas Mihael Jošt, ki je v tridesetih letih 20. stoletja zaposloval tudi po 12 mlinarjev. Za trgovce in posestnike iz Celja, Savinjske doline, Laškega in Šentjurja so mleli vse vrste žit; dovažali so jih iz Prekmurja, s Hrvaške, iz Bosne in Banata. Kljub močni konkurenci je mlin uspešno deloval.
Mihael Jošt je ostal lastnik mlina do nemške okupacije, nato so Joštovo družino izselili in mlin je prevzel urad za utrjevanje nemštva. Po vojni je bil mlin v slabem stanju, vendar so ga hitro popravili in je v štirinajstih dneh ponovno deloval. Leta 1948 so ga nacionalizirali in zasegli tudi približno 70 ton moke ter dru-
gih mlevskih izdelkov. Od Me-lhiorja Jošta je mlin prevzelo podjetje Navod in kasneje Mlinsko podjetje, združeno v Merx. Leta 1975 je mlin prenehal obratovati. Pred in med drugo svetovno vojno je nudil zavetje mnogim komunistom, zato je bil znan tudi po imenu Rdeči mlin.
Naslednji teden bomo nekaj besed namenili Pocajtovemu in prvemu mestnemu mlinu.
JANKO GERMADNIK ROBERT OŽURA
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www. kamra.si.
Mihael Jošt - Cesarjev ata, ki je vodil Joštov mlin do druge svetovne vojne.
WM
Knjige so svet
Tudi na Celjskem vrsta prireditev ob slovenskih dnevih knjige
Celje bo letos po zaslugi zdaj že tradicionalnih partnerjev - knjigarne Antika, Osrednje knjižnice Celje in Mestnega kina Metropol - že petnajstič obeležilo slovenske dneve knjige.
Uvod v tradicionalno prireditev bo današnji nastop Jerneja Dirnbeka in Petra Orača, ko bosta ta člana zasedbe Mi2, ki si pravita, »ljubitelja špricerjev in nedeljskega ribolova«, predstavila svojo humorno predstavo »v kar nekaj delih« Robinson in Petek. Gre za gledališko glasbeno predstavo, polno obešenjaškega humorja in začinjeno z uspešnicami Mi2 ter znanih terasnih obmorskih bendov. Po ne ravno brezhibnem spominu na Defojevega Robinsona je igro spisal Jernej Dirnbek.
Osrednje dogajanje celjskih dnevov knjige se bo začelo v ponedeljek z odprtjem knjižne stojnice, na kateri obljubljajo tudi 70- in večodstotne popuste. Božo Mulej, lastnik knjigarne Antika in največji celjski »knjigožer«, je že 15 let gonilna sila te prireditve. »S tremi založbami smo se dogovorili, da bodo nekatere knjige raje kot v razrez ponudili bralcem po že kar smešnih cenah. Roman bo tako mogoče kupiti že za dva do štiri evre, na knjižni stojnici pa bomo ponudbo dnevno dopolnjevali. Tudi sami smo krepko znižali cene antikvarnim knjigam,« pravi. In dodaja, da je temeljna misel letošnjih dnevov knjige namenjena dejstvu in sreči, da knjiga sploh še je. »Tako v Ljubljani, ki je letošnja evropska prestolnica knjige, kot
Dneve knjige pripravljajo tudi v velenjski knjigarni Kulturnica, kjer bodo v torek predstavili knjigo Tomaža Pengova Drevo in zvezda, ki ji je dodan tudi cd. Sredo so namenili srečanju literarnih društev Ris iz Idrije in Hotenja iz Velenja, v četrtek pa bodo predstavili knjigo Ane Četkovič Vodovnik: Ženska na konju.
ob londonskem knjižnem sejmu smo spremljali razprave o prihodnosti knjige, ki ji nekateri napovedujejo pravo apokaliptično usodo. Sam menim drugače. Knjige imamo radi in ostale bodo, kakršne so. Kljub vsem novim tehnologijam, internetu, elektronskim knjigam ... Vse te tehnologije sicer res prinašajo velike, revolucionarne spremembe, a moramo jih znati izrabiti v prid knjigi, kakršna je.«
V tednu od 18. do 24. aprila se bo v Celju zvrstila kopica zanimivih dogodkov. Torek bo namenjen stripu in striparjem. Med drugim bodo predstavili celjsko in eno najuglednejših svetovnih stripovskih založniških hiš SAF, ki deluje že 40 let. V sredo bodo v Antiki predstavili knjigo Opoldne zaplešejo škornji, ki je prvi roman po motivih Pohorskega bataljona, partizanske enote, ki je s svojim zadnjim bojem prav letos tako razvnela strasti levih in desnih slovenskih politikov. Petek so namenili koncertu legende slovenskega avtorskega glasbenega ustvarjanja Tomažu Pengo-vu, ki je ob svoji 40-letnici delovanja izdal zvočno knjigo Drevo in sanje.
Knjižnica se bo v dneve knjige vključila z več dogodki. V ponedeljek pripravljajo potopisno predavanje, v četrtek predstavitev knjige Celjana Janeza Žmavca Ne-
kaj tretjega. »Od torka do petka pa pripravljamo tudi akcijo Vse kar ste želeli videti, vedeti in vprašati. Z njo bomo člane seznanjali z uporabo sodobne knjižnične tehnologije, predvsem knjigomata, ki ga uporablja že skoraj polovica naših članov, pa z možnostmi uporabe interneta, zlasti pri podaljševanju rokov izposoje in rezervaciji knjig in slednjič tudi s tem, kako se bolje znajti med policami naše knjižnice,« je prispevek Osrednje knjižnice Celje k letošnjim dnevom knjige opisal direktor Branko Goropevšek.
Že vrsto let v izpeljavi dne-vov knjige sodeluje tudi Mestni kino Metropol oziroma društvo Filter. Letos sodelujejo pri organizaciji Pengovo-vega koncerta, hkrati pa so na torkov stripovski dan pripravili pravo filmsko poslastico. Vrteli bodo namreč francoski film Strah(ovi) pred temo, v katerem so nekateri najuglednejši francoski stripovski avtorji upodobili svoje najbolj intimne nočne more. Ob koncu dnevov knjige bodo dodali še filmsko predstavo Škrata Nika, za katero je ta izbral nenavadno animirano poslastico za vse generacije, film, s katerim se vrača legenda češkega lutkarstva Jirji Barta s simpatično pravljico, re-ani-miranimi lutkami in slovensko sinhronizacijo zgodbe.
BRST
NE ZAMUDITE ...
... koncerta celjske rok zasedbe Insight, ki bo danes (petek) ob 21. uri, v okviru letošnje LocalCoolTure, projekta Hiše kulture Celje in kluba Local, namenjenega mladim obetavnim zasedbam iz Celja in Slovenije. Insight bodo predstavili progresivni rok v svojih priredbah in avtorskih obdelavah. Insight odlikuje zlasti zanimiv avtorski pristop k lastnim skladbam in priredbam znanih rock klasik. V zasedbi sodelujejo Jernej Luzar (solo kitara, specialni efekti, back vokali, bas kitara, klaviature, idejno-kreativni vodja projekta, avtor glasbe, avtor besedil), Nejc Stepišnik (glavni vokal, ritem kitara, klaviature, soavtor glasbe, avtor besedil) in Filip Miklavc (tolkala, klaviature, back vokal, soavtor glasbe in besedil). Za tokratni nastop se jim bosta na odru pridružila še tolkalec Svit Timej Zebec in klaviaturist Urban Ulrych. Vstop prost ...
Več od založniškega podviga
Zavod Dežela Kranjska predstavil prvi celovit prevod Slave vojvodine Kranjske barona Janeza Vajkarda Valvasorja
Slava vojvodine Kranjske je eden od simbolov slovenstva, temeljni kamen slovenske zgodovine, po-lihistorsko delo, ki je izšlo leta 1689 v Nurnbergu v nemščini in velja za največje delo barona Janeza Vajkarda Valvasorja ter še danes za eno najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji, v katerem je bilo zajeto vse tedanje in dotedanje vedenje o naši deželi in prebivalstvu, pri čemer je tudi najbolj prepoznavna in ena najobsežnejših knjig, kar jih premoremo. Prvi celovit prevod tega dela v slovenščino so v četrtek predstavili v Osrednji knjižnici Celje.
Pravzaprav je nerazumljivo, da je slovito delo, o katerem so mnogi govorili, bral pa
ga je v izvirniku le malokdo,
izšlo v celovitem slovenskem prevodu šele zdaj. Morda je bila kriva zahtevnost prevoda, morda obseg dela, saj ima Slava vojvodine Krajnske kar 15 knjig, vezanih v štiri dele, pri čemer skupni obseg znaša 3.552 strani velikega formata, ki jim je dodanih še 24 prilog in 528 bakrorezov. To obsežno delo v štirih debelih zvezkih je zdaj končno izšlo, prva zvezka sta že na knjižnih policah, tretji zvezek bo izšel jeseni.
Ob celjski predstavitvi je prevajalec Primož Debenjak
povedal, da so bili doslej v slovenski jezik prevedeni le deli te obsežne študije, res le okrnjen izbor. »To me še danes čudi, saj v delu najdemo celo zakladnico podatkov o tedanji Kranjski in o njeni umestitvi v celoten evropski prostor. Če bi bila knjiga prevedena prej, bi se vedelo marsikaj, kar se zdaj ne, in če bi imeli prevod že v 19. stoletju, ko se je slovenska nacionalna zavest oblikovala, bi to pozitivno vplivalo na njeno oblikovanje. Že takrat bi vedeli, da nismo imeli tako malo, kot je marsikdo mislil in kot se je marsikaj pozabilo. Zanimivo je na primer to, da eden od nekdanjih deželnih glavarjev omenja štiri slovenske dežele, ko govori o deželah notranje Avstrije - Kranjsko, Koroško, Štajersko in grofijo Goriško. Če bi se to vedelo že pred 150 leti, bi bilo oblikovanje slovenske nacionalne zavesti precej drugačno.«
Eno temeljnih del polihi-storične zgodovine vsaj dela današnje slovenske države zasluži pozornost bralstva tudi danes, tako zaradi odlično prevedenega baročnega Valvasorjevega jezika kot zaradi dejstev, ki jih je sloviti baron navedel v tem obsežnem delu. »Predvsem je to tudi
Slavo vojvodine Krajnske so v Celju predstavili (z leve) Janko Germadnik, urednik in pobudnik projekta Tomaž Čeč, prevajalec Primož Debenjak in strokovnjakinja za antikvarno gradivo Stanka Golob.
danes zanimivo branje, saj je dovolj kratkočasno, napisano v izrazitem baročnem slogu. Posebej zdaj, ko je knjiga dostopna vsakemu. Prej je bil izvirnik le v težko berljivi gotici, kar je tudi tistim, ki so obvladali nemščino, delalo težave. Omenim naj, da so ločila v knjigi povsem drugačna kot danes. Pogosto je uporabljena poševnica, ker so bili ljudje očitno navajeni gla-
snega branja, poševnica pa je ločilo za premor pri glasnem branju. Po naključju smo
ugotovili, da se tudi prevod najbolje bere, če poslušaš nek notranji glas v glavi, ki bere
naglas,« pravi Debenjak in opozori, da so pri prevodu upoštevali tudi takratna ločila in tudi razvrstitev besedila po straneh. Tako je v nemškem izvirniku in v slovenskem prevodu isto besedilo na istih straneh.
Ob predstavitvi te izjemne knjižne izdaje v Celju so zbranim pokazali tudi izvirnik znamenitega dela iz leta 1689.
BRANKO STAMEJČIČ Foto; TimE
Slava vojvodine Kranjske je izšla v prevodu v dveh oblikah - razkošni (bibli-ofilski) izdaji, ki so jo natisnili v 500 izvodih in bo najbrž kot izvirnik kmalu rariteta, čeprav stane debelih 7 tisoč evrov - in v 1.500 izvodih tako imenovane meščanske naklade, pri čemer so ti primerki po obliki nekoliko manj razkošni, a komplet vseeno stane 3.500 evrov.
Bina Štampe Zmavc predstavlja novi knjigi
Ena največjih slovenskih mojstric soneta in ena najbolj priljubljenih slovenskih pisateljic za otroke in mladino, Celjanka Bina Štampe Žmavc, je v celjski mestni knjigarni Mladinske knjige pred dnevi predstavila svoji novi deli Roža v srcu in Pol srca.
Priljubljena celjska pesnica in pisateljica je konec minulega leta izdala knjigo Roža v srcu, ki jo je ilustriral Danijel Demšar in za svoje ilustracije v okviru 9. bienala ilustracije prejel nagrado Hinka Smrekarja. Pesmi Bine Štampe Žmavc so nežne, lirične, na trenutke žalostne. Druga noviteta, ki jo je predstavila, pa je zbirka sonetov Pol sonca, ki jo literarna kritika označuje kot kultivirano in očarljivo pisanje o stvareh, ki so minljive in hkrati večne.
Bina Štampe Žmavc piše poezijo, prozo in dramatiko. Najobsežnejši je njen opus del za otroke in mladino. Zanj je prejela številne tuje in domače nagrade, nazadnje lani večernico za zbirko Ce-
Mladi glasbeniki uspešni v tujini
sar in roža.
BS
Foto: GrupA
Mladi glasbeniki iz celjske glasbene šole so se marca udeležili kar treh mednarodnih tekmovanj in se z njih vrnili z velikimi uspehi.
Na mednarodnem tekmovanju mladih pianistov v Šabcu je Nataša Hudej v I. kategoriji pod mentorstvom Jelene Du-kič Segečič prejela 1. nagrado.
V Beogradu je bilo 10. mednarodno tekmovanje Davorin Jenko, ki se ga je udeležilo 10 učenk in učencev. Odlično so se odrezali flavtistke in klarinetisti. Učenke mentorice Mirjane Božičnik so nastopile v predkategoriji flavta. Klara Krumpak in Vesna Ploštajner Mužar sta osvojili 1., Tinkara Žnidar in Lea Štukelj pa 2. nagrado. Flavtistke je ko-repetirala Katarina Arlič Leban. Filip Brezovšek je pod mentorstvom Simona Mlakarja v kategoriji klarinet B prejel
1. nagrado, Andraž Golob je pod mentorstvom Jureta Hladnika v kategoriji klarinet B prejel 1. nagrado in Matija Božnik pod mentorstvom Bojana Logarja v kategoriji klarinet D 2. nagrado. Luka Dimitrijevič je pod mentorstvom Mitje Ritlopa dobil 3. nagrado v kategoriji klarinet A. Korepetirala jih je Veronika Hauptman. Trio klarinetov v sestavi Eva Zore, Filip Brezovšek in Jan Ulaga je pod mentorstvom Simona Mlakarja, prejel 2. nagrado.
V italijanskem Trbižu je bilo mednarodno tekmovanje pianistov, ki se ga je udeležil učenec dislociranega oddelka v Štorah, Aljaž Šumej, ki je na tekmovanju v kategoriji C pod mentorstvom Simone Guzej prejel 2. nagrado.
BS
V
Cas je za vizije
V ponedeljek dopoldan bosta Celje s štirimi, Šoštanj pa z eno predstavo prizorišči letošnjega regijskega srečanja Gledališke vizije, srečanja mladinskih gledaliških skupin celjske in koroške regije.
Gre za vsakoletno srečanje mladinskih gledaliških skupin s tega prostora, ki so se na to srečanje uvrstile po območnih selekcijskih ogledih, ki sta jih opravila režiser mag. Miha Alujevič in dramski igralec Vojko Belšak.
Gledališke vizije se bodo v ponedeljek dopoldan odvile v Celjskem domu, kjer
bodo najprej že ob 8. uri gimnazijci iz Slovenj Gradca, člani skupine Spunk predstavili sovjo predstavo 5 fantkov.si, avtorice Simone Semenič. Ob 9.30 bodo na oder stopili člani Fedrine-ga gledališča I. Gimnazije v Celju s svojo črno komedijo Matjaža Župančiča Razred. Ob 10.45 bo mlajši gledališki ansambel KUD Zarja Tr-novlje - Celje odigral svojo uspešnico Jošt in Jaka. Celjski del vizij bodo zaključili Žaba gleda&išče Vrhovo Radeče, s komedijo Katarine Klajn Volilna kampanija ali nekdo te mora imeti rad. Popoldanski del Gledaliških
vizij bo namenjen predstavi plesno - glasbene skupine Šolskega centra Velenje in njihovemu muzikalu Ole, avtorjev in mentorjev: Maše Kolšek, Katje Razinger Ča-ter, Sebastjana Kukovca, Mine Gregorčič, Bojane Urbanc, Petra Rozmana in Nataše Meh Peer. Muzikal, v katerem sodeluje kar 40 mladih, bodo odigrali na odru Kulturnega doma Šoštanj ob 18. uri. Predstave si bo ogledal letošnji selektor, igralec Marko Bratuša, ki izbira program državnega festivala Vizije, ki bo v Novi Gorici, od 20. do 22. maja.
BS
»Nasmejal me je moj naslednik v Celju«
Celjski rokometaši so bili pod Kostelicevim vodstvom »podmazani in naviti«
Ante Kostelic
Ante Kostelic ne spada zgolj med najboljše smučarske trenerje vseh časov, temveč tudi med najbolj karizmatične. V nedeljo je presmučal progo Ostrušči-ca na Rogli na dvoboju mest Celja in Zagreba in v svoji kategoriji osvojil drugo mesto. »Žal mi je, da si proge nisem mogel ogledati,« je začel v svojem slogu.
Kasneje smo izvedeli, da je ogled proge opravil njegov sin Ivica, pa čeprav je bila to zanj zgolj revialna tekma. Izjemno tekmovalnost je zmagovalcu v skupnem seštevku svetovnega pokala vcepil oče Ante.
Janica je smučala, že preden ste postali trener Aera Celja konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kako pa je bilo z Ivico?
On je na smuči prvič stopil na makedonskem Pelistru, tekmovati pa je začel tukaj, na Rogli. Dve leti je bil član celjskega Uniorja. To so bile tekme vzhodne regije, izjemno primerne za zelo mlade smučarje, ki jih v tistem času pri nas, na Hrvaškem, seveda še ni bilo.
V svoji 24. sezoni, kot pravite, je prišel do viška. Na kaj boste ciljali zdaj v svetovnem pokalu?
Malo je bilo v zgodovini smučarjev in smučark, ki so zmagali v vseh disciplinah. Ivici je to uspelo v slalomu,
kombinaciji, superkombi-naciji in superveleslalomu. Torej manjkata še veleslalom in smuk. To bo zelo težko uresničiti, skoraj nemogoče. Toda tako smo mislili še pred letom dni, pa letos vseeno dvignili veliki kristalni globus.
Prvič sem celjsko rokometno moštvo na gostovanju spremljal na derbiju 2. zvezne lige - sever v Uma-gu. Domačine je vodil Lino Červar, Celjane vi. Se spominjate te tekme?
Seveda. Umaški klub je bil v tistih letih prevarantski. Za
svoje uspehe je podkupoval sodnike.
Izgubili ste za tri gole. Kakšno mnenje pa imate o Červarju, ki so ga nekateri omenjali kot naslednika Mira Požuna pri Celju Pivovarni Laško?
Drugačno kot o umaškem klubu. Červar je vrhunski trener, saj je olimpijski in svetovni prvak. Storil je vse za reprezentanco, marsikdo ne. Odkrito jim povem, da ne znajo zaščititi naših reprezentantov. Zdaj nasprotniki >pretepajo< Ivana Balica, včasih so Pera Me-tličica.
Skoraj dve sezoni ste se zadržali na celjski klopi. Prišli ste leta 1988, vaši treningi pa so zdaj že legendarni ...
Lahko bi celo ostal v Celju kot trener mladincev, potem ko so me odslovili s članske klopi. V spominu mi je ostala predvsem ena stvar. Nasledil me je trener, ki to pravzaprav ni, temveč bolj pijanec. Po prvih tekmah s Celjem je dejal, kako so njegovi fantje lepo igrali in me celo nasmejal. Pa ni čudno, saj so skoraj dve leti vrhunsko trenirali pri meni. Bili so dejansko >podmazani in naviti< (op. p., Kostelica je nasledil Zdenko Zorko).
DEAN ŠUSTER
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 6. krog: Zlatorog - Elektra 83:85; Panic 32, Vujasinovič 14, La-pornik 13, Kovačevič 7, Omic 5, Atanackovic 4, Brodnik, Ni-količ Smrdelj, Božovic, Dimec 2; Miljkovic 20, Nuhanovič 15, Lelič 13, Horvat 10, Lekič 9, Bilič 8, Jeršin, Vidovič 5, Hopsi - Union Olimpija 67:78; Mijajlovic 13, Thondique 12, Venta 11, Vašl 10, Sviridov, Sebič 10, Godler 6, Kobale 1; Šermadini 19, Gregory, Ilie-vski 13. Vrstni red: Krka 12, Union Olimpija, Zlatorog, Helios 10, Hopsi, Geoplin Slovan 8, Elektra, Maribor 7.
