HL 16. V Goi-ici. ilno 23. fcliruvarja 1900. Letuik II. Izhaja vsak toiTk in p<'t<'k v ti'diiii oli II. uri predpoldnc za mcslo tiT oh ;{. uri popoldnr zu di'zelo. Slano po posti prrjeinan ;ili v (iorici na dom pošiljan cHol<4iio ;ik;irii..,i Schwarz v Šolskih ulicah in .1 <> I- 1 ersitz v iXiinskili ulii-ah j)o fri vin. ^^^^^ mm ^^^^^^^^^^_ ____^b .^^^m^. mM __ (Zjiitranjr i/danjr.) lJi'(Mlništvo iu uprsivui&tvo so naliajala v «i\ u ni il u i tisk.ii.rnj», ulica Votturini li. št. 9. Dopisoje nasloviti na uivdiii^tvo. o«;!asfi in naroouino pa na upraviiištvo «Goricc». Oglasi se računijo po potit- vrsUili in sicer ako s*i tiskajo 1-krat po IG vin.. 2-krat po 1i vin.. H-krat po 12 vin. Ako sc vočkral tiskajo. nu'u- nijo su po pouoilbi. Izdajalelj iti odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Coral1 islne ilailo na uliliiiiio in „Trgovsko-obrtno društvo". V uvodtieni elanku v predzndnji ste- vilki Masten lista. smo povodali, da prom- etin goriške mestne uprave za loto 1900. še i)i potrjon ter da ni vsled Loga opravi- čena mestna uprava izlirjevati doklad na užitnino, proraeunjenih /a Icto 1900. Ako se pa to vendar-le godi, rekli smo. je lo po našem mnenju neposlavno, leer tako posto- panje naravnost nasproluje tozadevni na- redbi finanene oblasti toi' okrožnioi dezol- nega odbora iz Iota 1890.. kateri obo smo omonili v napominjanoin člauku. Doklade na užitnini plaeujojo pa ludi naši obrlniki in trgovci, katerih ni has pičlo šlevilo v goriškem moslu. V obrambo in zasčit loh trgovcev in obrtnikov so jo v prvi vrsti ustanovilo v Gorici slovonsko tr- govsfco in obrtno društvo — vsaj tako kriči ,,Soc:a" v vsaki svoji slevilki. To društvo, vpije ,.Soča", ima nalogo no samo podueevati našo slovenske trgovee in obrlniko v njihovi zadovii, nego tudi skrbno cuvati njih korisli. Vprašamo. je-li so pravi euvati korisli nasih obrtnikov in tr.govcev, ako so gleda mii'nini očesom, da so od nam nasprotno strani tirja denar, ki je vendar pi'va pod- laga obrti in trgovine. In če so no motimo, — so organi, ki pobirajo mostne doklade, podrejeni baš predsedniku slovonskoga Irgovskega in obrl- nega društva. Tu se lorej no more nihče izgövarjati, da o torn nid vedel ni. In onomu, ki je pravi pravcal.i Spiri- tus agons toga novoga drustva. (\\\ 'riinii nainroö, ki so so v(!(lno kroovilo drži do- zolnoga odborništva -- nlt ni njomu čisLo nie znanoga o torn? ! Mi tudi loga no vorjainomo. pač se nam pa vsiljujo rnis«!, da uiina dr. Tuma ros prodilokcijo zu noben stan — tudi za trgovski iu obtiniski uo, pač pa si j(> izvo- lil, ki stan lo zato, da govoi-imo 7, n.jim, d;i si ž njogji pomoojo osuujo laslno sli-anko. Torej obrtniki in trgovci — (I v. Tuma s i j o i / v o 1 i 1 V a s I o z a t o. d a ima z V a s o p o m o <• j o I a s t n o s I r a n k o — z a s v o j e k o r i s I i p a s k r bi to s am i. Čroiidrž. pzäoT in nčilelji 113 sioriita.** Pretečono loto j(; noki tovariš v no- kein goi'iskein listu**) opisal gmotno stanjo linancnih stražnikov in učitoljov na Goriš- kom. Primerjaje plačo (inančnoga nadstraž- nika s plačo učiLelja v 11. plaü, vrsti, prisol je l.ovai'is do zaključka, da ima linunčni™ nadstraičnik čoz 200 gld. dohodkov v<>č na loLo, nego učitolj II. plac;. vrslo. Naj mi bode dovolj(Mio, da primerjam zdaj naše jjlače z novo rogulaeijo plač ču- vajev državnih go/dov. Tudi jaz si vzamom v primero ucitelja II. plač. vrste na večra/.- redni soli in c. ki*. gozdarja II. plač. vrsle. Uč i t(» Ij i m a G ozd ar im a letne place1 500 gol. K;tne place 000 gld. slanarine HO .. stanarine I. potletnica 40 .. 10% od II. potletnica ;">() ,. place, ako niina stauo- vanja v na- ravi..... 00 ,. 1. petlotnina 100 „ Aktivitotna dokladii . . li'O ,. odškodnina za di-va. ako nima „in na- turu" .... 70 „ skupaj . . 070 gld. skupaj . '.' 9f)0 gld. Todaj ima c. kr. gozdar na loto 280 gld. več. nogo učitelj. Gozdar II. pl. vrsüi, kateri ima stanovanje v revii'u in sicer v erarični biši, ima na leto 810 gld. place, prosto slanovanje, vsako loto 20 rn:; drv in jtolog toga šo toliko zomlji.šča, (Ja laliko r(!