1. SL (ž), liga za prvaka, 7. krog: Athlete Celje - AJM 83:51; Bosilj 23, Barič 15, Gortnar 14, Turčinovic 13, Klavžar 8, Klein 7, Abramo-vič 3; Baltič 13, Dover 12. Vrstni red: Kranjska Gora 56, Celje 52, AJM 48, Ilirija 44, Triglav 42, Ježica 37. (MiK)
KOLEDAR
Petek, 15. 4.
NOGOMET
1. SL, 28. krog: Domžale
-	CM Celje (20).
MALI NOGOMET
1. SL, 1. tekma polfinala: Litija - Dobovec (20).
1. SL, 1. tekma končnica: Izola - Nazarje (20.30).
ROKOMET
1. SL, liga za prvaka, 4. krog: Celje Pivovarna Laško
-	Cimos Koper (19.30).
1. SL (ž), za razvrstitev od 5. do 8. mesta, 3. krog: Velenje -Celje Celjske mesnine (19.30).
1. SL (ž), za razvrstitev od 9. do 11. mesta, 1. krog: Žalec - Piran (18.30).
Sobota, 16. 4.
NOGOMET
1.	SL, 28. krog, Velenje: Rudar - Olimpija (20.15).
2.	SL, 21. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Dob (17).
3.	SL - vzhod, 18. krog: Slovenska Bistrica - Simer Šampion, Štore: Kovinar
-	Dravograd (16.30). Štajerska liga, 18. krog,
Slovenj Gradec: Koroške gradnje - Mons Claudius, Peca
-	Rogaška, Šmarje - Šoštanj (16.30).
MČL, MNZ Celje, 14. krog: Žalec - Krško B, Vransko -Kozje, Brežice - Pivovar (16).
ROKOMET
1. B SL, 20. krog: Celje Pivovarna Laško B - Škofljica (16).
KOŠARKA
1. SL (ž), liga za prvaka, 8. krog: Athlete Celje - Triglav (18).
1. SL (ž), liga za razvrstitev, 5. krog, Konjice: GVT
-	Rogaška (17.30).
ODBOJKA
1.	SL (ž), za 3. mesto, 2. tekma: Luka Koper - Aliansa (19).
Nedelja, 17. 4.
NOGOMET
2.	SL, 21. krog: Šmartno 1928 - Šenčur (17).
3.	SL - vzhod, 18. krog: Odranci - Šentjur (16.30).
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 4. krog, Velenje: Gorenje - Maribor (18).
Hokejski festival uspel
Na celjskem drsališču je na rekreativnem turnirju nastopilo 82 hokejistov, predstavilo se je približno 50 mladih igralcev HK Celje, sledila pa je ekshibicij-ska tekma veteranov.
Ogledalo si jo je 300 ljubiteljev hokeja. »Obiskali so nas Ivo Jan starejši, Franci in Marjan Žbontar, Tone Gale, Dušan Dobovičnik, Vojko Bratec, Vinko Lesjak, Dušan Zorko in ostali, ki niso stopili na led. Razdelili smo se na dve ekipi, tekma pa je bila bolj >trda< od pričakovanj, tako da je padlo le šest golov. Vsi so bili izjemno zadovoljni, prireditev nam je v popolnosti uspela in dokazala, da je ta hiter šport v Celju še vedno zelo priljubljen,« je dejal Rok Rojšek, še vedno odlično telesno pripravljen, sicer pa trener celjskih mladincev in kadetov, ki si želi, da bi bili v bližnji prihodnosti ustvarjeni pogoji za oživitev članskega moštva.
Modri so Rumene premagali s 4:2. Trije vratarji, Srečko Avdič, Luka Simšič in Tomaž Jeram, so se menjavali pred obema goloma. Za Modre so zaigrali branilci Aleš Kukovičič, Andrej Perčič in Aleš Črnko ter napadalci Miran Strašek, Tomaž Vnuk, Dušan Šanko, Robert Žolek in Gregor Skale, za Rumene
Miran Strašek (v modrem dresu) in Andrej Kolar
pa branilci Sandi Sendelbach, Borut Potočnik in Sašo Steblovnik ter napadalci Albin Felc, Tomaž Felicijan, Andrej Kolar, Vojko Grčar in Rok Rojšek. Eden najbolj znanih slovenskih hokejistov nasploh Tomaž Vnuk je poudaril: »Po daljšem času sem se vrnil na celjski led. Srečanje s starimi prijatelji je bilo zelo prijetno, takšni pa so tudi
moji spomini na dve sezoni v Celju, 1992/93 in 1993/94. No, nekajkrat pa nam je bilo v soboto nerodno, ko smo videli, kako spretno še vedno drsa gospod Felc!« Albin Felc, legenda slovenskega hokeja, ki je pustil neizbrisen pečat v celjskem hokeju, bo letos dopolnil 70 let ...
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
Do prvih mest s pištolo
Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem v Kidričevem so se zelo dobro odrezali tekmovalci iz SD Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem.
Osvojili so tri prva mesta, vse s pištolo. Najboljši so bili: člani ekipno (Peter Tkalec, drugi med posamezniki, Simon Veternik in Andrej Brunšek), kadetinje ekipno (Jagoda Tkalec, Vesna Zupanc in Vesna Tkalec) in Jagoda Tkalec med kadetinjami posamično. Podprvaki so bili mladinci ekipno (Matic Brunšek, Miha Kostevc, Dejan Korbar), tretji mesti pa so s puško osvojili tako člani ekipno (Rok Polajžar, Vili Ravnikar, Marjan Kalin) kot članice (Maja Vengust, Petra Kristanšek, Klavdija Lah). Strelci iz Liboj so se na stopničke povzpeli tako s streljanjem s pištolo, saj so bile mladinke Katja Vodeb, Maja Kolnik in Nives Lešnik druge, kot tudi s puško, s katero so bili kadeti Nino Dajič, Denis Mastnak in Denis Arnšek tretji.
DEAN ŠUSTER
Dve leti pred velikim jubilejem
Veteranke in veterani namiznega tenisa se tradicionalno zbirajo v Celju na Fren-kovem in Božičevem memorialu.
Turnir ob prazniku Mestne občine Celje je posvečen spominu na dr. Franca Rebeuška Frenka ter brata Pavleta in Milana Božiča. Letošnji, že 48. po vrsti, bo v nedeljo v telovadnici Športnega društva Gaberje. Sodelujoči bodo tekmovali v šestih kategorijah, od letnika 1961 naprej. Prvi začetni udarec bo ob 9. uri, uradno odprtje pa ob 11.30.
DEAN ŠUSTER
Najvišje zmagal Maček tisk
V Športno rekreacijskem centru Hattrick so se začele letne lige v malem nogometu na odprtem igrišču z umetno travo na Skalni kleti.
Uvodne tekme veteranske lige so bile včeraj. Izidi v 1. ligi: Pelikani - Vigrad 3:3, AT Šar-gi-Downtown - Tristar 2:3, AH Škorjanec Hochkraut - Frangros 3:2, Bar Golf - Engrotuš 2:0, Generali team - Maček tisk 2:7. Pari 2. kroga v ponedeljek, 18. aprila: Tristar - Pelikani (17.30), Maček tisk - Škorjanec (18.20), Frangros - Šargi (19.10), Engrotuš - Vigrad (20), Bar Golf - Generali team (20.50). Izidi v 2. ligi: Metropol - Hudinja 4:4, Olimp - Bolnišnica Celje 3:2, Ostroga - Kompole 3:7, Zagrad - Amaterji 3:2, Novem - Nova vas 3:1.
Še ne 18-letni Simon Brus je eden največjih slovenskih talentov in se bo kmalu potegoval za nastop v članski reprezentanci.
S celjske Špice v »špico«
Člansko DP ob odprtju čolnarne! - S Perom Lovšinom in z Bajago
Mladi celjski kajakaši so na reki Kolpi pri Osilnici dokazali, da spadajo v svojih starostnih kategorijah med najboljše v državi tako v slalomu kot spustu.
Pri mladincih je v slalomu z veliko prednostjo, celo dobrih štirih sekund, zmagal Simon Brus. Martin Srabo-tnik je bil četrti, Vid Karner šesti, Nejc Konda trinajsti in Teo Karner šestnajsti. Brus je prepričljivo zmagal tudi v
klasičnem spustu in šprintu. V slednjem je presenetil še ne 15-letni Vid Karner z drugim mestom, v spustu v dolžini petih kilometrov je bila Tonka Kadilnik tretja. Konec tega tedna se bodo celjski ka-jakaši udeležili izjemno kakovostne mednarodne tekme v Solkanu na reki Soči.
Predsednik KKK Nivo Celje Dušan Konda je veliko zaslug za uspehe pripisal trenerju Alešu Kudru, ki je v
klubu tretjo sezono, in dodal: »Izjemno smo počaščeni s potezo osrednje zveze. Šokirala nas je in nam ob slavnostnem odprtju naše čolnarne na Špici zaupala organizacijo tekme članskega državnega prvenstva v slalomu. Prihod sta mi obljubila Pero Lovšin in Momčilo Bajagic - Bajaga. 17. septembra se obeta velika >fešta<, za vse bo poskrbljeno, vstopnine pa ne bo!«
DEAN ŠUSTER
»Ker sem veliko na snegu, me veliko zebe«
Za Roka Marguča se je v začetku meseca končala najuspešnejša sezona doslej. Z dvema medaljama s svetovnega prvenstva je postal eden najboljših slovenskih de-skarjev na snegu.
Na svetovnem prvenstvu v španski La Molini je 25-letni Celjan potrdil dobro formo, ko je v paralelnem veleslalomu osvojil drugo in v paralelnem slalomu tretje mesto. V skupnem seštevku svetovnega pokala se je zavihtel na sedmo mesto: »Zagotovo je za mano najboljša sezona. Tudi prejšnja je bila uspešna, z izjemo olimpijskih iger, ko sem imel smolo s poškodbo. Želel sem si medaljo v Vancouvru, vendar danes teh medalj ne bi zamenjal za olimpijsko.« Samozavesten študent menedžmenta se zaveda, da je za največji dosežek v športu treba prehoditi vse stopnice. »Ležijo mu« tako kratke kot dolge proge, sam pravi, da je odvisno, na katero tekmo se pripravlja. Obenem se zaveda, da pri športu ne gre samo za doseganje vrhunskih rezultatov, ampak tudi za način, kako to doseči in biti zgled drugim: »Mislim, da si vsak športnik želi, da bi se po njem zgledovali otroci. Želimo si premikati meje in pokazati vsem, da se v življenju marsikaj da, če si res to želiš in v to vložiš veliko dela.«
Svetovnega podprvaka še vedno trenira oče Metod, kar se obnese kot dobra kombinacija. Po odlični sezoni mu je Smučarska zveza Slovenije obljubila še dodatno finančno pomoč, kar mu bo olajšalo treniranje. V njegovi karieri je bilo veliko vzponov in tudi padcev, a se je vedno znal pobrati: »Gre za proces, v katerega je bilo treba vložiti veliko dela. Na koncu se moraš pobrati in iti naprej. V veliko oporo mi je trener, oče, ki me spremlja vsak dan in mi zna svetovati tako strokovno kot povsem starševsko.«
Konec avgusta se bodo začeli že prvi treningi na snegu, do takrat si bo privoščil nekaj prostih dni. »Na snegu sem skoraj dvesto dni
Letos mineva devet let, odkar je Rok Marguč osvojil prvo zlato kolajno v mladinski konkurenci.
v letu, kar pomeni, da me veliko zebe. Poleti bom >kajtal< in >vejkal<, ker je to za nas deskarje dobro, saj se telo ponovno naravna.« Za konec najuspešnejše sezone je mladi deskar osvojil še drugo mesto na tekmi svetovnega pokala v Moskvi. Organiziral pa je tudi ekshibicijsko tekmo na Rogli, kamor ga je prišlo izzvat veliko deskarjev, s katerimi je suvereno opravil. Čeprav se je sezona komaj končala, so Rokove misli usmerjene že v naslednjo. Svetovnega prvenstva ne bo, prirejajo ga vsako drugo leto, zato si želi, da bi se čim višje uvrstil v svetovnem pokalu in končno premagal svojega največjega tekmeca še iz mladinskih vrst, Avstrijca Benjamina Karla.
MOJCA KNEZ
V
^m v g	■ v	■	g ■ v ■■ h ■ ■ ■ ■ ■ ■
Šoštanjcani utišali Tri lilije
Boris Jeršin je odločil lokalni derbi v Treh lilijah.
Tako kot pretekli krog košarkarske lige za prvaka je tudi šesti prinesel presenečenje. Elektra je s 85:83 slavila na gostovanju pri Zlatorogu. Union Olimpija je na Polzeli z 78:67 prepričljivo premagala Hopse.
Pri polnem izkupičku še vedno ostaja Krka. Po štiri zmage in dva poraza imajo sedaj Union Olimpija, Zlato-rog in Helios. Hopsi ostajajo pri dveh zmagah, Elektra se je razveselila prve.
Gostje narekovali tempo
Laščani so v preteklem krogu prijetno presenetili z zmago v Tivoliju, zato so bili tokrat proti Elektri nesporni favoriti. Trener Aleš Pipan je že po tekmi v Ljubljani opozarjal, da bo treba izjemen uspeh potrditi z zmago proti Šoštanjčanom. Kljub temu je Elektra prizadejala tretji poraz Zlatorogu v letošnji sezoni. Gostje so zasluženo slavili, skozi celotno tekmo so narekovali tempo in bili vseskozi v prednosti. Gostitelji so v obrambi puščali preveč prostora, medtem ko je bil v napadu razigran Vladimir Panic, a tudi to ni pomagalo. Dobre tri minute pred koncem tekme je Zlatorog zaostajal še za velikih devet točk, vendar mu je zatem uspela izjemna vrnitev. Petnajst sekund pred koncem
je Maj Kovačevič z natančnim metom za tri točke izenačil na 83:83. Pred zadnjimi 15 sekundami je gostujoči trener Dušan Hauptman zahteval še zadnjo minuto odmora, potem pa je s prodorom pod koš in uspešnim metom zadel Boris Jeršin. Laščanom so ostale še štiri sekunde upanja, vendar jih niso uspeli izkoristiti. Nedvomno bi bilo bolje, da bi domači igralci takoj na začetku zadnjega napada Elektre naredili osebno napako, saj bi imeli potem še dovolj časa za izenačenje ali zmago. Do konca se nam obeta še zelo zanimivo prvenstvo, saj lahko ob slabem pristopu vsak premaga vsakega.
»Izgubili še pred začetkom«
Razočaranje domačega stratega Aleša Pipana je bilo po tekmi upravičeno, saj si je ekipa privoščila velik spodrsljaj: »To se dogaja. Igralci niso verjeli, kaj se lahko po takšnih zmagah, ki smo jo vpisali v Ljubljani, pripeti. Dobro smo se pripravljali, igralce vseskozi opozarjali, kako ne smejo igrati, vendar nismo naleteli na plodna tla. To tekmo smo izgubili, še predenj se je začela. Sedaj imamo dober teden dni, da se pripravimo na tekmo v Domžalah. Nič še ni izgubljenega. Naredili bomo vse, da do konca zabeležimo vse več
zmag, kaj pa bo to prineslo, bomo videli.«
Drugačne volje je bil Dušan Hauptman, ki mora v letošnji sezoni izkoriščati vse potenciale ekipe. Elektra se ubada s finančnimi težavami, igralci že nekaj časa igrajo praktično zastonj. Tokrat je bila zmaga zlata vredna. »Nepričakovano smo premagali boljšega nasprotnika na papirju. Na igrišču smo bili sicer boljši mi. Izkoristili smo zmago tekmecev v preteklem krogu, saj so potrošili veliko moči. Najpomembnej-
še je, da smo prvič v ligi za prvaka uspešno začeli zadevati pri naših metih. Samozavest se je dvignila in na koncu smo zasluženo zmagali. V zadnjem napadu Jeršin ni upošteval predvidene kombinacije, toda njegova posamična akcija je bila uspešna. Upam, da bo zmaga dala fantom dodatno moč, čeprav pridno trenirajo, kljub vsem težavam, ki se dogajajo v klubu,« je pripovedoval Dušan Hauptman.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Osmerica na evropsko prvenstvo!
Od 21. do 24. aprila bo v Carigradu evropsko prvenstvo v judu. V slovenski reprezentanci bo rekordno število članov celjskega kluba Z'dežele Sankaku.
V Turčijo bo odpotovalo osem varovank in varovancev trenerja Marjana Fabjana, Petra Nareks, Vesna Dukič, Urška Žolnir, Tina Trstenjak, Ana Velenšek, Lucija Polavder, Matjaž Trbovc in Roki Drakšič.
Na mladinskem državnem prvenstvu v judu v Slovenski Bistrici so imeli največ uspeha predstavniki Sankakuja. Osvojili so devet medalj, od tega pet zlatih. Državni prvaki so postali Katja Rigelnik, Aja Gačnik Zupanc, Urška Gračner, Rok Ple-šnik in Adrijan Gomboc. Drugo mesto je osvojil Rok Djako-vič, tretja pa Tim Toplak, Miha Žgank in Andraž Špiler.
DEAN ŠUSTER
Skladanje je božja energija
Goran Bojčevski pred premiero svojih Balkanskih portretov s celjskimi godalci in z Gammo
V ponedeljek bo občinstvo v Narodnem domu v Celju dočakalo krstno izvedbo suite Balkanski portreti, novega dela imenitnega klarinetista in multi inštrumentalista ter skladatelja Gorana Bojčevske-ga. Gre za novo delo v sicer obširnem opusu tega Celjana, rojenega v makedonski Bitoli, ki je diplomiral v Skopju in Ljubljani, podiplomski študij klarineta pa nadaljuje na sloviti Univerzi Mozarteum v Salz-burgu. Ob klasični glasbi je njegovo delo zapisano tudi etnu.
»Glasba zahteva predanost. Moraš se ji posvečati. To ni služba, je način življenja,« pravi celjski Makedonec, ki z razumom in s srcem ostaja pri klasični glasbi, a s presenečenjem v sebi odkriva glasbo, ki ima korenine v zvokih etna in v vse bolj izdelani obliki združuje navidez nezdružljivo - klasiko, etno in džez.
Kako se je vse skupaj začelo? Kdaj ste se odločili za glasbeno pot?
Že v mladosti sem se odločil za glasbo. Začel sem v Bi-toli, kjer so me starši vpisali v glasbeno šolo. Takrat sem doživel svojo prvo ljubezen -glasbo. Začutil sem ogromno strast do glasbe. Takrat sem jo odkril in ostaja moja največja življenjska strast. Zdaj jo skušam izražati v svoji interpretaciji in skladanju. Ne vidim več poti iz nje.
Študirali ste na akademiji v Skopju in se zatem odločili še za študij v Ljubljani. Zakaj?
Ljubljano sem izbral zato, ker je bila že v bivši Jugoslaviji v tem mestu imenitna šola in še danes je zelo dobra. Makedonci imamo odličnega pozavnista Kirila Rebarskega, ki je »svetovna znamka« in je tudi študiral v Ljubljani. Že kot otrok sem si rekel: »Če je zanj bila prava pot skozi Ljubljano bo tudi zame.«
Ste to odločitev kdaj obžalovali?
Žal mi ni bilo nikoli, z leti, dlje kot sem od doma, pa se mi poraja nostalgija po rodnih krajih. To zelo vpliva name. Pomagam si z edinim zdravilom. Občutke, ki se porajajo, usmerjam v glasbo. Sicer pa so me v Sloveniji ljudje odlično sprejeli. Tu živim že osem let, od tega sem že tri leta v Celju.
In zakaj ostajate tu? Je kriva ljubezen?
Seveda. Ob prihodu v Slovenijo sem srečal ljubezen svojega življenja in še danes sem z njo poročen. Imava lepega, najlepšega otroka, sina, za katerega sem napisal ob rojstvu tudi posebno skladbo. Sicer pa smo glasbeniki večinoma potepuhi. Imamo neko bazo, potem pa krožimo po vsem svetu. Tež-
Umetnik nikoli ne more biti zadovoljen s seboj. Vedno je še nekaj več, kar se lahko naštudira in kar vodi naprej. K odkrivanju sebe.
»Glasba ni služba, je način življenja.«
ko je živeti z glasbenikom, a ob pravi ljubezni se vse da.
Kakšno je Celje, vaš novi dom, v vaših očeh?
Za tako majhno mesto je v njem kar veliko pomembnih dogodkov, še posebej odkar deluje hiša kulture. In hvala bogu za Plesni forum. Tako majhno mestece, pa smo v zadnjem času v njem videli Gibbonija in Stefanovskega, Matijo Dediča ... Za Celje je to več kot korektno, želim si le, da bi organizatorji tako nadaljevali. Naj povem, da so se v forumu začeli tudi moji poskusi sodelovanja z Vlad-kom Stefanovskim. Brez vaje sva lani izpeljala prvi skupni in odličen koncert. Sodelovanje se nadaljuje. Najbrž bo že na letošnjem Lentu priložnost, da me boste znova slišali z njim. A naj se vrnem k vprašanju. Za tako malo mesto je to, kar se dogaja, več kot sprejemljivo in še se razvija. Tudi projekt Balkanski portreti, ki je pred nami, to potrjuje. Združuje na nek način malo konkurenčne partnerje.
Kaj pa ta vaš drugi jaz, vaš jezik, ki je klarinet, pa kaval, dude, piščali ... Koliko glasbil sploh igrate?
Igram kar nekaj glasbil, a nikoli jih nisem štel. Bolj pomembno je, da z njimi zadenem pravi način igranja, da se stilsko čim bolj približam njihovemu pomenu in izboru. Igram veliko pihal, ne zgolj koncertnih, tudi večino etno pihal in ne samo balkanskih, tudi irske, škotske ... Za to se moram zahvaliti skupini Terrafolk.
Ne gre za to, da bi imel pet diplom. Stavim predvsem na dušo, ki igra v človeku.
Skladanje je zame neka energija, ki jo zgolj zapišem.
Preden sem spoznal njih, sem se držal zgolj klasične glasbe. Tudi obiskoval sem zgolj koncerte klasične glasbe. Klasika mi tudi danes ostaja najljubša. A vendar je zdaj drugače. Srečanje z Bojanom Cvetrežnikom iz skupine Terrafolk mi je odprlo nova obzorja. Sploh nisem vedel, da imam v sebi tudi to - da lahko odigram celo paleto različnih etno glasbil in različnih slogov, da lahko tudi pišem takšno glasbo .
Kako je prišlo do sodelovanja?
S skupino Terrafolk ne gre več za sodelovanje, s člani smo veliki osebni prijatelji. Že tri leta delam z njimi. Bil sem še v Ljubljani, ko sem po televiziji videl njihov koncert s simfoniki v Križankah. Rekel sem si, da je to fantastična skupina, s katero bi rad delal. Ker sem bil takrat še izključno pri klasični glasbi, me niso poznali. Nekega dne je med vajami na akademiji v mojo sobo prišel Bojan Cvetre-žnik, me slišal, vprašal, kdo in od kod sem. Šla sva na pijačo in se takoj dogovorila za sodelovanje. Od tistih prvih skupnih koncertov gre vse samo še navzgor. Žal ne morem biti z njimi ves čas, ker imam še študij in svoje projekte, a za glavne koncerte sem vedno z njimi. Odlični ljudje in super glasbeniki so. 20. maja bomo imeli skupen irski večer v celjskem Branibor klubu, 14. julija pa na Starem gradu z Anjo Bukovec. To bo dogodek.
Ste z njimi uspeli kdaj isto skladbo zaigrati enako?
To se še ni zgodilo in se nikoli ne bo.
Klarinet izhaja iz piščali in je koncertno glasbilo. Kaj pa je kaval?
To je etno flavta, ki izhaja z Bližnjega vzhoda, k nam pa so jo pripeljali Turki. Obstaja ogromno različic tega pihala, ki ima zelo poseben zvok. Meni je eno najljubših glasbil, saj imam ob njem občutek, kot bi igrale gore. Nenehno slišim veter in v vetru je zvok. Ta barva je zame najbolj fascinantna.
Ste večkratni državni prvak v igranju klarineta, sodelovali ste in sodelujete z uglednimi orkestri resne glasbe. A pri tem gre za poustvarjalnost. Kdaj ste v sebi našli skladatelja?
Odkrito - sploh nisem vedel, da imam to v sebi. Pisati sem začel, ko sem prišel v Slovenijo. Tako kot nekateri pišejo poezijo, sem začutil potrebo, da na nek način izrazim nostalgijo po domu, ki se porodi, ko v tuji deželi ostaneš sam, ko ne poznaš nikogar. Svojo energijo sem lahko usmerjal le v pisanje. Z leti se stvari izboljšujejo in zelo sem zadovoljen s tem, kar sem napisal v relativno kratkem času. Med mojimi deli je veliko klasičnih skladb, ki jih izvajajo številni glasbeniki v tujini, a tudi doma. Lani sem šel na sprejemnih izpitih v Salzburgu predstavil svoje delo in dobil vabilo na študij. Ponosen sem na to, a bom študij še za
nekaj časa odložil, saj imam toliko odprtih projektov, da se moram osredotočiti nanje, jih končati, potem pa ... počasi, korak za korakom naprej.
Zakaj toliko študija? Končali ste dve akademiji, čaka vas dodatno usposabljanje. Kaj vas žene? Vam gre za tehniko, obvladovanje glasbila, iskanje popolne note?
Glasba je kot vesolje. Dober umetnik nikoli ne more biti zadovoljen s seboj. Vedno je še nekaj več, kar se lahko naštudira in kar vodi naprej. S tem izboljšujem svoje počutje. Vsak dan znova. Z vajo in iskanjem nečesa ... S tem odkrivam sebe. Ko znam dovolj in to prenesem občinstvu, to začuti, za kaj gre. Ne gre mi za to, da bi imel pet diplom. Stavim predvsem na dušo, ki igra v človeku. Toda klasika zahteva briljanten način izvajanja. Pri tej glasbi si ne smemo dovoliti toliko kot v drugih zvrsteh. Tam improvizacije ni, jaz pa sem človek improvizacije in živim zanjo.
Kot skladatelj vselej najdete toliko novih harmonij in tonov, ki jih prepletate z balkanskimi ritmi ...
Gre za to, da je treba glasbo pogledati skozi sebe in se s tem iskati. Sem zelo zapletena osebnost. Rad doživljam različne stvari, a včasih jih doživljam drugače kot drugi. Te občutke želim prenesti v glasbo. V svoji glasbi bi rad pokazal glasbeno znanje z vseh vetrov, torej prepletam klasi-ko, moderno klasiko, džez, etno ... Najtežje mi je, ko me vprašajo, kakšen stil igram in pišem. Sem, kar sem - in kar delam, delam zase in za ljudi. Ne bi znal drugače. To boste zaznali tudi pri Balkanskih portretih, ki so nekakšna suita. Nekaj čisto novega. Ne le v Celju in Sloveniji, novost so na celotnem Balkanu. Redko kateri skladatelj se toliko ukvarja s svojimi koreninami in se hkrati navezuje na klasično glasbo. Slišali boste vse od Turčije od alpskega melosa. Preplet in sožitje melodij, na katere sem ponosen. To je moje najbolj resno in največje delo doslej.
Kako vas glasba najde? Ste poklicani?
To je nerazložljivo. Gre za navdih, ki ni del mene. Ne gre za službo, pri kateri bi sedel za klavir in si rekel, da bom pisal glasbo. Verjamem v boga in skladanje je za mene neka božja energija, ki gre skozi moje telo. Jaz jo zgolj zapišem. Ko pišem, nisem vedno le jaz.
Gre za posebne trenutke, ki pridejo »v šusu«. Ne moreš jih predvideti. Če tega navdiha takoj ne zapišeš, inspiracija uide, in naj se še tako trudiš, je ne najdeš več. Ko se mi zgodi - v avtu ali kjerkoli drugje, ko nisem doma - posnamem te zvoke, skušam zapeti v telefon tisto osnovno inspiracijo, ki jo potem razvijam. Ko sem pisal »portrete«, je ta glasba naravnost vrela iz mene, tekla je in nisem se mogel ustaviti pri pisanju. Zgodila se je neka nerazložljiva energija in misel, ki se ni hotela ustaviti. Ki se je zgodila . Ne more se ponoviti vsak dan.
Kako ste pri Balkanskih portretih uskladili svoje avtorsko, z dušo Balkana pisano glasbo z godalnim orkestrom, ki izhaja iz plemenite tradicije dunajskega valčka, in z argentinskim temperamentom Gamme?
Lani me je Gamma povabila k sodelovanju in namignili so, da bi bilo odlično, če bi šlo za kaj avtorskega. Obljubil sem in potem predlagal, da bi dodali še godalni orkester. Strinjali so se in glede na tradicijo in kakovost orkestra sem se tega razveselil. Ljudje v obeh orkestrih so sijajni, odlični glasbeniki. Optimisti. Vaje so bile super. Zamisel, da združimo ustvarjalne potenciale mesta in jih predstavimo Celjanom, je bila odlična in upam, da bomo s to suito gostovali še kje po svetu.
Odmevi z vaj so bili zelo različni. Začelo se je s šokom zaradi balkanskih sedem- in večosminskih ritmov, ki niso blizu Slovencem. Kako so glasbeniki to osvojili?
Sedemosminski ritem je še najmanjši problem, saj so v suiti še veliko bolj zapleteni ritmi. Tudi makedonskim orkestrom bi bilo to težko izvajati, čeprav jim je ritem bolj domač. Ob tem velja posebna zahvala Ne-nadu Firštu, ki je vodil in usklajeval vaje. Res pa je bil prvi pogled na note, kjer so videli sedemnajstosminski ritem, za glasbenike najbrž šokanten. Toda Balkanski portrteti so narejeni kot preplet. Ko ritem sekcija igra sedemnajstosminski ritem, je poliritmija takšna, da njeni bliski potegnejo tudi v valček. Oba orkestra sta odlična in komaj čakam na ponedeljek. Obe glasbeni tradiciji je treba ločiti, zato da bosta zaživeli skupaj.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Tako kot nekateri pišejo poezijo, sem sam v nostalgiji po domu začutil potrebo po skladanju.
»K organizaciji dogodka so pripomogli vsi člani društva in krajani KS Slivnica pri Celju, društvo vinogradnikov sv. Urban in PGD Slivnica, ki je vse goste na koncu pogostilo v KD Gorica pri Slivnici. Hvala vsem, ki ste omogočili to nepozabno doživetje,« je ob robu nedeljske prireditve povedala Slavica Van der Minen.
Naj gre zares ali samo za prikaz, ko človek stopa proti hiši, kjer mu bo - če bodo sreča in svatje mili - prišla nasproti srčna izvoljenka, se mu malo zašibijo kolena. Tokrat se je ženin dobro držal, še posebej, če vemo, da je s kočijo in konji prišel naravnost iz moravške doline.
Rokovnjači izpod Trojan na Slivnico
Iz naključnega srečanja v prijateljstvo dveh pokrajin - Rokovnjači se niso ženili, so pa znali hudo zažugati s prstom
Rokovnjači - strah in trepet iz kamniških gozdov
Kot vemo iz zgodovinskih virov, so bili v prvi polovici 19. stoletja, v času francoske oblasti oziroma Ilirskih provinc, rokovnjači vojaški begunci. Če vemo, da vojaške suknje niso smeli sleči sedem ali celo štirinajst let, jim pravzaprav ne moremo zameriti. Pobegnili so v gozdove, živeli v urejenih skupnostih in izumili celo svoj jezik - rokovnjaščino. Postopali so na območju med izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, na meji tedanje Kranjske, Štajerske in Koroške. Ker gre v osnovi za razbojnike, so živeli od lastne iznajdljivosti, darov sorodnikov, še največ pa od roparskih pohodov. Zbirali so se pod »krivo jelko« in čeprav so se v njihovih skupnostih znašli tudi ženske, otroci in starejši, se rokovnjači načeloma niso ženili. Imeli so zaveznike v mestih in vaseh, kljub vsemu pa so se jih ljudje enostavno bali. Verjeli so, da imajo nadnaravno moč. Njihov zaščitni znak je bila namreč »v brino-vem dimu posušena otroška roka«. Z rokovnjaškim gibanjem so obračunali dobro organizirani avstrijski orožniki v drugi polovici 19. stoletja.
»Naključje ali ne, nekatere stvari se ne bi nikoli zgodile, če si ne bi ljudje segli v roke in ob besedah >se še vidimo< resno mislili,« tako je svoje prvo srečanje s članoma društva v Lukovici opisal slivniški župnik Marko Šraml. Bilo je na poroki v Olimju in tam je Tanjo Šubelj in Cveta Sušnika iz Lukovice sogovornik tako navdušil, da sta njegov kraj enostavno morala obiskati. Preteklo aprilsko nedeljo je delček poroke iz dežele rokovnjačev na Slivnici tako uprizorilo približno 250 gostov iz društva Skrinjica. S seboj so pripeljali vse od rokodelcev, vozov do konjev.
Lahko bi rekli, da so se Lukovčani počasi zagledali v Slivnico. Po nekaj druženjih in izletih v to faro so ugotovili, da bo hribovska vasica kot naročena kulisa za »rokovnjaško« poroko. V resnici gre za klasično poroko, ki so jo v Črnem grabnu med Trojanami in Lu-kovico ter v kamniških gozdovih zaznamovali tudi rokovnjači. Društvo za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine Skrinjica je
lani dogodek uprizorilo z več kot tisoč nastopajočimi. Ob obletnici so projekt ponovili na Slivnici, kjer so prav pred letom dni ustanovili športno-etnološko društvo. Kot je povedala ena od glavnih organizatorjev Slavica Van der Minen, se tudi sami trudijo oživiti kraj, kjer je bilo nekoč šolsko in upravno središče, danes pa je od vsega ostala samo še župnijska cerkev. Že 13 let tam službuje župnik Marko Šraml, ki je tudi tokrat v svojem izpiljenem retoričnem slogu okrcal malodušneže. »Kar naprej poslušamo, kako je vse brez veze, kako se nič ne dogaja, kako je vse zanič ... Ko pa želiš takega človeka povabiti nekam, kjer je lepo, kjer je drugače ... Se mu pa ne ljubi!« Nekateri so nedeljsko dopoldne v naravnih kulisah pomladno okrašene vaške idile na Slivnici označili za majhen čudež. Domačini so ga, tako kot znajo, končali z bogato pogostitvijo za vse udeležence.
StO
Foto: GrupA
Mladoporočenca so rokodelci iz srca Slovenije obdarili s svojimi tipičnimi spominki. Na Moravškem še danes gojijo tradicijo pletenja, kvačkarstva, klekljanja, lesenih in glinenih izdelkov, oblikovanja iz slame, kovine in papirja ter mnogo drugega.
»Kam je šla nevesta? Menda ja ne okopavat krompirja ...« se je pridušal ženin, ko je njegova izbranka izginila neznano kam. Rokovnjaška druščina jo je skrila, dokler ni od ženina dobila zagotovila, da bo dober mož.
Rokovnjaška kulinarika je bila prihranjena samo za izbrance. Glede na ženinove odzive in ponudbo slivniških gospodinj ter vinogradnikov se nihče ni pritoževal nad tem. Na koncu si je mladenič le prislužil rokovnjaško prepustnico, ki mu je zagotavljala svobodno gibanje po slivniški deželi, brez strahu, da bi ga lahko na vsakem koraku rokovnjači iz hlač stresli.
Cirila Suša. V trenutku, ko sta se zgodili nesreči njunih otrok, je v prsih začutila, da se je nekaj zgodilo. Matjaž Suša. Kako so mu lahko sodniki, ki so sodili povzročiteljema smrti njegovih dveh otrok šele pet let Tega občutka ne bo nikoli pozabila.	po tragedijah, sploh pogledali v oči?
Ceste so jima vzele dva otroka!
Je možno povzročiteljema nesreč sploh oprostiti in ali je kazen lahko zadoščenje ...
Tjaž je leta 1997 imel komaj 14 let. S kolesom se je vračal domov s treninga košarke, ko ga je v Laškem do smrti zbil voznik avtomobila. Manja je bila leta 1999 18-letno dekle, v dobi, ko so se ji odpirala vrata v odraslost. V Košnici je umrla kot sopotnica v zveriženi pločevini, ko je voznik zapeljal s ceste. Tjaž in Manja sta bila brat in sestra. Njuna starša Matjaž in Cirila Suša sta v dveh letih v dveh nesrečah izgubila dva otroka! Nič na svetu njuni življenji ne more več postaviti v normalne tirnice. Nihče, ki ni doživel česa podobnega, ne more razumeti njune bolečine. To je zgodba, ki bi jo morali prebrati vsi uradniki, ki so jim nesreče le številke na papirju ali »neprednostne zadeve na sodišču«.
Šele pet let po vsaki nesreči sta starša dočakala sojenji povzročiteljema nesreč. Voznik, ki je trčil v Tjaža, je bil celo vinjen, a so ga na sodišču oprostili! Moški, ki je vozil avtomobil, v katerem je umrla Manja, je bil pogojno obsojen. Vsa ta leta, ko so se papirji o nesrečah premetavali po uradniških mizah, sta starša vsak dan in vsako minuto doživljala kruto bolečino ob izgubi dveh otrok. Vsak klic na sodišče je v njuno žalost še dodatno zarezal. »Vseskozi si v napetosti, vedno te kdo spominja na to, ne moreš se nikakor vrniti v normalno življenje, ne moreš >urediti samega sebe, svoje notranjostih In kadar je to onemogočeno in je ta doba, ko čakaš na sojenje, dolga, to vodi v trajne psihične posledice,« nam je razlagal Matjaž Suša.
»Ob vsaki malenkosti si nervozen. Po Manjini nesreči, leta 2000, se nama je rodil še Januš. Vsakič si nemiren, če ga spustiš ven ... Ko gre na kolo, razmišljaš, kaj se bo zgodilo ... Čeprav v sebi veš in razumsko dojameš, da otrok mora živeti, se igrati, da morava živeti dalje tudi midva, ne gre ...« dodaja Suša. Z ženo menita, da bi se moral postopek sojenja po takšnih tragedijah začeti najkasneje
Manja. Umrla je tik preden bi morala izvedeti rezultate mature ...
v šestih mesecih po nesreči. Toda, ali je kazen pri tako hudi izkušnji staršem lahko zadoščenje? Je kaj takšnega možno sploh kdaj oprostiti? »Mislim, da je to odvisno od vsakega posameznika. Če gledaš na to s stališča vere, pomeni, da zbrišeš tisto jezo v sebi, ki jo čutiš do osebe, ki je povzročila smrt tvojega otroka, ne moreš pa tega pozabiti ... Kazen je ureditev, ki mora veljati za družbo. Reši ugled v družbi, je neke vrste >pravičnost<. Tistemu, ki je doživel to, kar sva midva, pa ne more biti nobena kazen zadoščenje. Niti misel na maščevanje ne prinese nič dobrega .«
Nagraditi vestne voznike!
Sistem izreka zaporne kazni ali določa izplačila odškodnin. Vse to po njunem mnenju še vedno ni dovolj učinkovito. Pogrešata vzgojno kazen. »To pa je le takrat, ko
se bo tak povzročitelj osebno srečal z ljudmi in posledicami, kot jih je sam povzročil drugim. Če bo moral pomagati nekomu, ki se znova uči hoditi, govoriti, ker je nekdo povzročil nesrečo, v kateri ga je poškodoval. To je vzgojno,« nam je razlagal Suša. Misli na delo, ki bi ga morali povzročitelji opravljati prostovoljno predvsem v rehabilitacijskih centrih. Ima prav. Pri nas se še vedno dogaja, da se povzročitelj tragedije iz svojega početja ne nauči skorajda nič. Le toliko, kolikor mu pride prav na sojenjih kot olajševalna okoliščina .
»Takšna pomoč pri rehabilitacijah žrtev bi precej pomagala, ne pa tudi izučila. Veste, to ni dovolj, saj se je pred tem tragedija že zgodila. Tragedije pa je treba preprečevati. Ljudi je treba vzgajati od malega, če jim ne daješ pozitivnih vrednot, so nagnjeni k temu, kar ugo-
tavljajo sami. Danes sta pri vsaki hiši že dva avtomobila, prometa je več, mi pa se vozimo po nekaterih cestah, ki se niso spremenile že dvajset let. In še vedno je nekdo frajer, če pelje skozi naselje 100 ...« dodaja Matjaž. Ni mu vseeno. »Zakaj ne bi v svoji okolici poiskali in javno pohvalili dobre in vestne voznike? Zakaj ne bi vpeljali priznanja zanje? Imamo priznanja za marsikaj, zakaj jih zanje nimamo? Zakaj ne bi z brezplačnim parkiranjem za določen čas nagradili vestnega voznika? Zgledi vlečejo. Takrat bi se začelo spreminjati v glavi,« razlaga Suša. Ne razume, zakaj v letu 2011 prometna vzgoja še vedno ni pomemben in sestavni del pouka, ne le del neke splošne učne snovi in krožkov. »Takšno izobraževanje bi dalo mladim vrednote,« sta mnenja Matjaž in Cirila. »Včasih so bili policisti med ljudmi, danes jih vidim le ob nesrečah ali pri merjenju hitrosti z radarjem. Dober primer je Anglija. Ko se zgodijo spremembe v prometu, so med ljudmi tudi policisti, ki jih na to opozarjajo, se z njimi pogovarjajo. Za takšno svetovanje in za to, da bi bilo med ljudmi več policistov, niso potrebne velike kadrovske spremembe ...,« pravita naša sogovornika. Toda praksa kaže, da smo daleč daleč za tistimi, ki se zavedajo, kaj je prometna kultura.
Hudo je. Še vedno.
O nesrečah je Matjažu in Cirili še vedno težko govoriti. Tudi nas sta prosila, da ju ne sprašujemo o tem, kaj vse se je dogajalo na usodna dneva, v katerih sta izgubila ljubljena otroka. Čeprav nikoli več ne bosta enaka kot pred tragedijama, vso svojo energijo zdaj predajata 11-le-tnemu Janušu. »Ve, kaj se je zgodilo bratu in sestri, ki ju sicer nikoli ni imel možnosti spoznati .«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Zlomljene duše
Po pogovoru z nekom, ki je doživel to, kar sta Matjaž in Cirila Suša, obnemiš. »Doživel« ni pravi izraz. Ali človek, ki ostane brez dveh otrok, notranje umre z njima? Njuna nova luč je zdaj Januš. Čez nekaj let bo razumel, od kod strah staršev zanj. Od kod tolikšna ljubezen...
Matjaža in Cirilo smo spoznali lani, ko sta svojo izkušnjo delila z ljudmi pri prižiganju sveč ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Ali mislite, da je njuna zgodba premaknila kakšnega uradnika? Vsi imajo polna usta obljub, kako izboljšati prometno varnost, a noben zakon jim ne bo pomagal. Ker vsakič padejo na izpitu človečnosti. Ko bodo zlomljene njihove duše zaradi smrti njihovih otrok, bodo razumeli .
Ob pisanju takšnih resničnih zgodb se izgubiš v svoji majhnosti. Rad bi njun glas ponesel vsem ljudem. A ne gre. Ljudje berejo. Koliko jih začuti prebrano?
Ni besed, s katerimi lahko opišeš njuno bolečino.
SŠol
Tjaž. S sestro sta se zelo dobro razumela.
TO
NOVI TEDNIK
KRONIKA
19
Zmeda vseh zmed
Molk uradnikov na eni strani, izguba ugleda nekaterih na drugi strani
Milko Škoberne. Lahko se zgodi, da bo kakšen dokaz zoper njega tudi izločen.
Zoper Milka Škoberneta še vedno ni končana sodna preiskava na ljubljanskem okrožnem sodišču. Nekateri že namigujejo, da bi se lahko sojenje začelo še pred sodnimi počitnicami. Bo pa sojenje zagotovo pestro, saj je mogoče pričakovati, da bo Škobernetov odvetnik Tomaž Bromše nakazal na kar nekaj nepravilnosti v preiskavi, morda celo zahteval izločitev kakšnih dokazov ...
Sodniki Višjega sodišča v Celju so pregledali kazenske spise in zadeve, v katerih je sodeloval celjski okrožni sodnik Milko Škoberne, ki je ovaden prejemanja podkupnine v zameno za odpravo pripora Esadu Čehajicu, sicer obtoženemu posredovanja pri prostituciji. Čeprav službeni nadzor v večini njegovih primerov ni pokazal odstopanj od delovnih standardov, je predsednica celjskega višjega sodišča Zinka Strašek zoper sodnika podala kazensko ovadbo. Tu pa se začne zmeda.
»Pregledanih je bilo 112 rešenih zadev, 105 še nerešenih zadev ter 8 zadev, dodeljenih v delo pregledanemu okrožnemu sodniku, skupno torej 225 zadev. V zvezi z nekaterimi morebitnimi kršitvami je predsednica predlagala uvedbo disciplinskega postopka ter podala predlog za ponovno izdelavo ocene sodniške službe,« so sporočili v ponedeljek popoldne s celjskega višjega sodišča. So se pa zavili v molk, ko smo jih vprašali, za kakšno ovadbo gre, niti niso podrobneje obrazložili, kakšne točno »morebitne kršitve Zakona o sodniški službi« naj bi Škoberne zagrešil. »Glede na to, da je vse še v fazi predkazenskega postopka,
ki ga usmerja državni tožilec, vam žal teh podatkov ne moremo posredovati. Lahko jih pridobite pri pristojnem državnem tožilstvu, ki vodi predkazenski postopek,« so nam odgovorili, ko smo prosili za pojasnilo, za kakšno ovadbo sploh gre. Ovadbo so vložili na mariborsko okrožno državno tožilstvo, zato smo z enakim vprašanjem poskusili tudi tam. A dobili naslednji odgovor: »Prejeli smo kazensko ovadbo zoper eno osebo zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe po 289. členu Kazenskega zakonika. Ker je zadeva še v predkazenskem postopku,
vam preostalih podrobnejših podatkov ne moremo posredovati.«
Za kaj sploh gre?
Nejasnost. Namreč: Škoberneta naj bi celjsko višje sodišče ovadilo po starem kazenskem zakoniku, kar pomeni, da je bilo domnevno kaznivo dejanje storjeno že pred več leti in ne v zadnjem obdobju. Najbolj čudna stvar pa je naslednja. 289. člen govori o krivi izpovedbi. Glede na ta člen se kriva izpovedba nanaša na »pričo, izvedenca, cenilca, prevajalca ali tolmača«, Škoberne pa je opravljal sodniški poklic. In v zvezi s
sodniškim poklicem naj bi bil nadzor. Ves čas se je govorilo o »službenem nadzoru«. Vprašanje, ki se zastavlja, je, v zvezi s čim so Škoberneta sploh ovadili. Laično gledano tega kaznivega dejanja ni mogel storiti kot sodnik, lahko bi ga, če je v kakšnem primeru nastopal kot priča. To odpira naslednje poglavje, torej ali so ga ovadili kot nekoga, ki opravlja sodniško funkcijo, ali kot navadnega občana. Vse to bistveno vpliva na nadaljevanje postopka, saj Škoberne ni razrešen svojega sodniškega naziva, ampak je le v suspenzu. Zato lahko domnevamo, da so ga ovadili kot »navadnega občana«. Neuradno se omenja starejši primer, v katerem je Škoberne sodil pred več leti, obsojeni pa se s kaznijo zaradi umora znanca ni mogel sprijazniti. Zahteval je obnovo sojenja na drugem sodišču, torej ne na celjskem. Če je obsojenec sprožil kakšen postopek in je Škoberne pričal v njem, bi se ovadba lahko nanašala na to. Za dodatno pojasnilo smo prosili tudi na mariborskem tožilstvu, a so nam razložili, da morajo ščititi osebne podatke. Želeli smo samo izvedeti, ali je ovadena ista oseba, kot je v primeru domnevnega jemanja podkupnine. Sicer pa je višje sodišče samo navedlo, zoper
koga je podalo ovadbo, zato je ob tako odmevnem primeru nerazumljivo, da uradne ustanove ne morejo pojasniti nejasnosti, v katere se same zavozlajo. Saj se vendarle nanašajo na javno osebo, ki se v tem trenutku zaradi sodne preiskave sama niti ne more izjasniti.
Na drugi strani ...
Medtem ko iz vsega tega ni razvidno, ali se klobčič v aferi Škoberne počasi razpleta ali zapleta, se dogaja na drugi strani. Po odredbi generalne državne tožilke Barbare Brezigar se je sredi februarja začel pregled dela tudi na celjskem okrožnem tožilstvu, o čemer smo že poročali. Tam so pod drobnogled vzeli delo tožilca Darka Kežmana, ki je sestavil obtožnico zoper Esada Čehajica. Čehajic je tisti, ki je zaradi jemanja podkupnine prijavil Škoberneta. In Kežman se je tudi strinjal z odpravo Čehajicevega pripora. Na vrhovnem tožilstvu smo zato spet vprašali, ali je morda zdaj že (pred tedni še ni bil) znan rezultat nadzora nad tožilcem, in tudi tu naleteli na molk: »Tožilec je bil seznanjen s poročilom o opravljenem pregledu in je podal svoje pripombe. V tej
fazi o ugotovitvah pregleda ne bomo obveščali javnosti.« Neverjetno je, da se uradniki zdaj sklicujejo na varstvo osebnih podatkov in na >neobveščanje javnosti v tej fazi<, ko pa je že toliko ljudi zaradi te afere skorajda izgubilo svoj ugled. Že februarja smo poročali, da naj bi ugotovili, da je bil pripor Čehajicu odpravljen brez nepravilnosti. Če pa je Kežman »podal svoje pripombe«, potem se s kakšnim rezultatom nadzora ni strinjal ...
Skratka, v tej zadevi vidi vsak akter gonjo proti sebi. Čehajic pa še vedno vztraja, da se mu ne more nikakor soditi v Celju (očitajo mu posredovanje pri prostituciji pred več kot desetimi leti), ker je vprašanje, če je kak sodnik lahko objektiven v njegovem postopku, saj je ovadil njihovega sodelavca. »Če se vsa ta umazanija proti meni ne bo nehala, bom ovadil vsakega sodnika, ki je podpisan na katerem koli listu, ki je povezan z mojim postopkom. In od vsakega zahteval visoko odškodnino, saj sem v teh letih ostal brez vsega,« obljublja. A kdo vse to še sploh razume?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Otrok se je pogreznil v blato
V ponedeljek popoldne so prostovoljni gasilci iz Dramelj morali posredovati v Svetelki pri Šentjurju. Mladoletna otroka sta se med sprehodom ob ribniku ugreznila v blato.
Enemu se je uspelo rešiti in poklicati na pomoč. Drugega so iz blata rešili gasilci. Pred časom naj bi tako imenovan Kumpergerjev ribnik čistili in pri tem na nabrežine nanesli kar nekaj blata. Otroka, ki takrat menda nista bila pod nadzorom staršev, naj bi se igrala v neposredni bližini, ko pa sta prišla do ribnika, sta se ugreznila v blato. Eden (oba naj bi bila stara okoli osem let) se je uspel rešiti, sam je poklical tudi 112 in prosil za pomoč. Medtem je prijatelju podal vejo, da se je ta zanjo držal med čakanjem na gasilce. Deček, ki so ga rešili gasilci, je bil v blatu do kolen. Reševanje ni trajalo dolgo, otrok tudi ni bil poškodovan. »V takšnih primerih se oseba lahko reši, da se uleže na blato s sprednjim delom in se poskuša do brega priplaziti,« je dejal poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Dramlje, ki je dečka s pomočjo sodelavca tudi rešil.
SŠol
Okradel Celjanko
V Ljubljani so pred dnevi pridržali 23-letnika iz okolice Idrije, ki je storil več kaznivih dejanj, med drugim tudi na območju Celja.
Po do zdaj znanih podatkih je preko spleta in socialnih omrežij navezal stik z nekaj ženskami, s katerimi se je zbližal in na tak način pridobil njihovo zaupanje. Ko se je srečal z njimi ali pri njih prenočil, so ženske ugotovile, da jih je okradel. 44-letni Ce-ljanki, s katero sta se dogovarjala za skupen najem stanovanja, je iz avtomobila ukradel denarnico, nato pa z njo prekinil vse stike. Celjanko in še nekaj žensk je moški oškodoval najmanj za osem tisočakov. 23-letnika so s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.
Mejačeva nagrajena
Ob dnevu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so v petek podelili priznanja najzaslužnejšim delavcem slovenskih zaporov.
Posebno plaketo za uspešno delo je dobila Edita Mejač, sicer direktorica celjskih zaporov. Med več kot 12 dobitniki pohval in priznanj sta tudi Vlasta Cencelj in Jože Laščak iz celjskih zaporov. Za vidnejše dosežke na področju dela z mladimi in mladoletnimi priporniki in zaporniki je pisno pohvalo dobil tudi Prevzgojni dom Radeče.
Sodba do konca aprila
V Celju naj bi se v sredo nadaljevalo sojenje 53-le-tnemu Bojanu Omerzi, ki je pred dvema letoma v Velenju hudo pretepel nekdanjo partnerko.
To ni bilo prvič, saj je bil Omerza že obsojen zaradi fizičnega napada nanjo. Prestajal je tudi zaporno kazen v Mariboru, na bivšo partnerko pa se je spravil, zatem ko se s prostega izhoda sploh ni vrnil v zapor. Za njim je bila razpisana tudi tiralica. Na sojenju so v sredo zaslišali Vilija Oštirja, pri katerem j e Omerza v času, ko se ni vrnil v mariborske zapore, bival. »Res je bil pri meni, vendar je neko noč kar izginil. O njegovi preteklosti ne vem nič,« je dejal Oštir, ki ga je sodnik ob koncu zaslišanja še vprašal, koliko alkohola je spil, saj je posumil, da Oštir ni prišel trezen na sodišče. Pričala sta še dva policista, ki sta napadeni pomagala, zatem
Bojan Omerza še kar skriva svoj obraz ...
ko je mimoidoči poklical na pomoč. Že pretekli teden bi morali zaslišati še izvedenko sodne medicine, a je zaradi drugih nujnih obveznosti ni bilo, enako se je zgodilo tudi v sredo. Zaslišali naj bi jo 21.
aprila, predvsem glede hudih poškodb, ki jih je dobila oško-dovanka. Takrat naj bi Omer-zi, ki vse sojenje spremlja brez besed, izrekli tudi sodbo.
SŠol
Foto: SHERPA
Zaboji poškodovali delavca
V Zrečah se je v ponedeljek pozno popoldne zgodila delovna nesreča.
52-letni voznik viličarja je v proizvodni hali enega od zreških podjetij prestavljal kovinske zaboje, napolnjene s polizdelki. Pri tem je prevrnil zgornje tri zaboje, ki so padli po dveh zaposlenih, ki sta bila v neposredni bližini viličarja. 36-letna delavka in 23-letni moški sta se v nesreči hudo poškodovala.
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA
»Nimam časa! Čakam, da pokličejo z radia ...«
Dodatno minuto je izžrebala Katja (desno), ki sta jo Zlatko Bobinac in Saša Pukl ujela med nakupovanjem v Tušu. (Foto: Bojan Pišek)
... bi rekla Ana Pušnik iz Šentjurja, če bi jo v sredo okoli dvanajste ure poklicala kakšna prijateljica. Telefon je res zazvonil, a je bila na drugi strani kar Simona Brglez z Radia Celje.
Ana je takoj vedela, da jo kličemo zaradi akcije Do polnega vozička brez mošnjička, in hitro dodala, da je naročnica Novega tednika že štirideset let in da nikdar ni imela sreče pri kakšni nagradni igri. Zato je bila še bolj vesela, ko smo med več kot šeststo kuponi, toliko smo jih namreč prejeli samo ta teden, izžrebali ravno njenega.
In ko je Simona iz studia preverila, ali je Saša Pukl z ostalo ekipo na terenu pripravljena, smo začeli nakupovati. Ana je Saši in Simoni iz Tuša naročila, naj v voziček najprej položita hrenovke, nato sir, posebno salamo, tirolsko, šunkarico, mor-tadelo, goveje, svinjsko in piščančje meso, nato še slanino, pršut, ogrsko salamo, panceto, savinjski želodec. Ana ju je nato poslala še po sladkarije. Tako je bil voziček napolnjen s torto, keksi, pecivom, čokolado, potem so bile na vrsti še zamrznjene dobrote. Voziček je bil tako še bolj poln, saj so vanj romali še pomfri, marelični cmoki, krompirjevi svaljki, ribji file, piščančji medaljoni in tudi sladoled. In tri minute so se iztekle.
In ker je železo treba kovati, ko je vroče - Saša in Simona sta bili namreč ravno prav ogreti - je imela Ana srečo in dobila še dodatno minuto nakupovanja. In spet je sledila akcija. V dodatni minuti je Ana nakupila še olivno, solatno in belo olje, kis, gorčico, kečap, vloženo papriko in kumarice ter izbrala še testenine, ribano kašo, jušne kroglice in moko ter tuno, mesni narezek in pašteto. In tako se je nakupovanje končalo. Zelo uspešno. Kako pa bo prihodnjo sredo? Sodelujte in nas poslušajte!
SP
Ana Pušnik iz Šentjurja je voziček napolnila za 138,31 evra. (Foto: TimE)
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Ob najdbi
neeksplodiranih
sredstev
Vsak dano slišimo ali beremo obvestila o najdenih neeksplodiranih topovskih granatah, minah, ročnih bombah, strelivih za pehotno orožje in podobnih neeksplodiranih vojaških ubojnih sredstvih.
25. aprila lani se je v Sv. Florjanu pri Rogaški Slatini 17-letni fant hudo telesno poškodoval ob eksploziji nemške razstrelitvene granate 326LP tipi. Za preprečevanje takih nesreč smo v Medobčinskem društvu civilnih invalidov vojn (MDCIV) Celje pripravili projekt opozarjanja in osve-ščanja prebivalstva, zlasti o tem, kako ravnati ob najdbi vojaških eksplozijskih sredstev in kako jih prepoznati ali posumiti, da gre zanje.
Po podatkih pristojnih služb naj bi bilo na slovenskem ozemlju še vedno približno 1.200.000 vojaških neeksplodiranih ubojnih sredstev. Na širšem celjskem območju še vedno leži v zemlji veliko neeksplodiranih sredstev, ostankov 2. svetovne vojne. Na tem območju so bile ob
okupaciji stalne vojaške borbene aktivnosti, v katerih je bilo veliko vojaških ubojnih sredstev zgubljenih, odvrženih ali zakopanih. Ob koncu vojne so se po prometnicah spodnje Štajerske in ob njih umikale številne vojaške grupe z bojno opremo. Zaradi preobremenitev so bojno opremo spotoma puščale oziroma odmetavale. Med to opremo je bilo veliko lahkih vojaških ubojnih sredstev, kot so ročne bombe, razni trombloni, lahke mine ... V takratnih pogojih veliko teh sredstev ni bilo strokovno odstranjenih. Ljudje na podeželju, ki so se sicer zavedali, da so ta sredstva zelo nevarna, so jih pogosto v želji, da bi jih čim prej odstranili, zakopavali v zemljo. Pri tem običajno niso vedeli, da v zemlji ne propadejo.
Samo dobra osveščenost ljudi, ki lahko pridejo s temi predmeti v stik, lahko prepreči hude nesreče. V desetletjih po 2. svetovni vojni približno do leta 1970 je bilo na tem območju zelo veliko tragičnih nesreč z vojaškimi ubojnimi sredstvi, največ med otroki in mladostniki. Zadnji tak dogodek na tem območju se je zgodil 25. aprila lani. 17-letni fant je ob
akciji Očistimo Slovenijo ob robu gozda v kraju Sveti Florjan pri Rogaški Slatini našel neznan predmet. Stvar je bila kovinska, okrogle oblike, dolga kakšnih 12 cm in debela 2,5 cm, na eni strani je bila mala vetrnica. Stvar je fanta spominjala na mali elektromotorček in jo je odnesel domov. Po enem tednu je predmet zopet vzel v roke in ga hotel pokazati sosedu. Držal ga je v desnici, z levico pa je hotel obrniti vetrnico, takrat je eksplodiralo. Odtrgalo mu je desno roko v zapestju, na levi pa tri prste, ostala sta palec in kazalec, uničilo mu je levo in močno poškodovalo desno oko. Preiskava je pokazala, da je šlo za raketni izstrelitveni tromblon nemške izdelave. Aktivira se z raketno pištolo, eksplodira pa ob padcu oziroma udarcu na cilj. V tem primeru ob padcu na mehka tla ni eksplodiral. Kljub dolgotrajnemu ležanju v zemlji ni propadel, je še bil aktiven.
Če naletite na predmete, ki jih prepoznate ali samo sumite oziroma vam ni jasno, kaj bi najdeni predmet predstavljal, pokličite policijo na št. 113 ali center za obveščanje na št. 112, da bodo usposobljeni strokovnjaki predmet identificirali, zavarovali in varno odstranili. Največ takšnih predmetov se najde ob raznih zemeljskih delih v gradbeništvu, kmetijstvu, še zlasti v spomladanskem času ob temeljitem čiščenju okolja in ob rušenju ali popravilu starejših hiš ali drugih starih objektov. Zelo nepredvidljivi so sprožilni mehanizmi. V mnogih primerih so bila va-
rovala, ki ščitijo, da bi mehanizem aktiviral eksploziv, že odstranjena, ker je bilo sredstvo aktivirano, uporabljeno, vendar ni eksplodiralo, temveč je obležalo v zemlji. Tako lahko že lahen udarec po takem predmetu, njegovo tresenje ali lahen padec na tla povzročijo eksplozijo.
Mag. ADOLF VIDENŠEK,
predsednik MDCIV Celje
ZAHVALA
Darovali hrano
Vsem, ki ste se v petek, 1. aprila, in v soboto, 2. aprila, v nakupovalnem središču Citycenter odzvali in pomagali socialno ogroženim družinam, darovali prehranske izdelke, se najlepše zahvaljujemo.
Škofijska karitas Celje
PRITOŽNA KNJIGA
Optika Clarus v Citycentru Celje - nikoli več!
21. februarja sem opravil dioptrij ski pregled za progresivna očala. Ko sem dobil stekla, pa sem na daleč videl le megleno. Takrat so se začela nesramna poniževanja prodajalca (niste primerni za taka očala, hodite samo iz dolgega časa k nam, jemljete kakšne tablete ...). Nato so mi dodelili dvojna očala, ena za blizu in druga za daleč, pa sem zopet na daleč videl megleno. Kljub prepričevanju, da se moram privaditi, sem zahteval kontrolni pregled in prodajalec je
potrdil pravilno meritev kot prvič. Še isti dan, 22. marca, sem stopil k znanemu optiku v mestu in zaprosil za kontrolni pregled. Povedal mi je, da imam premočno steklo za desno oko. Vrnil sem se v Clarus, povedal za to meritev in takrat so mi šele dali svojega zdravnika okulista iz Ljubljane, ki je potrdil, da je šlo za napačno meritev! Dobil sem očala, na katera končno vidim čisto, ostal pa sem brez progresivnih, za katera sem plačal na začetku 358,91
evra, zdaj pa prejel štiri stekla za približno 200 evrov. Ni res, kot trdijo v optiki, da se ne morem navaditi na progresivna očala (saj sem jih nekoč že imel), le prava dioptrija mora biti Ne vem, ali mi bo uspelo, da mi bodo vrnili razliko ali da se bodo mogoče opravičili. O tem se še pogajam z vodjo poslovalnic Barbaro Kalan. Ostane grenak priokus in nauk, da je v bodoče treba biti previden!
STANISLAV LIPOVŠEK, Vojnik
Brez TV Celje
Bralka iz Primoža v šentjurski občini sprašuje, kdaj bodo lahko v njihovem kraju znova gledali program TV Celje. V vasi kabelskega sistema nimajo (in nič ne kaže, da bi ga kdaj imeli), program pa so lahko nemoteno spremljali preko sobnih in strešnih anten. Po prehodu na digitalni sprejem TV-progra-mov, TV Celje ne morejo več spremljati.
Uroš Kranjc, odgovorni urednik TV Celje, odgovarja: »Po prehodu na digitalni sprejem TV-programov spremljanje programa Televizije Celje preko oddajnikov Celje - grad in Malič ni več mogoče. Trenutno je program TV Celje mogoče spremljati pre-
ko sistemov Elektro Turnšek, Siol, T-2, Amis in delno Te-lemach. V prihodnosti imamo namen spet omogočiti spremljanje programa TV Celje tudi preko enega od oddajnikov, kar bo v veliki meri odvisno od finančne konstrukcije za posamezni oddajnik.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Radi dobro jemo
QQVcm&mD
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... UŽITKI, UJETI V KOZAREC
Ena tabletka zelenjave, dve tabletki sadja, ena z okusom piščanca in ena z okusom krompiija. Kosilo prihodnosti? Močno upamo, da ne. Zagotovo je le to, da čas danes ni na naši strani in tistih vsem danih 24 ur nekam prehitro spolzi skozi prste. Kuhanje preide iz užitka v nujo, ker se nam kar naprej mudi. V sredo smo tako v oddaji Kuhajmo skupaj za boljši začetek dneva ali razvajanje kar tako iskali ideje za dobre napitke. Tudi tu velja, da si zadeve poenostavimo in improviziramo. Če ni mleka, je v hladilniku morda jogurt ali kislo mleko, dobra je tudi navadna voda. Za poletne, lahkotne napitke lahko v mešalniku, če je ta seveda dovolj močan, zmeljemo sežansko sadje in ledene kocke. Zmrznjeno sadje z dodatkom sladke smetane nam mešalnik spremeni v domač sladoled, s kakšnim decilitrom mleka pa nastane kremast ohlajen napitek. Današnji recepti so »nezelenjavni« in za eno osebo. Ko pripravljamo napitek iz zelenjave, postopno dodajamo sestavine. To pomeni, da sadnemu napitku dodamo za začetek kakšen korenček, in če nam okus ustreza, so lahko naslednjič na vrsti zelena, koromač ali paprika. Veliko veselja ob poskušanju in na zdravje!
NL
ČOKOLADNI NAPITEK
Sestavine:
1	kepica čokoladnega sladoleda, 2 dl mleka 25 g čokolade, 1 dl sladke smetane
Priprava:
Čokolado nalomimo v posodo in dolijemo sladko smetano. Razpustimo v mikrovalovni pečici ali v vodni kopeli. V mešalnik damo sladoled, stopljeno čokolado in postopoma prilivamo mleko.
VITAMINSKI NAPOJ
Sestavine:
2	pomaranči, 2 jabolki, 1 kivi, 1 manjša limona, med
Priprava:
Sadje olupimo. Pomaranči in limono stisnemo z ožemalnikom. V mešalnik damo narezan kivi, jabolka in sok pomaranč ter limonin sok. Zmešamo in če je potrebno, osladimo z medom.
BANANIN SEJK
Sestavine:
1	banana
2	dl mleka ali tekočega jogurta med
cimet
Priprava:
V mešalnik damo na koščke narezano banano in dolijemo tekočino. Zmešamo in po okusu dodamo malo medu in cimeta. Malo drugače: za vroče dni lahko v mešalnik dodamo kepico vanilijevega ali bananinega sladoleda. Tekočina je lahko tudi voda, za okus pa lahko poskrbimo z listki mete ali melise, ki jih dodamo v mešalnik čisto na koncu in le še na hitro zavrtimo.
L_-
Gos«š6e^reno^
m" Bohorč
DOMAČA KUHINJA, MAUCE, POZE, KOSILA, AlA CARD I CEroaHSi Sprejemamo naroflto a večje zaključene drnf be fe>h«i Mftfjoft Dušana Kvedra 44, 3930 Senljur pri Celju Tel.: ++386 (D)3 746 14 30, MoUle: ++3S6 (0)41 666 726
NE ZAMUDITE? ISSi05^^ m^mim^
■ m % freservladko, kalse19
) LjfiTFfin I -___ -- M| 2315 Šmartno na pohorju
Î,eretfrrIJbUSLl• a 2S
.	- , _ ^ 031577980
LEDENO ViNO PRUOENTiA TEL:02803421S
Kojič Milan s.p. L
verdi
PIZZERIA "Cel.:
03/571^TT 3302 Griže V sLtàbL dobre^ivèlaisâu
Vsestranske banane
Ste vedeli, da so banane veliko več kot hranljiv zalogaj? Iz slastnega sadeža si lahko pripravite lepotilno masko, z njim omehčate meso, vrnete sijaj sobnim rastlinam in si celo zloščite čevlje. Banana je priljubljen tropski sadež, ki pa se ne uporablja le za uživanje. Tu je nekaj predlogov za uporabo vsestranskega sadja. Lepotna maska za obraz
Banano lahko uporabite kot naravno vlažilno masko. Po negi bo vaša koža privlačna in mehka. Recept: Zrelo, srednje veliko banano zmehčate v gladko pasto in jo nežno nanesete na obraz in vrat. Sladko masko pustite dejovati od 10 do 20 minut, nato pa jo sperete s hladno vodo. Izdelate si lahko tudi kremno masko: v 50 gramov navadnega jogurta vmešate dve žlici medu in srednje veliko banano. Sladokuscem bo bananina krema zagotovo všeč.
GOSTIŠČE BOHORČ ŠENTJUR MALICE OD 18.4. - 22.4. 2011
TOREK
fižol z domačimi ocvirki,
SOLATA
2 ciganski golaž, maslen krompir 3'. zelenjavni zrezek, francoska solata
SREDA
2^elečm obara z vodnimi žličniki, pecivo 3. pohorska rižota, solata
ČETRTEK
fpsssefineana?0apečenem stročjem fižolu, solata
2 jota s prekajeno klobaso 3. špageti carbonara, solata
PETEK
11 ao^t vrro som^majonezno krompirjeva solata 1 gobova juha, ajdovi žganci
3 gratinirane s kutine palačinke, kompot
• " <
. včasih pa v naših najljubših lokalih
Ma fêtvbmttin
Vila Herberstein
Kopališka cesta 1,3320 Velenje SLOVENIJA T:+386(0)3 8961400 F:+386(0)3 8961414
e-pošta: vila.herberstein@siol.net
| KULINARIKA | PRENOČIŠČA | POROKE
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
Zpri^
AHACU
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
RADIO, KI GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 16. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 17. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Goran Bojčevski, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 18. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Goran Bojčevski, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 19. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 20. april
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (naro-dnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
ČETRTEK, 21. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PETEK, 22. april
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Z leve: Špela in Mihaela Kuralt, Biserka in Timon Povše Tašic, Bojana Avguštinčič (za njo Nik), Simona Šolinič, Mateja Jazbec, Sandra Čater ter Nejc in Igor Šarlah.
Ves čas v nizkem štartu
Ekipa Radia Celje in Novega tednika (v okrepljeni zasedbi z družinskimi člani) je ponovno dokazala, da je v izvrstni formi. Sobotni tek proti debelosti okoli Šmartinskega jezera je bil zanjo »mala malca«. Sicer pa smo radijci in tednikovci ves čas v nizkem štartu za aktualnimi informacijami.	Foto: SHERPA
Pomladno brenčanje v osirju
Redni poslušalci Tedenskega osirja, v katerem »ose« pikajo vsako soboto ob 12.15 uri (pa tudi ob nedeljskih ponovitvah), se gotovo sprašujejo, kako nastaja oddaja. Kot lahko vidite, je razpoloženje ob montaži odlično.
Gre pa takole: »ose« Radia Celje so ves teden na preži s svojimi mikrofoni, ki jim ne uide nobena pomotoma izrečena opazka ali hudomušna misel. Potem vse to prepošljejo v predelavo Urški Selišnik (tokrat je bila za fotografskim aparatom), ta pa še »frišen« in surov scenarij v dokončno manipulacijo Poloni Mastnak (na fotografiji). Polona je tudi lastnica na trenutke silno piskajočega in še posebej zoprnega glasu v oddaji. S svojim basom jo seveda dopolni Luka Žerjav (desno). Za tehnični vidik in montažo oddaje poskrbita Aljoša Bončina ali pa Branko Ogrizek. Slednji se za na montažo ustrezno pripravi tudi z maskiranjem v oso oziroma trota, kot lepo prikazuje fotografija ... Ko boste prebirali te vrstice, bodo »osirjevci« ravno sredi priprave sobotne oddaje. Ne gre je zamuditi.	Foto: US
Zmeraj v dobri družbi
Mateja Podjed, ki jo lahko vsako sredo slišite na frekvencah Radia Celje v priljubljeni oddaji Zeleni val, z legendo slovenske glasbe Ladom Leskovarjem verjetno ni razpravljala o čudežni moči zdravilnih čajčkov in zelišč. Ali pa tudi, kdo bi vedel! Sicer sta se sogovornika srečala na osrednji prireditvi ob prazniku Mestne občine Celje, ki jo je povezoval Matejin soprog,
igralec Miro Podjed, Lada pa je povabil prijatelj Vasilije Cetkovic - Vasko, ki je letos prejel zlati celjski grb. Oba
sta se očitno dobro zabavala. »Bova kakšno zapela? Samo eno? Raje kar dve!«
Foto: GrupA
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	BORN THIS WAY - LADY GAGA (4)	
2.	DON'T HOLD YOUR BREATH	
	NICOLE SCHERZINGER	(2)
3.	MR. TOKYO - EVA & THE	
	HEARTMAKER	(5)
4. WHEN WE FIRST KISSED HEL-		
	LOGOODBYE	(4)
5.	HEART AND I ROBBIE	
	WILLIAMS FEAT. GARY	
	BARLOW	(2)
6.	THE FLOOD - CHERYL COLE	(1)
7. EYES WIDE SHUT - JLS FEAT.		
	TINIE TEMPAH	(3)
8.	RESCUE ME - YOU ME AT SIX	(5)
9.	SUNDAY HURTS	(3)
10. JILTED LOVERS AND BROKEN		
	HEARTS - BRANDON FLOWERS(l)	
DOMAČA LESTVICA		
1.	VANILIJA - MAJA KEUC	(6)
2.	V AORTO ELEVATORS	(2)
3. MOJE LUČI TABU		(5)
4.	BISTVO SKRITO JE OCEM	
	OMAR	(5)
5.	TI SI TISTI - SYLVAIN, MIKE	
	VALE IN HANNAH MANCINI	(4)
6.	VSE BO LEPO ALYA	(2)
7. ADIJO - MATEJA STARIČ		(3)
8.	LJUBIMEC BREZ IMENA	
	PANDA	(1)
9.	TIME 4 REVOLUTION - ROCK	
	PARTYZANI	(3)
1O.	ILUZIJA LIQUF	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	STILL IN LOVE WITH YOU - SADE	
	IF YOU EVER COME BACK - THE	
	SCRIPT	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	KAJ PA TI - BILBI	
	MAGIČNO - DAN D	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
(5)
(6) (1) (3) (2)
CELJSKIH 5 PLUS
1.	PRVI PLES - ANS. BRANETA KLAVŽARJA
2.	MED ISKRENIMI LJUDMI ŠESTICA
3.	KOPRIVA ZA PLOTOM NAVIHANKE
4.	LJUBIL SEM TE RES ISKRENO GOLTE
5.	NI POŠTENJA ANS. BRATOV AVBREHT
PREDLOG ZA LESTVICO
MOJI DRAGI ANS. PETKA
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	DRAGI PRIJATELJI ANS. LOJZETA SLAKA
2.	TI PRESNETO OGLEDALO -ANS. BRATOV GAŠPERIČ
3.	ZAVRTI ME ANS. ŠTRK
4.	MLINAR - BLOŠKI ODMEV
5.	NOČ PRED POROKO - ANS. NARCIS
PREDLOG ZA LESTVICO
PARIŠKE SANJE - SLOVENSKI MUZIKANTJE
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com.
(4)
(1) (3)
(5)
(2)

www.radiocelje.com
Prostorski manifest za boljše Celje
Za neoviran razvoj Celje nujno potrebuje strategijo z vizijo, ki mora preseči sedanje stanje in povzeti napredne razvojne trende, saj mu v nasprotnem grozita stihija s spontanim razraščanjem prostorsko nezdružljivih vsebin in s tem ustvarjanje novih sivih con. Pokazati mora ambicijo in pogum, da si upa uzreti prihodnost, povezati zgodovinsko pestrost in krajevno izvirnost v prebivalcem prijazno in skladno urbano celoto. Da si upa brez sramu in predsodkov nadeti naziv izvirno prepoznavnega in arhitekturno sodobnega evropskega mesta. Sonaravnega mesta realnih možnosti in premišljeno izkoriščenih priložnosti.
Celje se mora transparentno soočiti z zasebnimi pobudami, ki občutno posegajo v njegovo podobo, doživetje in merilo, ter pri tem v prvi vrsti zagovarjati javni interes. Praksa prostorskega umeščanja mora ob širši strokovni presoji v prihodnje preprečevati prostorske zagate, da bi tvorno dopolnjevala mestno tkivo in ga izboljševala. Zato je nujno potrebno preseči okvire sprotnega načrtovanja in začeti delovati v okviru strateškega urejanja, ne glede na raztegljivost in tolerantnost veljavne zakonodaje. Z izoblikovanjem prostorske vizije je tako treba opredeliti vsa ključna razvojna območja in definirati točke razvojnih generatorjev, potencialnih objektov z vplivom na skladno prostorsko in programsko razraščanje. Nadzorovano strnjevati gradnjo in za nove priložnosti izkoristiti vse možnosti že pozabljenih in odsluženih, a dragocenih mestnih praznin.
Katerokoli mesto se brez prostorske vizije težko učinkovito sooča z razvojnimi trendi prometnega urejanja, naraščanjem potreb po učinkovitejših parkirnih conah ter s smiselnostjo režimov povezav prometnih vpadnic in parkiranja do samega jedra mesta. Javni mestni potniški promet kot enega glavnih strateških vzvodov vseh zgledno razvitih mest je zato treba razviti do te mere, da bo smiselno dopolnjeval danes neurejeno in nedokončano mestno prometno infrastrukturo. Odločanje o prometnem režimu v mestnem jedru in dimenzioniranje mirujočega prometa na njegovem robu brez strokovno utemeljene strategije vodita v nove prostorske zadrege v bližnji prihodnosti. Z novo prostorsko razvojno vizijo je tako nujno potrebno zavzeti stališče do nadaljnjega nadzorovanega razvoja, ki bo predvideval točke prometnih vpadnic za gradnjo bodočih garažnih hiš ter parkirnih površin in javne potniške povezave s ključnimi urbanimi točkami mesta in njegovega zaledja.
Vpliv prostorskih intervencij na prostor je nedvomno tesno povezan tudi z obliko, s prepoznavnostjo in z uporabnostjo objektov, za ravnovesje katerih naj bi skrbela ubrana in premišljena arhitektura. Stvarnost arhitekturne izvirnosti in domiselnosti pa je dandanes žal vse prepogosto pozabljena vrednota celjskih prostorskih posegov, ki prevečkrat zapravljajo enkratne in edinstvene priložnosti. Premalo objektov, zgrajenih v zadnjem času, je bilo deležnih javne obravnave, le redki pa so rezultat natečajev kot edinega demokratič-
Brez vizije ni videti prihodnosti
nega izbirnega inštrumenta za vrednotenje strokovnih predlogov. Skladno s celovito prostorsko strategijo je zato treba znova, tako kot nekoč, uvesti postopek arhitekturnih natečajev kot eno najbolj legitimnih oblik izbora arhitekturnih rešitev, ki naj bi jih poleg finančne in ekološke gospodarnosti krasil tudi izdaten premislek umeščenosti v prostor.
V korist mestne prepoznavnosti in uporabnosti bi bilo zato še vedno edino smotrno, da oblikovanje in celovit izbor urbane opreme v mestnem jedru postaneta predmet premišljenih intervencij z izoblikovanim odnosom do lastne in edinstvene preteklosti mesta, ki bi v prenovi starega jedra lahko celovito povezovala in izžarevala sodobnost, skladnost in enkratnost. Kot je to v svojem času na zgledni ravni ustvaril danes sicer že preživet projekt prenove središča mesta iz leta 1986.
Zato si iz vsega zapisanega v prid uspešnemu razvoju našega mesta Društvo arhitektov in urbanistov Celje zadaja odgovorno nalogo,
da bo v okviru izpostavljenih iztočnic javno zastopalo strokovni in javni interes v razmerju do posegov v prostor, konstruktivno sodelovalo v postopkih novogradenj ali prenov objektov v javnem interesu, sodelovalo pri pobudah za vzpostavitev celovite strategije za razvoj mesta, podajalo strokovna stališča o prostorskih aktivnostih mesta in aktualni prostorski problematiki, razpravljalo o arhitekturi in prostoru ter javnost seznanjalo s kulturno razsežnostjo prostora. Vse to za boljše Celje.
člani Društva arhitektov in urbanistov Celje MIHA ZAVRŠNIK, pisal v imenu članov: Rok Bordon, Primož Borin, Gorazd Furman Oman, Matija Golner, Majda Golob Mareš, Dunja Gorišek, Nande Korpnik, Breda Krajnc, Tomaž Krušec, Robert Les, Jasmina Matko Kolšek, Aleksandra Penca, Denis Rovan, Martina Strniša, Karel Šrot Foto: MATEVŽ ČELIK
ZELENA JEKLENKA PODARJA I
10 LET
BREZPLAČNEGA PLINA B^H
t
Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas skupaj z opisi vseh nagrad in drugimi informacijami čaka na spletnem naslovu www.butanplin.si, pri vseh pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom in na brezplačni številki 080 1115.
INFORMACIJE IN NAROČILO
&080 1115}
VELIKA
V NAGRADNA IGRA
APRIL, MAJ 2011
BUTAN
PLIN
hiša prijazne energije
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega
■ • — o **
vozička
brez mošnjička
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Vsako sredo
ob 12«	:
naRad!u.ei-':
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
tus
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:. Naslov:_
95.1 95.9 100.3 90.6 h
Št. Tuš klub kartice: CDCEDCDCrOCED
Davčna številka:_
Telefon:_Podpis:_
INFORMACIJE
Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobiti čim več in kvalitetno.
Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh - za vas se bomo trudili mi - vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
Knjigovodski servis
MDC MANUEL JEKL K.D.
Zadobrova 34a 3211 Skofja vas Tel.: 03/490 44 00;
GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manuel.jekl@siol.net
ToLKANiŽAC"*
M0L0
■^OPBALNI«
BDU3DEJAH»-P-mnlej.dejan@siol.net
KL J UCI&KL J UCAVN ICE
Izdelava, servis 041639292 035441377
KABA
www.avto-kljuci.con! www.alum-drame.si
KESO
ALUIÏ
DRAMETRGOVINA
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE	
	IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, 1<HW NOTRANJE IN ZUNANJE OMETE, ^^SP^ GRADIMO STANOVANJSKE OBJEKTE DSGD www.termosgd.com
	
TELRMC	
Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643	
PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA IN|(IEKOOAJG^^H
CISTERNE ZA KURILNO OLJE (TUDI DVOPLAŠČNE) K BOLJERJI ZA OGREVANJE SANITARNE Vnil^^^J
OLJNI JAŠKI	Hh ^H
AKUMULATORJI - ZALOGOVNIKI VODE S REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO AL Mil .1111 n RAZTEZNE POSODE
IKOB TERMOINSTALACIJEI Iti.; 03/749 25 90, g«: 041/630 764, lu: 0) 749 25 91 Kolodvorska 8, 3230 Šentjur | »mail! inlo8kob-konlj.ti • WWW.kob-kozalj.si
G»»
prodaja, montaža, prevozi
Nunčič Franc s.p.
Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur
GSM: 041787935
c-mail: frenk.nundc@gmail.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
-	ideja -svetovanje
-	izdelava ponudb
-	prodaja
-	montaža
-peci
-toplotne črpalke
-	kolektorji
-	bojlerji
-kopalniška oprema
- sanacije obstoječih sistemov - dimniki
«Slaščičarstvo ffelka
zdefitjemo torte za:
POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE
Ponujamo tudi veliko vrst peciva in potic!
DOLGA GORA 15,3232 PONIKVA DELOVNI ČAS: TOREK - SOBOTA (8h-15h) TEL: 03 75912 00 FAX: 03 75912 01
O
splet: www.tortejelka.com e-pošta: slascicarstvo@siol.net
•	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN
•	STAVBNO KLEPARSTVO •TESARSTVO
• IZOLATORSTVO •BREZPLAČENOGLED | IN SVETOVANJE

poskrbimo » UREDITEV vaše okolice in poslovnik prostorov; zasaditev in vzdrževanje; * veleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetjal
[ Vsakega kupca pri nakupu nad 10 evrov čaka darilo.^
BRONISLAV ČANŽEK d.o.o.
Pečovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 I mobltel: 041/639-837 e-poita: bror)islav.canzek@t-l .si
Florata d.o.o.
PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41,3000 f GSM: 041 757 879
Ttf
M
T1IFRMANA
IjliJuf
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-pošta: eitex@t-2.net

|rTV \ IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH laarri NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
HSnUCIIE VERHOVŠEI d.o.o. Pražlnska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907
ŠIVILJSTVO
KRPIC^f
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek I sobota
06:00 -19:00	07:00 -13:00
- manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg.. -popravila usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
ZAPRTO
VITA-TERM
OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE
GSM:040 462 808 Tel./Fax.:083 894 862 www.vitaterm.si
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE
OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI	zanesljiva danska kvaliteta i
INFORMACIJE
Energija vetra
Danes veter s pomočjo vetrnic izkoriščamo predvsem za pridobivanje električne energije.
Slovenija ni vetrovna dežela, vendar obstajajo mikrolokacije, na katerih je zadostna količina dovolj močnega vetra za pogon vetrnic. Vetrne generatorje lahko uporabljamo za proizvodnjo elektrike na kopnem. Minimalna potrebna hitrost vetra je 2-3 m/s (odvisno od tipa vetrnice). Pogoj je, da je veter čim bolj stalen. Pri preslabem vetru se vetrnica namreč ne bo vrtela, pri premočnem pa se bo zaradi varnosti ustavila. Da bi ugotovili, kolikšna je količina vetra, opravimo meritve v daljšem časovnem obdobju. Vetrnice so oblikovane tako, da prenašajo energijo vetra (kinetično energijo) na generator, ki spreminja mehansko energijo v električno. Pridobljeno električno energijo lahko shranimo v baterijah, uporabimo neposredno ali jo prenašamo v omrežje. Za delovanje vetrne elektrarne moramo imeti na voljo ustrezno hitrost vetra. Pri pre-
majhni hitrosti se vetrnica ne zažene, medtem ko se pri veliki hitrosti zaradi preprečitve poškodb ustavi. Prav tako mora biti hitrost vetra čim bolj stalna.
Če imamo zagotovljene ustrezne pogoje, si lahko omislimo vetrnico na domačem dvorišču. Preden se odločimo za tovrstno naložbo, si moramo najprej odgovoriti na vprašanje, zakaj si pravzaprav vetrno elektrarno želimo: zato da smo neodvisni od zunanjega električnega omrežja ali kot dopolnilni vir energije. Vetrnice za proizvodnjo električne energije so nameščene vsaj 5 m od tal. Da so mehansko sta-

bilne, je treba zagotoviti ustrezno konstrukcijo. Zato je treba postaviti betonski ali kovinski steber, lahko pa jo namestimo tudi na streho hiše. Poleg vetrnice potrebujemo še us trezen generator, ki je z njo povezan. Za uporabo v gospodinjstvu potrebu jemo še inverter, ki spreminja enos merni tok v izmeničnega z napeto stjo 220 voltov. Če energije ne bomo oddajali v javno omrežje, potrebujemo še ustrezne akumulatorje, ki bodo pridobljeno energijo shranili. Za potrebe gospodinjstva je primerna vetrnica z močjo vsaj 5 kW. Za takšno vetrnico potrebujemo 12 m visok stolp, premer njenih treh elips pa znaša 6,4 m. Najmanjša hitrost vetra, pri kateri se vetrnica zažene, je 2 m/s, največja pa 25 m/s. Idealna hitrost vetra za obratovanje je 10 m/s. Veter je obnovljiv vir energije, ki ne onesnažuje, tako da nekateri ljudje to vidijo kot dobro alternativo fosilnim gorivom.
BRIGITA BUČARs.p. VSe ZQ StKftO! I Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov . in strešne kritine; Prožinska vas 57,3220 STORE j
www.streha-metaiko.si
gsm:041314531,gsm:051603 579 Tel.: 03/5771495,faks: 03/5771499 e-mail: brigita.bucar@amis.net
POKLIČITE 622 385.
SPLOŠNO STEKLARSTVO
FRANC MAIORANC,
-	graviranje, peskanje in fazetiranje stekla in ogledal
-	izdelava steklenih nadstreškov, fasad, stopniičnih ograj, stenskih oblog
C. L. Dobroti nška 21,3230 Šentjur Tel.: 031746 12 90 Faks: 03/74612 95 franc.majoranc@siol.net www.majoranc.si
-	PVC in ALU stavbno pohištvo -vhodna in garažna vrata -zimski vrtovi
-	rolete, žaluzije in komarniki
-	termoizolacljsko steklo -obdelava ravnega stekla -vitražna stekla
m ' ¡««i.........i» i§i!!M^
EEäSfOGRÄ.
ITaNa/e
Sebastjan Zalar s.p.
Ul. Frankolovskih žrtev 15,3000 Celje
031/842-845 www.tanase.si
DOMO FINAL
Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11a 3212 Vojnik
GSM: 041 756668
telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si
-	Za Vas in Vaš dom vršimo:
l a | -tesarstvo
-	krovstvo
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Velux oken
-	izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zelenih streh
Pooblaščeni krovec za kritine:
GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,.
zmehstm? tajns&L
Romana
Tainsek
Komsee
fith "/' t<±' 17: 3&X}Cc&c
03 9*4 17 13
■lIJ lili MJJ
HMOSKK d.o.o.
Nova Cerkev 127,3S03 NOVA CERKEV/Celje
Tlel.! 03/780 40 ZO| Faxl 03/780 40 XI GSM: 041/786 503, 04I/64Z 948 e-mail: moskluMlakScioLnet
www.moskk.sl STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO!
<Ptikn
reKMv MARJAN TERŽAN, s.p. Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
■	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
■	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
OKNA&VRATA ALU-PVC
Izdelava^ontaža^ervis 1041 639 292 ESSiSSra ALUn drame d.o.o.
'> ■¿■i'-'C. na Ostrožno 2 Celje
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.si
11 11 11 i i i 111 11 11 I 11 111 11 11 I 11 111 i I 11 I 11 111 11 11 i 11 111 i ■■ ■ - Št. 30-15. april 2011 -——
mM
fziS-SrooK+.ira.olrr^.
Šmartinsko jezero je raj za sprehajalce.
Šmartinsko jezero je največji vodni rezervoar v Sloveniji. Narejeno je bilo leta 1970 kot vodni zadrževalnik. V takratnih načrtih je bilo, da bo to tudi zbiralnik za industrijsko vodo za vzhodni industrijski predel Celja, kar nikoli ni bilo uresničeno. Zahvaljujoč temu je jezero danes lep naravni habitat, kamor ob lepem vremenu roma ogromno ljudi. Šmartinsko jezero je veliko 117 hektarjev, ima pa malo več kot 12 kilometrov obale, zato velja za največje umetno jezero v Sloveniji.
Okolica Šmartinskega jezera Bojan Šrot je prepričan, da se je v zadnjih letih zelo spre- jim bo uspelo usposobiti tudi
menila, a ni še konec, pravi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot: »Tisto, kar smo naredili, smo skušali narediti tako, da čim manj posegamo v naravo. V tem času se ravno končuje gradnja kanalizacijskega omrežja v zaledju Šmartin-skega jezera, ki bo pomagala, da bo jezerska voda še čistejša. Veliko stavimo na lani sprejet državni prostorski načrt za to območje, ki omogoča predvsem domačinom in drugim podjetnim investitorjem razvoj tega objezerskega turizma.«
skakalnico, po kateri je bilo jezero včasih znano, njeni ostanki pa so vidni še danes. Namenj ena je bila vadbi akrobatskih skokov s smučmi ali snežno desko v vodo. Skakalnica bi pomenila atrakcijo za tiste, ki prihajajo na jezero, in hkrati možnost, da naši smučarji tu trenirajo celo leto. To je praktično edina tovrstna skakalnica v Sloveniji. Bojan Šrot upa, da bodo kmalu uredili premoženjsko pravna vprašanja z državo glede lastništev objekta in
okoliških zemljišč, kajti za tovrstno dejavnost potrebujejo tudi funkcionalne prostore. Objekt čuvajnice, kjer je bilo nekdaj tudi gostišče, je več kot primeren za to.
Za plavalce in ribe
Roman Kramer, vodja Oddelka za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje zanika vsesplošno razširjeno mnenje, da je kakovost vode na Šmartinskem jezeru slaba. »Lani v najbolj toplih dneh smo naredili analizo in ugotovili, da je kakovost vode nekje v standardnih za kopalne vode. Jezero je dokaj kakovostno, res pa je, da je voda motna. Marsikdo misli, da je to mulj, v resnici pa gre za plankton, zato upamo, da se bomo z ribiško družino uskladili, da bi se naselilo več rib, ki se hranijo s plankto-
nom, da bo jezero prozorno 5 do 6 metrov globine.«
Šmartinsko jezero je bogato z ribami, najbolj množi-
V globinah Šmartinskega jezera se skrivajo ostanki zgradb, stanovanjskih hiš, tudi kapela je bila na tem območju. Je pa Šmartinsko jezero znano tudi po legendi o pesojedem somu, ki je upodobljen tudi v hostlu v Celju. V jezeru naj bi bil tako velik som, ki je pojedel tudi kakšnega psa, ki je plaval po jezeru.
čen je krap, od ribojedih rib som, ki je favorit med temi ribami v jezerih, predlani je bil uplenjen celo 2,47 m velik som, o življenju v jezeru pravi predsednik Ribiške družine Celje Štefan Zidan-šek. Recepte, kako pripraviti ribe in jedi, po katerih je znana okolica Šmartinske-ga jezera, lahko najdemo v knjigi Kulinarični izzivi Šmartinskega jezera. Izdal jo je Zavod Celeia Celje, kjer se, po besedah direktorice Milene Čeko Pungartnik, zavedajo, da samo infrastruktura na Šmartinskem jezeru ni dovolj, za turiste je pomembna tudi ponudba. Tako bodo 3. in 4. septembra pripravili narodnoza-bavni festival Štimung fest Šmartinsko jezero.
SIMONA BRGLEZ Foto: SHERPA
Ob največjem vodnem rezervoarju v Sloveniji smo uživali Aljoša Bončina, Žiga Šrot, Milena Čeko Pungartnik, Bojan Šrot, Simona Brglez, Štefan Zidanšek in Roman Kramer.
pO
fVutimiiHiC
E ž I
.-jirmrrrj3ttnrrrnmiiHiOTiirjri]:Tiif>nttwm^
I
= - i
SOBOTA, 16.4. 2011
MESTNI rtlC:
n.M
sejem slovenskih rokodelskih obrti najdaljši konjiški "štrudl'1
■ J 15.1»
slovenija se predstavi;
t J ¿t. i^Lbu.i, ImLiiuirikj in u^Ldjj 2 JCH)
Štajerskih i
CERKEV SV. JURIJA: H.iV
TKIMO CVETLIČNE ZGODBE
QlF(it mirti
S .
Hrmrrt-ifTgr
fU-i
I	^________________... .
fr» »niftf m rlH rj« hi i r.rrnrmff fil Yr i m iliriluh n rtll» »fffllimkr i ii !Hi ir» i ph itnK»J£ttlntti»0J^
iE
KS
¿¿ŠUM ©™
Šmartinsko jezero ponuja tudi ogromno športnih užitkov.
WM
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MO
VOZILA
PRODAm
HONDA civic limuzina, rdeče barve, lepo ohranjena, prvi lastnik, s servisno knjižico, garažirana, registrirana do konca leta, vse nove gume, ugodno prodam. Priporočam ogled. Telefon 031 442423, 5481-147.	1468
KUPim
OSEBNO vozilo, od letnika 1995 naprej, kupim. Gotovina, prepis, odvoz takoj. Telefon 031 783-047. 1412
STROJI
MEHANSKO dvoredno sejalnico Olt, za koruzo, samonakladalko Sip 25 in pajek Sip, prodam. Telefon 041 261-676. TRAKTOR Zetor 7745, s prednjo hidravliko in kardanom, letnik 1993, registriran, prvi lastnik, 2.000 delovnih ur, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 506-823.	1482
SAMONAKLADALKO Sip 19, zelo lepo ohranjeno in malo rabljeno, prodam. Telefon 041 506-823. 1482 NAKLADALKO Sip 25, s hidravličnim dvigom, zelo malo rabljeno, odlično in dva pluga, dvobrazdni in tribrazdni, ugodno prodam. Telefon 041 211-883.
1487
MOTORNO žago Hyusung komet 650 R, rdeče barve, letnik 2007, odlično, kot novo, vse v originalnem stanju, prodam. Telefon 031 579-860. 1492
PRODAM
DVA pluga, 12 col, po izbiri, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 794-328.
1396
KOSILNICO Bcs, tip 602, starejši letnik, prodam. Telefon 041 472-492. 1436 KOSILNICO Alpina in električno vrtno kosilnico prodam. Telefon 041 856-108.
1446
TRAKTOR Štore 404 super, letnik 1981, s kabino in traktor Imt 533, s stransko koso, zelo ugodno prodam. Telefon 041 793-891.	Š 150
KOSILNICO Bcs, malo rabljeno, prodam.
Telefon 041 284-127. 1469 DOBRO ohranjen traktor Zetor 5011, letnik 1982, 3.360 delovnih ur, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795518, 031 474-242.	1474 SIPOVO rotacijsko kosilnico 165 prodam.
Telefon (03) 5771-121. 1478 MOLZNI stroj Alfalaval, v odličnem stanju, kot nov, prodam. Telefon 031 819-191.
Š 154
HITRI KREDITI
U 4.500 -"-j
ly upotoi«n>.unftiii£nH040 37 33 37E
KUPIm
TRAKTOR, prikolico, trosilec, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1048
POSEST
PRoDAm
V VIRŠTANJU pri Podčetrtku prodam hišo z vinogradom ali samo zgornjo etažo s svojim vhodom in ohišnico. V račun vzamem tudi delovni stroj. Telefon 040 211-346.	p
DVOSTANOVANJSKO hišo, visoko pritlično, podkleteno, delno obnovljeno, s prizidano garažo, 50 m2, primerno za obrt, na samostojni 1.300 m2 parceli, prodam za 280.000 EUR. Vselitev po dogovoru. Ložnica 16, Celje, telefon 5472-190.	1293
IJ.mmnm.U.'H:!
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Znider's Celja, Gosposka ul. 7
Žnider*s d.o.g.. Lil. Vita Kraigherja 5, Maribor
t 4ZASTAVLJALNICAM
--W CELJE_
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve B
mmm
Tel.: 031 503-140,051 633-832 . Fax: 059 233-752	j
E-mail: tial.sp@gmail.com	j
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
PE CELJE, Ul. XIV. diviiije 14,
03/4257000 PE MARIBOR, Partizanska 3-5. 02/2341000
BOMAFIM PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 Ljubljani
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
KAPISTRADE
SLOVENIA
Kapis, d. o. o., odpira maloprodajo in veleprodajo elektromateriala, zato vabi k sodelovanju nove sodelavce:
POSLOVODJA TRGOVINE
Od kandidatov pričakujemo:
•	VI. ali VII. stopnjo izobrazbe elektro ali trgovske smeri
•	5 let izkušenj z delom v veleprodaji in maloprodaji elektromateriala
•	znanje za delo z MS Office
•	osebna urejenost
•	organizacijske in koordinacijske sposobnosti
•	lojalnost
Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo o delu za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom. Ponujamo vam zanimivo in dinamično delo v kolektivu z možnostjo osebnega in strokovnega razvoja ter dodatnega usposabljanja in izobraževanja.
Če smo vas pritegnili s svojim povabilom in iščete nov izziv, nam pošljite ponudbo z življenjepisom do 20.4.2011 na naslov: Kapis, d.o.o., Teharje 1b, 3000 Celje. Za dodatne informacije o razpisnih pogojih nam pišite na elektronski naslov dinka.benic@kapis-cables.com.
BUztyLavdo dobrega/ avtomobilcu

V BLIŽINI Šentjurja prodam hišo. Telefon 5793-140.	1417
NA Miklavškem hribu v Celju prodamo kmetijsko zemljišče, približno 707 m2, delno vinograd, delno sadovnjak, z zidanico. Telefon 041 938-570, po 17. uri.	1450
ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo, z zemljiščem, skupna površina 22.595 m2, od tega 17.962 m2 gozda, prodamo. Hiša stoji ob cesti, 2 km iz Rimskih Toplic, na lepi, mirni in sončni lokaciji, z urejenim asfaltiranim dostopom, vredna ogleda. Telefon 031 519-146.
1452
HIŠO s samostojnim poslovnim poslopjem, na sončni legi na Dobrni, skupne uporabne površine približno 430 m2, na parceli veliki 1.966 m2, prodamo. Zemljiško knjižno urejeno, prosto bremen, vredno ogleda. Telefon (03) 5778-013.	1444
PARCELO na sončni legi, v mirnem okolju, s starejšim objektom in zemljiščem, velikost 4.000 m2, 2 km od ac priključka Dramlje, 8 km od Celja, prodam. Telefon 041 756-790, Andrej. 1464
AGNI NEMEC, d.o.o., Laško
Zaposlimo
■ reševalca iz vode
Možno tudi kot opravljanje počitniškega dela.
Za Informacije pokličite na GSM: 041 322 889 in na tel.: 06 56 48 841
AGM Nemec, d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
V CELJU oddam v najem lokal, v velikosti 35 m2, za mirno obrt. Ima lasten vhod in parkirni prostor za štiri avtomobile. Telefon 031 625-384.
1489
STANOVANJE
PRoDAm
ZIDANI Most. Stanovanje, 56 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 568080.
1129
SLIKOPLESKARSKE STORITVE -
Damjan (041/424-182)
ČIŠČENJE POSLOVNIH OBJEKTOV IN STANOVANJSKIH HIŠ -
Nataša (041/454-689)
Dela opravljamo kvalitetno in dogovorjenem času! Slikopleskarstvo Damjan Golavšek Prečna pot 13, Prebold
NA Polzeli prodamo stanovanje, 54 m2, dvosobno, adaptirano 2008, 1. nadstropje, lepo urejeno, opremljeno, ugodno. Telefon 041 944-887. p STANOVANJE v Ljubljani, veliko 45 m2, na Kodeljevem, blizu kliničnega centra, prodam. Pokličite po telefonu 041 510933.	1348 TRISOBNO stanovanje, 80 m2, v dvosta-novanjski hiši, na Golovcu v Celju, z vrtom, sadovnjakom in garažo, vseljivo takoj, prodam, možen tudi najem. Telefon 031 323-362. 1357 DVOSOBNO stanovanje, v centru Vojnika, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 427-636. 1402 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 54 m2, na Zelenici, prodam. Telefon 040 297388. 1430
STANOVANJE, 40 m2, v Celju, Oblakova 9, pri bolnišnici, v večstanovanjski hiši, prodam. Telefon 041 277-372. 1472 PRITLIČNO dvosobno stanovanje, v Celju, Kersnikova ulica, prodam. Telefon 051 229-575, zvečer.	1480
ODDAm
OBNOVLJENO stanovanje, 45 m2, v okolici Vojnika, ob glavni cesti, oddam. Telefon 031 298-123.
S 152
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
H!TRO NAROČITE
KUPIm
ZAZIDLJIVO parcelo ali manjšo hišo na relaciji Celje-Šempeter kupim. Telefon 030 383-730, po 16. uri. 1319 BIVALNI vikend, do 20 km oddaljen iz Celja, kupim. Telefon 031 532-157.
1434
ODDAm
CELJE z okolico. Stanovanjsko hišo oddamo v najem mladi družini. Telefon 041 876-316.	1293
PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico, ob cesti Arclin-Ljubečna, dajem v najem. Telefon 041 262-063, 041 523-295.	n
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 tudi letnik 2011 4 J.W.];1 M * / A a ir---=■---TV-OKNO! ^ ** / ^ J I
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
*
*o *
2&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
^ l
V ZLATARNI KRAGOLNIK y i V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
V	CELJU, v centru mesta, v Kocbekovi ulici
oddam v najem garsonjero, 20 m2, 4. nadstropje, adaptirano, klimatizirano, opremljeno z novo opremo, brezplačno parkirišče, vseljivo takoj. Plačilo najemnine 250 EUR/mesečno in akontacije stroškov 50 EUR/mesečno, za tri mesece ob podpisu pogodbe. Telefon 051 647-077.	1399
TRISOBNO stanovanje, garsonjero in dvosobno opremljeno stanovanje oddam v najem. Telefon 040 631-219. 1479
V	CELJU oddam enosobno opremljeno sta-
novanje, 35 m2, vseljivo takoj. Telefon 041 948-401.	1427
ZAMENJAM
DRUŽBENO dvoinpolsobno stanovanje, 60 m2, zamenjam za dvosobno. Telefon 031 865-097.	1445
PRODAm
ZAMRZOVALNO skrinjo, pralni stroj, štedilnik, kombiniran hladilnik, zamrzovalno omaro in ostalo prodam. Telefon 040 869-481.
1467
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 1388 PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo ali zakol, od
30	do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090.	š 56
NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763800.	p
PUJSKE, od 25 do 30 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769.
Š 134
PRAŠIČE, od 30 do 160 kg, možne polovice, očiščeni odojki, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 070 714-599.	Š 141
TELICO simentalko, staro leto in pol, pašno, težko 500 kg, prodam. Telefon
031	464-629.	1397 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg
naprej ter breje in nebreje mladice, linije 12, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin.	n
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
VEČ mladih ovac, ovna, starega 15 mesecev, zelo mirnega in jagenjčka, v okolici Vojnika, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 932-160. 1416 KRAVO, brejo 4 mesece ali kravo s teletom, prodam. Telefon (03) 5792-143.
Š 151
KOZO mlekarico in bursko kozo, obe sta z mladiči, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 935-595. 1437
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
KRAVI simentalki, ena breja 4, druga breja 5 mesecev, prodam. Telefon (03) 5735-152.	1461
TELIČKO simentalko, staro dva meseca in pol, težko 150 kg, prodam. Telefon 031 241-540.	1460
KRAVO simentalko, staro 5 let, s svežim mlekom, prodam. Telefon 041 805110.	L 121 PLEMENSKEGA kozla, starega 3 leta in pol, prodam. Telefon 041 274-320. l 120 TELICO simentalko, brejo, pregledana brejost, prodam. Telefon 041 966-791.
1462
PRAŠIČE, od 70 do 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708-154, 051 452-490.	p
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 284-127. 1469 TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, težko 650 kg in zajce za nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 031 290-956, Sveti Štefan.	1473
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodamo. Telefon 041 455-176. 146 3 TELICO simentalko, težko približno 350 kg, prodam. Telefon 031 520-578.
1477
TELICO, 500 kg, prodam. Telefon 5794155, kličite po 19. uri. Š 153 PRAŠIČE, težke od 80 do 120 kg, mesni tip, ugodno prodam. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. Š 157 DVE telički, pasma ls/lim in bbp, težki od 250 do 270 kg, prodam. Telefon 041 524-358.	1483
MLADO kravo simentalko, za zakol, težko 550 kg, prodam. Telefon 041 209-372.
1486
TELICI, breji 6 in 7 mesecev, prodam. Telefon 031 763-312. 1488
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Telefon 040 647-223. Š 832 KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 132
BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. Š 155
Drva, »cepana«, bukova, brezova in ostala, ugodno prodam. Razrežem po želji. Telefon 041 375-282.
OSTALO
PRODAm
Izvajam notranje strojne omete, pleskarska in fasaderska dela
Inf. gsm:
040 46 06 91 ali 041 72 63 98
Strojni ometi Kokot, Ul. Paherjevih 4, Miklavž
ZAMENJAm
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p VINO kraški teran, odličen, ugodno prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614862. p CIPRESE za žive meje, navadne in smaragd, ugodno prodam. Telefon 041 573-863. 1454
AGM NEMEC, d.o.o., Laško
Zaposlimo
• sodelavca ali sodelavko za delo na bazenski recepciji in kopališču.
Možno tudi kot počitniško delo.
Za informacije pokličite na GSM: 041 322 889 in na tel.: 06 56 48 841
AGM Nemec, d.0.0., Sedraž 3,3270 Laško
IŠČEM delo: čiščenje, pomoč v gospodinjstvu starejšim osebam in ostalo. Telefon 031 263-354.
1435
SUHE bale sena in otave prodam. Telefon 041 800-713.	1448
BELO in rdeče vino modra frankinja ugodno prodam. Telefon 041 284-127.
1469
ŽVICE jurka, izabela in šmarnica prodam.
Telefon 040 239-985. 1466 BELO in rdeče vino prodam ali menjam za suho seno ali silažne bale. Telefon 031 768-175.	Š 156
STAR preperel gnoj (kompost) in čisto svinjsko mast ugodno prodam. Telefon 051 606-955.	1490
SENO v rinfuzi prodam. Telefon (03) 5774-569.	1491
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
DESKE in plohe parjenega in neparjene-ga oreha, hruške, bukve, lipe, javorja, hrasta, jelše ter gradbeni les za ostrešje z deskami, prodam. Telefon 040 211-346.	p
SILAŽNE bale, traktorsko kosilnico Sip, britev disk 165, prodam. Telefon (03) 5791-190.	1457
SENO, sveže ocvirke, svinjsko mast in jogi vzmetnico, 140 x 200, okolica Dobrne, prodam. Telefon 031 888-862. 1476 TV Panasonic, hladilnik z zamrzovalnikom, pralni stroj Koerting, električni štedilnik Gorenje, termoakumulacijsko peč in šivalni stroj v omarici, ugodno prodam. Telefon 051 229-575, zvečer.
1480
POSTAVLJIV bazen, velikost fi 4,80 m, z vso dodatno opremo, ugodno prodam. Telefon 031 625- 384. 1489
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
IZDELUJEMO strojne omete, tlake kvarc, vse vrste fasad. Telefon 031 598-355. Omes gradbenišvo, d. o. o., Ledina 40, Sevnica.	1184
IZVAJAMO posek in odkup lesa. Telefon
040	211-346. Sim-les, s. p. Zagorje 31, Lesično.	p
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, Prekorje 29, Škofja vas, telefon (03) 541-5011, 041 531-976.
1346
VINSKA klet Furlan, Šempeter. Vrhunska kraška vina, ugodne cene! 1358 IŠČEMO osebo za pomoč na domu; čiščenje, okolica Vojnika. Telefon 031 334401.	1447 SILAŽNE bale, 3. košnja, prodam. Kupim bikca simentalca, starega do 30 dni. Griže, telefon 031 251-363. 1429 NUDIMO fasaderstvo, slikopleskarstvo in suhomontažne sisteme Knauf. Telefon
041	710-857, 041 721-057. Andrej Ma-rot, s. p., Mar zaključna dela v gradbeništvu, Reka 27 a, Laško. l 118
SENO prodam. Kupim bika, od 300 kg naprej. Telefon 070 260-659. 1459 IŠČEM varstvo za 10-mesečnega otroka, med delavnikom v času od 6.30 do 16.30, v Slivnici ali Šentjurju. Samo resne osebe z izkušnjami. Plačilo po dogovoru. Telefon 031 831-899. p
www.radiocelje.com
Velenje
Poročila sta se: Mirela HUSIC in Elvir JAHIC, oba iz Velenja
KOLO Rog, lepo ohranjeno in motor av-tomatik, novejši, zamenjam za drva. Telefon 070 707-365.
1475
SIMPATIČNA 39-letna ženska iz okolice Celja želi prijatelja. Pokliči! Telefon 041 248-647; agencija Alan. 1485 30-letna urejena ženska želi prijatelja za skupno pot. Sem dobra po srcu. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 1485
ZAPOSLITEV
NUDIMO delo: prodaja na terenu. Pošteno plačilo. Ne potrebujete svojega avtomobila ali izpita. Zaželeni starejši. Celje, Savinjska. Ronako, d. o. o., Obrežje 77 a, Radeče, telefon 070 813 801. n
www.novitednik.com
Celje
Umrli so: Jožef LUKNAR iz Gavc, 72 let, Janko ŽVEGLER iz Vodruža, 55 let, Ljudmila PERMOSER iz Prebolda, 90 let, Francka ZAVERŠNIK iz Šentjurja, 89 let, Bernardika URANJEK iz Arje vasi, 85 let, Nevenka PAVLIČ iz Laškega, 71 let, Marija ROBIČ iz Slatine pri Dobju, 92 let, Marija ZUPANC iz Petrovč, 87 let, Gabrijela MIŠMAŠ iz Petrovč, 85 let, Frančiška SVETELŠEK iz Dramelj, 96 let, Emil ŠARLAH iz Celja, 67 let, Danilo DRAŠKOVIČ iz Celja, 72 let, Frančiška DRAKSLER iz Celja, 90 let, Ludvik KRAMAR iz Vrbe, 69 let, Eva ADAM iz Zidanega Mosta, 102 leti, Amalija PAN-ČUR iz Zadobrove, 89 let.
Laško
Umrl je: Stanislav ŠEŠKO iz Lokavca, 80 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Roza ŠELIGO iz Rogaške Slatine, 81 let, Angela FRIŠEK iz Šmarja pri Jelšah, 89 let, Daniel POTOČNIK
V SPOMIN
Minilo je leto dni, kar nam je za vedno odšel dragi mož, oče in dedi
ALBERT TRATNIK
(28. 3. 1948 - 15. 4. 2010)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Ostal bo v naših srcih. Žalujoči: žena Anica, sinovi Dušan, Silvo in Vili ter hčerka Romana z družinami
1426
V tihem grobu ti mir budi srce,
saj zate prešlo je vse gorje, doživel, dotrpel mnogo si, zdaj v gomili, v miru božjem tiho spi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
MAKSIMILIJANA JEZERNIKA -MILANA
s Ceste na Ostrožno 39 (23. 8. 1931 - 5. 4. 2011)
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nama izrekali sožalje ter nama v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala g. opatu za opravljen cerkveni pogreb, hvala njegovi zdravnici dr. Korenovi in osebju patronažne službe. Hvala obrtni zbornici, govornici Marini, pevcem in za odigrano Tišino.
Žalujoča: žena Anica in sin Milan
Od Boga poslan biser je bila, nenadoma pa v večnost je odšla,
zdaj le v spominih naših bo živela,
kjer najlepši prostor bo imela.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustila in odšla v večnost naša draga
MARIJA KROFLIČ
Ungerjeva Marica iz Marija Dobja (16. 7. 1936 - 23. 3. 2011)
Vsem, ki ste v teh težkih trenutkih čutili in sočustvovali z nami, nas tolažili, nam na kakršen koli način pomagali, izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše ali dar za cerkev, se iskreno zahvaljujemo. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu.
Vsi njeni najbližji
iz Tržiča, 67 let, Ana LESKOV-ŠEK iz Šentjurja, 90 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Alojzij ZELIČ iz Gorice pri Slivnici, 88 let, Jožef BENČINA iz Vodul, 75 let, Drago JEREBINŠEK iz Lu-trij, 53 let, Katarina KRAMAR iz Lemberga pri Šmarju, 96
let, Stanislava FLORJANC iz Razborja, 82 let, Stanislav ANDRENŠEK iz Šmarja pri Jelšah, 82 let, Marija RIBIČ iz Slatine pri Dobju, 91 let.
Mozirje
Umrli so: Antonija PO-ZNIČ iz Gornjega Grada, 75 let, Franc DROFELNIK iz
n
Pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče
ROZALIJE STEKLIC
iz Leskovca pri Ljubečni (15. 2. 1928 - 2. 4. 2011)
Zahvala naj se dotakne vseh, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili ter darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Hvala osebju Spesovega doma v Vojniku za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja, ge. Karlici Žerovnik za obiske in pomoč v domu, ge. Anici Petran za molitev na našem domu, g. župniku Kostanjšku za lepo opravljen cerkveni obred, g. Alešu Kolšku za pomoč pri cerkvenem obredu, pevcem z Ljubečne, kolektivu VPC Celje in pogrebni službi Primožič iz Vojnika za opravljene storitve.
Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli neizmerno radi.
... Sonce vedno sije, srce samo enkrat bije,
tvoj nasmeh v naših srcih še živi
in nihče ne ve, kako boli...
V SPOMIN
V nedeljo, 17. aprila 2011, minevajo tri leta bolečine in spomina na dan, kar je prenehalo biti tvoje plemenito srce, dragi mož, oče, očim, sin, brat in stric
VIKTOR LIKOVIČ -MISO
iz Miklošičeve 11 a, Celje (17. 4. 2008 - 17. 4. 2011)
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, prižigate svečke, prinašate cvetje in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tete in svakinje
AMALIJE
PANČUR
(2. 7. 1922 - 5. 4. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, gospodu župniku, pevcem in govorniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
Florjana pri Gornjem Gradu, 81 let, Ludovik FEDRAN iz Bočne, 84 let, Mihael DE-ŠMAN iz Gornjega Grada, 85 let.
Velenje
Umrli so: Martin MALGAJ iz Gorice pri Slivnici, 65 let, Franjo GOLUBIC iz Topolši-ce, 84 let.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
VILIJA GRUBERJA
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala bolnišnici Celje - urološkemu oddelku za lajšanje bolečine ter g. duhovniku Sreč-ku Hrenu iz župnije sveti Duh za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: žena Antonija, hčerke Vilma, Jelka in Romana ter vnuki in pravnuki
Je pesmi glas se tvoj izpel,
srce ugasnilo je, melodije zvok tvoj onemel, spomin ostal bo le.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
PETRA VODISKA
iz Reke pri Laškem (9. 8. 1930 - 30. 3. 2011)
se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali vence, sveče, za sv. maše in denarni prispevek. Iskreno se zahvaljujemo gospodu Krašku za besede slovesa, enaka zahvala Jožetu Rajhu in častni straži, vsem pevcem iz več pevskih zborov za odpete njemu najljubše pesmi ter Leonu in Robiju Polancu za odigrano pesem. Zahvaljujemo se gospodu župniku za cerkveni obred, Komunali Laško za opravljene storitve, nosilcem križa, luči, praporov in ge. Mariji za molitev v cerkvi. Iskrena hvala Prevozništvu Kukovič iz Sentjurja in vsem sodelavcem. Enaka zahvala bolnišnici Celje, ginekološko porodniškemu oddelku in vsem sodelavkam, stanovalcem Ulice frankolovskih žrtev 15, Celje, vsem sosedom iz Reke pri Laškem ter sosedom iz Drešinje vasi.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Njegovi najdražji
Ko tvoje želimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
JOŽEFA BENCINE
iz Vodul 27 a, Dramlje (21. 8. 1935 - 30. 3. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki ste zanj darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred, sosedoma Tonetu Galufu in Slaviju za nudenje takojšnje pomoči, govorniku g. Rajku Zidovniku za besede slovesa, pevcem Idila za odpete pesmi in pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba.
Žalujoči: žena Mija in sin Janko z družino
Spomin . edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. (Jimenez)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija in starega ata
ANTONA RIBARJA
s Polzele (15. 1. 1936 - 26. 3. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami v žalostnih dneh slovesa delili bolečino in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, ter ustna in pisna sožalja. Hvala g. dekanu Kovačecu za opravljen obred, g. Pustineku za besede slovesa, zdravnici Hrovatovi, patronažni sestri Tatjani, pevcem Lastovka, za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena, hčerki in sin z družinami
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 90. letu je odšla k večnemu počitku naša draga mama, babica in prababica
ANA LESKOVSEK
iz Podvin 9 Planina pri Sevnici (19. 10. 1921 - 6. 4. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, zanjo darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala kolektivu Doma upokojencev Smarje pri Jelšah za prijaznost in nego v času njenega bivanja v domu, hvala gospodu Vengustu za lepo opravljen cerkveni obred, gospe Ivanki Uduč za besede slovesa pri odprtem grobu, pevcem Zarja Sentvid za lepo odpete pesmi in pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba.
Žalujoči: hčerka Ivanka z družino in nečak Jože z družino
V življenju je usojeno tako, da snidemo se in se ločimo.
ZAHVALA
V 70. letu je življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric
STANKO ARNSEK
iz Galicije
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter bivšim sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. Janku Cigali za opravljen cerkveni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora in ge. Ivanki Ropotar za poslovilne besede. Hvala osebju celjske bolnišnice - koronarnemu oddelku, predvsem dr. Brvarjevi, prav tako pogrebni službi Ropotar iz Sempetra. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi
n
503
n
n
VODNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 15. 4. do 18. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Usodni - znanstveno-fantastični triler 21.40
Justin Bieber - glasbeni dokumentarec
11.00, 16.05
Odklenjen - triler
13.20, 18.25, 20.45, 23.05
Prikriti udarec - akcijski domišljijski
triler
16.30
Gola zabava - romantična komedija 11.15, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15, 23.55 Hitro maščevanje - akcija 21.30, 23.40
Rio - animirana družinska komedija, sinh. 3D
11.50, 14.00, 16.10, 18.20, 20.30, 22.40 Teden brez pravil- komedija
(12.00 sobota), (16.05, 18.35 petek, nedelja, ponedeljek), 21.10, 23.40 Hop - družinska komedija, sinh. 10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.30 Jaz sem četrti - znanstvenofantastična akcija 13.30, 19.00, 21.25, 23.45 Rio - animirana družinska komedija, sinh.
10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 Cimra - triler
12.10, 17.05, 19.05, 21.05, 23.05
legenda: vsak dan sobota, nedelja,
petek, sobota
SOBOTA in NEDELJA 18.00 in 20.30 Kraljev govor
- zgodovinska biografska drama
BHHHHHHH3
PETEK
18.00 Rango - ameriški animirani
film, sinh
NEDELJA
10.00 in 18.00 Rango - ameriški animirani film, sinh
PETEK
18.00 Skrivnost iz Kellsa - animirana pustolovščina
19.30 Paul - ZF komična avantura 20.00 Kraljev govor - zgodovinska drama SOBOTA
18.00 Kraljev govor - zgodovinska drama
18.30 Skrivnost iz Kellsa - animirana pustolovščina
20.15 Paul - ZF komična avantura NEDELJA
17.00 Skrivnost iz Kellsa - animirana pustolovščina
18.00 Paul - ZF komična avantura 20.15 Kraljev govor - zgodovinska drama
PETEK, 15.4.
13.00 Muzej novejše zgodovine Celje Tudi papirnate rože dišijo
odprtje razstave Marice Lesjak
17.00 Galerija Maleš Zgornja Rečica Preplet nature in kulture
odprtje razstave herbarijev in cvetnih podob
18.00 Galerija Niko Ignjatič Celje Notranji vrtovi
odprtje razstave del celjskih brezdomcev v sodelovanju z Matejem Čepinom
18.00 Grad Podsreda_
Blaž Vehovar
odprtje slikarske razstave
18.00 Salezijanski mladinski center Celje Filmski večer
18.00 Dom kulture Velenje
Velenjski plesni oder 2011
območna revija plesnih skupin
18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga
bralni krožek vodi Andreja Kac
18.00 Avla Mestne občine Velenje Rojstvo
odprtje slikarske razstave Matica Grašiča
19.30 KUD Svoboda Griže_
Zakonci stavkajo
komedija, gostovanje gledališke skupine KUD Ligojna
20.00 Mestni kino Metropol
Mi2, Robinson in Petek
gledališko-glasbena predstava
20.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki
Brandon Thomas: Charleyeva teta
komedija v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki
21.00 Local Celje_
LocalCoolTura
koncert celjske rok zasedbe Insight
21.00 eMCe plac Velenje_
Cuf bassnovanje
klubski večer
22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Gušti
koncert
SOBOTA, 16. 4.
10.00 Gasilski dom Drešinja vas
Izdelava butare velikanke in delavnica butar
delavnico vodi Jože Stepinšek
10.00 Velenjski grad_
Igriva arhitektura Mestni kolaž? Mestni golaž!
delavnico igrive arhitekture bo vodil arhitekt Borut Bončina
10.30 Dom kulture Velenje Petkrat Pika
predstava Lutkovnega gledališča Velenje
11.00 SLG Celje_
Maja Borin: žužkerada
gostovanje LG Ljubljana; izven abonmaja
11.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Nariši to, kar slišiš
abonma Herman Lisjak v deželi umetnosti in dediščine
19.00 Kulturni dom Vojnik
MPZ KUD France Prešeren Vojnik
letni koncert; gost dramski igralec Silvo Safran
19.00 Dom kulture Šmartno ob Paki Le okol ...
območno srečanje odraslih folklornih skupin
19.30 Hmeljarski dom Šempeter
Poročil se bom s svojo ženo
komedija v izvedbi KD Ivan Cankar Tabor
20.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Šah in mat
komedija v izvedbi gledališke skupine Rodd
20.00 Hmeljarski dom Petrovče
MPZ KD Petrovče
letni koncert
20.00 Rdeča dvorana Velenje Novi fosili
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Morphine night
klubski večer
22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Play Patriot
koncert neuveljavljenih glasbenih skupin
NEDELJA, 17. 4.
10.00 Velenjski grad
15.00 Kulturni dom Mozirje
Velika noč
nedeljska muzejska ustvarjalnica
Dužinsko petje
1S. narodnopisna prireditev
16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Nedeljski muzejski mozaik
oživitev muzejske ulice obrtnikov in družinska ustvarjalnica
19.00 Kulturni dom Škofja vas
Najin bodoči ženin in Zaspite,
če vam rečem
komedija, gostuje KUD Šmartno v Rožni dolini
19.30 SLG Celje
XXL bejbe
komedija; dobrodelna predstava
PONEDELJEK, 18. 4.
9.00 Celjski dom
16.00 Mladinski center Velenje
17.00 Knjižnica Velenje
17.00 Vila Mojca Velenje
18.00 Friderikov stolp na Starem gradu Celje
Gledališke vizije
regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin
Moja stena
kreativno delavnico vodi Jasmina
Nizozemska
delavnico Ustvarjalnice sveta vodi Janja Gril
Uspešna komunikacija z otroki
šola za starše, predava Zdenka Peloz
Spomni se / remember
interaktivna inštalacija umetnika Vadima Fiškina
18.00 Mladinska knjiga Celje
Ciciklubova pravljična urica
predstavitev poklica novinarja in sestavljanje Cici časopisa
19.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Praznovanje pomladi in velike noči
knjigo bo predstavil avtor Damjan J. Ovsec
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Drevo v slovenski poeziji
literarni večer
19.30 Narodni dom Celje
Balkanski portreti
krstna izvedba suite Gorana Bojčevskega, Celjski godalni orkester in kvintet Gamma
19.30 SLG Celje
Milan Jesih: Grenki sadeži pravice
gostovanje SNG Nova Gorica; izven abonmaja
lŒHfflBïïFTOmiBiTOra
Petek, 15. april, ob 21. uri, Kulturni dom Šentjur: ŠentRock; nastop glasbenih skupin Momentum, Fajercajg, Slon in sadež in Don Mentony Band (vstopnina 3 evre v predprodaji, 5 evrov na dan dogodka)
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12.
Likovni salon Celje: razstava Jureta Cvitana: Osvajalec nekoristnega, do 8. 5.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Katarina Zdjelar - Stepping in - out, do 29. 5.
Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.
Fotosalon Celje: Barbara Jeršič in Stane Jakše: Plečnik - Razkriti pogled, do 19. 5.
Osrednja knjižnica Celje: razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev,
do 30. 4.
Dom sv. Jožef Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica Galerija Mercator centra Celje: razstava likovnih del Zorana Jošiča iz Celja do 19. 4.
Fakulteta za management Celje:
Ustvarjanje v svinčniku, razstava risb Dolores Ponoš, do 31. 5.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje:
razstava slikarskih del Zore Poznič Polh,
do 30. 6.
železarski muzej Teharje: likovna dela Andreje Jelen Mernik, do 30. 4.
Dvorana Marof Mladinskega centra Šmartno ob Paki: razstava Vojna za samostojno Slovenijo 1991, do 22. 4.
Kulturni center Laško: razstava likovne skupine Pro-Tempore, do 10. 5.
Savinov likovni salon Žalec: razstava fotografij Železarske podobe (Imagines artis ferrariae) fotografa Tihomirja Pin-terja, do 30. 4.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Surovi grafični intimizem avtorja Staneta Klančnika, do 6. 5.

celjski mladinski te nier
pfHflUt SrtlÖWtfi iO*1 1 Irjfvnjt
Petek, 15. april, ob 10. uri, Šolski center Celje: Državljanski forum - srečanje z evropskima poslancema dr. Romano Jordan Cizelj in Lojzetom Peterletom; v
organizaciji Celjskega mladinskega centra ter Informacijske pisarne Evropskega parlamenta za Slovenijo in Šolskega centra Celje; moderator Luka Marcen
Sreda, 20. april, ob 11. uri, Trg celjskih knezov: 6. festival prostovoljstva; podelitev in nagrad in priznanj naj prostovoljcem leta 2010, nastop glasbenih in plesnih skupin, predstavitev prostovoljskih organizacij
Četrtek, 21. april, ob 20. uri, MCC dvorana: Luka Krajnc - predavanje o alpinizmu; vstopnina 3 evre
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi v
soboto, 16. aprila na Golec (2004 m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti v Celju se odpeljemo z naročenim avtobusom ob 5. uri zjutraj. Prijavite se v društveni pisarni, za prevoz prispevate 23 EUR.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA žENSKE IN OTROKE - žRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
Anina galerija Rogaška Slatina: Eva
- razstava akademske slikarke Irene Po-lanec, do 8. 5.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk,
do 30. 9.
Mestna galerija Šoštanj: razstava Romane Lah: Rdeča nit, do 30. 4.
Galerija Velenje: razstava Apolonije Simon in Dušana Tršarja: Srečanja, do
16. 4.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, lapida-rij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Klub Študentov občine Celje
Petek, 15. april, ob 17. uri, prostori KŠOC, Mariborska cesta 2: Tečaj ličenja z Beauty world; tečaj ličenja Pomlad na obrazu - nove barve in trendi
Košarka: telovadnica Srednje zdravstvene šole Celje, petek med 17. in 18.30 uro, brezplačna rekreacija za člane KŠOC
Fly-box aerobika: dvorana Plesnega vala, Trg celjskih knezov 8, ponedeljek med 20.30 in 21.30 uro in sreda med 19.30 in 20.30 uro; članice KŠOC imajo 40 % popust na vse cene, do 19. januarja lahko kupijo mesečno karto za 15 evrov
DRUžINSKI INŠTITUT BLIžINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUžINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
t *
kri
iß*'
ŠPANSKI KOŠARKARSKI REPRE-ZENTANT, ČLAN BARCELONE (JUAN CARLOS)
ANGLEŠKI IGRALEC (LAURENCE)
íiífr^ IGRALEC KAKEGA «_kin
NARODA ™IUB
12
PROGASTA POSTRV
|TAJVANSKI REŽISER LEE

BABICA V REKA OB	„L™'
MEŠČAN-	SEVERNEM	"„i?" SKEM VZNOŽJU
OKOLJU	KAVKAZA	pj^J™
AVTOR: GREGA RIHTAR
POGOJ ZA OPLODITEV
REČ PREDMET
JAPONSKI PES ŠPIC
STARA ZDRAVILNA RASTLINA
CESTNI OVINEK, ZAVOJ
AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA, POZLAČEN KIPEC
11
LEDENA GORA NA GRENLANDIJI
POUSKI SMUČARSKI SKAKALEC MALYSZ
REKA SKOZI BERN
PISATELJ JANČAR
BRITANSKA IGRALKA (FRAN-CESCA)
PREJA IZ NARAVNIH VLAKEN ANTIKVARIAT
22
17
20
26
GOZDNA POSEKA
ZAPRT DRUŽBENI SLOJ
KOSTUMO-GRAFINJA VOGELNIK
ANG. PISEC FLEMING
STRANSKI DEL LIKA
IZRAELSKI PREROK
16
PLOD PRAVEGA KOSTANJA ZA POLTON ZVIŠANI G
OSEBA IZ BIBLIJE, JUDOV SIN
PTICA SEVERNIH MORII, NJORKA
ROMUNSKI DŽIP
PISATELJICA PEROCI
ZVEZNA DRŽAVA NA VZHODU ZDA
POZDRAV STARIH RIMLJANOV
14
MESTO V SPODNJI AVSTRIJI
DESNI PRITOK PADA
21
AVSTRIJSKI PESNIK (RAINER MARIA)
NEMŠKA IGRALKA PARLO
DVOŽIVKA
15
LET ŽOGE V LOKU
AM. KOŠAR. KAR (SHAQ-UILLE)
NEKDANJI JAPONSKI DROBIŽ
ŠPANSKA IGRALKA SASTRE
NEMŠKI SAHIST (EMANUEL)
ROWAN ATKINSON
RUS POLITIK (LEV) PRINC IZ MAHAB-HARATE
VERDIJEVA OPERA
FRAZA, PUHLICA, IZREK
ALUMINIJ ITALIJANSKI MOTO-CIKLIST ROSSI
23
OVRATNA RUTA
STEFAN ZWEIG
KOVNA ZLITINA ŽELEZA
HUD ZLOČIN, UMOR
PREBIVALKA IRSKE
NOGOMETAŠ KARIČ
BAJESLOVNI KRAU BRITANIJE
DEL MOLEKULE
BRIGITA ŠULER
SIROTA, MEVŽA
POGAN; VELIKAN
ITALUAN. IGRALKA MIRANDA
FRANCOSKA NDCAL-NICA ERAZEM LORBEK
NUŠA DERENDA SVETILKA
NA ACETILEN
13
24
25
19
10
POPOLNA ZMEDA, NERED
ZVER IZ DRUŽINE PSOV
ANGLOSAŠKA DOLŽINSKA MERA
18
HRVAŠKA OPERNA PEVKA POLLAK
GAMSJI BIVOL Z OTOKA CELEBES
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon Kozmetike Alenke Marguč iz Celja v vrednosti 20 evrov in brisača NT&RC
2.	nagrada: darilni kozmetični paket
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 21. aprila.
Rešitev nagradne križanke iz št. 28
Vodoravno: SPLIT, PROZA, REČAN, ETIKA, VEK, OPART, ELDA, AIR, TLA, ČESTITKAR, STRINA, KT, CITRO, KLOZET, SKUHA, EG, LATA, OA, OKARINA, EČ, BILKE, ARAFAT, DAVEK, TREND, SA, ANATOM, ARABKA, IH, IKRA, USPEH, MALTOZA, ZOR, ODA, IR, AGAR, ESTETIK, MERYL, LIM, OSEN, SALAMIN, NAKIT, TVORINA, DAČA.
Geslo: Par v resnici in na filmskem platnu
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon Kozmetike Alenke Marguč iz Celja v vrednosti 20 evrov in brisačo NT&RC, prejme: Branka Maček, Veselova 16, Celje.
2.	nagrado, darilni kozmetični paket, prejme: Tadej Vodlak, Orla vas 31, Braslovče.
3.-5.	nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Toni Zupančič, Hotemež 2, Radeče, Ana Ma-
	1		2		3		4		5		
	6		7		8		9		10		
	11		12		13		14		15		
	16		17		18		19		20		
21		22		23		24		25		26	
Ime in priimek: Naslov:
Ona: Pazite, da ne boste zamudili nekega pogovora, ki lahko v veliki meri vpliva na vaše prihodnje poslovno življenje in to predvsem v pozitivni luči. Očitno vas drugi cenijo veliko bolj, kot pa si to mislite sami.
On: Dobro bi bilo, če bi malo prikrivali svoja dejanja. Partnerka bi lahko kaj hitro zasumila, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Popazite tudi na svoje poslovne partnerje, saj vam pripravljajo neljubo presenečenje.
POMOČ: ACETILENKA-vrsta svetilke, NUNATAK-ledena gora na Grenlandiji, STARINARNA-antikvariat, VIRGINIJA-zvezna država na vzhodu ZDA
stnak, Celjska 57, Laško in Vitodrag Knez - Kukovec, Ljubljanska 58, Celje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Skrivoma si boste privoščili prijetno ljubezensko avanturo, ki vam bo dodobra pogrela srce in čustva. Predali se boste ljubimkanju in kar nekako pozabili na vse obveznosti okoli vas.
On: Pazite se, da vas ne bodo prehitro razkrili, saj bi se vam lahko to še hudo otepalo. Uporabite raje diskretnejši pristop k celotni zadevi, ki je vse prej kot enostavna. Včasih je pačpotreb-na večja mera previdnosti.
DVOJČKA Jfa
Ona: Skrajni čas je že, da se posvetite svojemu partnerju, ki ste ga dalj časa zapostavljali. Potrudite se in ponovno bosta odkrila stvari, ki so vama nekoč prinesle toliko lepih trenutkov, ki jih še vedno pomnite.
On: Od dogovorjenega srečanja ne smete pričakovati preveč, še najbolje bo, da ne pričakujete ničesar in ste na koncu prijetno presenečeni. Prisluhnite partnerkinim težavam, saj vas v tem trenutku resnično potrebuje.

Ona: Če si boste pametno porazdelili svoj čas, ga bo dovolj tako za delo kot tudi za ljubezen in zabavo. Sicer pa boste stalno tako ali drugače zasedeni, da se vam ni treba bati, da bi vam bilo dolgčas.
On: Vse se lahko obrne še veliko bolje, kot so vaša najbolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prijatelji boste spoznali osebo, ki vam bo v prihodnosti še mnogo pomenila.
Ona: Vseskozi se boste zanašali na prijateljevo pomoč, na koncu pa boste vendarle morali zadeve vzeti v svoje roke. Delo bo sicer naporno in utrujajoče, vendar pa bodo tudi dosežki več kot odlični.
On: Spoprijeli se boste s težavami na poslovnem področju in pri tem boste nadvse uspešni, kar bo povsem v nasprotju s pričakovanji vaše konkurence, ki vas je očitno podcenjevala. In prav zato bo vaš uspeh še toliko večji.
DEVICA
Ona: Nenadna novica vam bo dodobra spremenila ustaljen potek življenja, poleg tega pa vam bo nakopala še cel kup težav. Treba se bo obrniti na koga pametnejšega in iznaj-dljivejšega, drugače vam bo še trda predla.
On: Skrbno pripravljen poslovni načrt se bo začel uresničevati in videli boste, da imate več kot odlične možnosti za napredovanje v bližnji prihodnosti. Konec koncev pa ste si to tudi pošteno zaslužili.
TEHTNICA fl
Ona: Potruditi se boste morali, da bo ljubljena oseba vašo naklonjenost pravilno razumela, drugače boste doživeli popoln neuspeh. Poskrbite tudi za finančno plat, saj vam precej slabo kaže!
On: Stari znanec vas bo spomnil na dano obljubo, na katero ste domala pozabili. Sedaj pa je prišel čas za izpolnitev, zato bi ne bilo dobro, če bi se poskušali izogibati. Konec koncev boste imeli koristi tudi vi sami.
mnze
Ona: Je že res, da boste napredovali počasi, vendar pa bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavest, ki ste jo do sedaj pogrešali. V ljubezni pa se vam ne obeta prav nič dobrega, zato bodite pozorni na partnerjeve poteze.
On: Varčujte takrat, ko boste imeli kaj varčevati in ne takrat, ko vam gre za nohte. Raje se poskusite vrniti na nekdanjo situacijo, ki je bila nekaj povsem drugega, kot pa je trenutno tavanje v temi, iz katere ni in ni izhoda.
STRELEC ^
Ona: Potovanje vam bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako pa si boste pridobili moči za nove naloge, ki vas čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od vas in prav lahko se vam zgodi, da se boste resnično zaljubili.
On: Z veliko vnemo se boste lotili začetega dela in na svoje zadovoljstvo boste lahko ugotovili, da se je izplačalo potruditi. Pojavile pa se bodo še povsem drugačne posledice, v prvi vrsti predvsem v ljubezni.
KOZOROG ^
Ona: Prijetno boste presenečeni nad spremenjenim obnašanjem svojega partnerja, ki si bo izredno prizadeval za vaše zadovoljstvo. Vrnite mu to na najlepši možen način, kar bo le še izboljšalo vajin odnos.
On: Na poslovnem področju boste postavili zadeve na kocko, s tem pa tudi dosegli cilje, ki so se vam do sedaj izmikali. To bodo opazili tudi vaši nadrejeni, ki že nekaj časa razmišljajo o vašem morebitnem napredovanju.
VODNAR
Ona: Na ljubezenskem področju vas čaka izredno prijetno presenečenje, ki ga resnično niste pričakovali niti v sanjah. Izkoristite to enkratno priložnost in si uresničite cilje iz svoje preteklosti.
On: Zdaj je čas, da se odločite in grete do konca! V začetku bodo rezultati res nekoliko nevzpodbu-dni, toda na koncu se bo vendarle pokazalo, kdo je imel prav. Vsekakor boste ogromno pridobili, več kot pa izgubili.
Ona: Od nekoga lahko pričakujete marsikaj in s tem niso mišljene samo dobre stvari. Sicer pa ste na nekaj takšnega lahko računali, že preden ste se podali v trenutno poslovno avanturo, ki ne obeta nič dobrega.
On: Ljubezenski zmenek se bo končal natanko tako, kot ste po tihem pričakovali, tako da boste dobesedno vreli od sreče. Poskrbite, da to ne bo ostala samo kratkotrajna avantura, ampak tudi kaj več.
RUMENA STRAN
Koordinatorica in gonilna sila projekta Celje, zdravo mesto prim. Jana Govc Eržen ni mogla skriti navdušenja, da se je več kot 400 ljudi udeležilo teka proti debelosti. Čeprav ni tekla, je z »gvihtanjem« svoje vnučke tudi nekaj naredila zase in za svoje mišice.
Kipeli od zdravja
Celje je svetovni dan zdravja obeležilo z veliko prireditvami, na katerih smo videli tudi precej znanih obrazov. Tako je bilo na na tekmi med znanimi osebnostmi in slovensko ekipo brezdomcev, kot tudi na teku proti debelosti oziroma teku za zdravje okoli Šmartinskega jezera.
Foto: SHERPA
»Gvihtal« je tudi Roman Kramer, vodja oddelka za okolje in prostor pri MOC. Po poteh okoli Šmartinskega jezera, na katere so na občini upravičeno ponosni, pa je štirinožec verjetno sam »drobil« korake ...
Nogometna tekma med ekipo slovenskih brezdomcev in ekipo znanih osebnosti se je končala z 2:1 za brezdomce. Kdo se je smejal na koncu, torej vemo. Med tekmo pa je nekaj strašno nasmejalo župana Podčetrtka Petra Misjo (desno). Morda ga je v smeh spravil štorski župan Miran Jurkošek (levo).
Velik otrok
Vasilije Cetkovic - Vasko se je zlatega občinskega grba razveselil kot majhen otrok. »Saj sem en velik otrok,« je povedal na odru, še pred tem pa sta z županom Bojanom Šrotom potežkala grb. Še posebej dobro ga je pretipal Vasko, a zaenkrat se še ne bo lotil ustvarjanja iz takšnih materialov. Je namreč v »bronasti fazi«, nam je pojasnil. »Sem že mislil, da bom lahko malo izpregel. Zdaj ko sem dobil nagrado, bom moral biti pa še bolj priden,« je povedal. Kot kaže, bo njegova Alma v Celju kmalu dobila družbo, saj pod Vaskovimi rokami že nastaja kip Josipa Pelikana.
Foto: GrupA
Balet izbere balerino in ne obratno
Te besede je koreograf Igor Jelen že pred leti na srce položil mladi plesalki in balerini Mojci Majcen (levo), ki je za uspešno promocijo Celja na odrskih deskah doma in v tujini letos prejela srebrn občinski grb. Mojca si je njegove besede dobro zapomnila. Na osrednji proslavi so jo spremljali starši, fant in prijateljica, tudi plesalka Eva Jankovič, seveda pa tudi Jelen, ki se mu v nagovoru ni pozabila zahvaliti, da je v njej že pred leti prepoznal ogromen talent. »Ni vse talent, Mojca je morala tudi trdo garati v plesnih copatih,« jo je dopolnil Igy.
Foto: GrupA
Evridika ali Lučka
Na odru SLG Celje je trenutno igralka Lučka Poč-kaj tragična junakinja. Na ponedeljkovi slovestnosti je bila na odru Narodnega doma samo junakinja oziroma dobitnica bronastega grba. Čeprav se je Počkaje-va rodila v Trstu, kjer je bila dolga leta tudi zaposlena v tamkajšnjem gledališču, je zdaj dokončno začutila, da so jo Celjani vzeli za svojo. In to ne le ljubitelji gledališča. Se je pa Lučka tudi na odru Narodnega doma čisto domače počutila, saj se je znašla v družbi igralskega kolega Mira Podjeda, s katerim sta se več kot enkrat hudomušno spogledala.
Foto: GrupA