(li 2 df) X ki-avo. Tak gozdar ima /ak- lično c(!z 1000 gld. letnih dohodkov. Gozdarji I. plač. vrslo imajo na h»to 10Ö0 gld. place, poleg toga pa so prosto stanovanje, 20 m:! drv in toliko zernljišča, da labko v(h\v. 2 do 3 krave, tedaj imajo taki gozdarji do 1300 gld. let nib dohodkov. To so dohodki, s katerimi se da primerno živeti, in take dohodke privoščirn iz srea c. kr. goz(larj(un. Oj)omniti je še, da ima vsak gozdar v slučaju bolezni pravico do enoletnoga brezplačnoga preskrbljenja v bolnisnici *) l'onalis dopisu s Tolininskt^a. priobccnc^a v „SI. N." duö 21. fpbr. t. I. **) V „(Jorici5', diu- 27. okt. in. 1. usmiljenih bralov v Gorici in sicer ttm je na raz[)olago II. razred v onienj(Mii bol- nišnici. Tako .skrbi gozdni erar, oziroma vlada za svojo usluzbence, mod kalorimi jo rnnogo takib, ki so v svoji mladosLi bili drvarji in ogljarji in so se nokateri se le pri vüjakib naučili za silo brati in pisati ; mnogo anallabolov se nahaja pa šc zdaj mod starejšimi gozdarji. Nav(H.I(H sem to. da opo/orim gg. državne ])oslance na ili\jslvo, da skrbi državna vlada veliko bolj za usluzbiüice. kateri cuvajo smreke in hoje, nego za nas | učitolje, kaleri čuvamii in vzgojujemo j državi mladino v zveste in pošlonc držav- ljane. Uliža se novo zasedanje div.avuega zbora ! Gospodje državni poslanci ! Vi po- znal<; tožavni poklic Ijudskega ucitelja,- vam je znana dusovna izobražba tegn stanu, a vam so tudi iz premnogih dop'i- sov in člankov znane naše težnje, znana vam je naša beda, naše obupiio gmotno stan je, ki je v sramolo rnodorni clržavi ! Prosimo vas, zabtovajte v prihodhjem za- sedanju drzavnega zbora od slavno vlado. uaj ista ukrene [lotrebno, da bodo d e- žele zamoghi placevali svojii I j u d s k {) u c i t e 1 j e I a k o, k a k o r [) 1 a- č u j e d r ž a v a s v o j e u r a d n i k i; z a d- njih treh činovnih razredov. Gospodje dezeltii in državni poslanci ! Upam, da nijeden izined vas ne smalra našo prošnje za neopraviwMio in pretirano ! Ali zasiuži človek, ki se je pripravljal do 20. leta za svoj poklic,. kateri so je po- svelil tožavnemu , a vzvisonemu slanii vzgojitelja mladino, da niora takorekoč stradali in shirati V Koliko tovariišev že krijo erna zemlja, kor jib je pobrala neizprosna smrt v naj- lepši moski dobi ! ŠU so prezgodaj v več- nosl, kor si niso mogli privoščiti boljše hrane in v bolezni boljšo postrežbc ; mo- rali so si marsikaj sebi v skodo prikraj- šati, da so svoje otroke mogli nasiliti. Ža- lostno ali resnieno! To spričujt» mnogo skromnih na grob- iiiii spominkov na nasib pokopališčih. In na vsakega tob spomenikov bi se lahko z vso j)ravico zapisalo : Tu počiva vzgojitelj mladino. kateri je posvetil vse svoje dusevne in telesne moči svoj emu narodu, a domovina je skrbela za njegov prezgodnji grob. y Dopisi. Iz Lovpe. 20. lehr. 1900. Duo 4. t. priredilo je sadjarsko in vinarsko društvo kanalskoga okraja tukaj prcMlavanjo. [¦'reda- val je pi'(ids(;dnik omenjenega dru.štva g. iVlihael Zega. Najpred je poučil kmetovalce, kako si' 'imajo' pomagati v tern bednem stanji. Omeriil jenamreč, da naj gojijo malo vrst sadnih droves. Sad je pa naj samt in skupiio posiljajo po svetu, brez prekupče- valcev, kajti, kar' vdobi sedaj' kmet za pri- delek, je le malo ali skoraj lahkö rečeiio, niu, ker najvoc od tega imajo vehdar le prekupčevalci. Üä se bode pa prodajalo lahko tudi: brez teh nebodijihtreba, skfbelo Itode za'to tudi gori ömenjeno društvo. Na to je pojasnil namen društva ter prežel k pouku, kako naj se ravna se sadnim drev- jom in trlami ter bori pro'ti toliliuni sov- ražniki, kaüiri napadajo posebno trto in sadno drevje. KriK'tovalci so sledili pozorno njogovhn besodam. Marsikateri je sklenil, da boco odslej naprej s sadnim drevjem dru- gačo ravnati kakor do sedaj. Pripoznali so, kako zanemarjajo sadjärstvo, katero jim daje še lako zanemarjeno toliko lepega dobička. Po koncanom predavanju je pristopilo več ktnetovalcev k društvu, da si bodo 's tem ¦ opomogli, kajti od društva vdobi žlahlne vrste dreves, katerih do sedaj tukaj ni in to skoraj zastonj, ker resnica je, da le umno sadjarstvo in vinarstvo pripomöre nam do boljšega stanja. — Vam pa g. predsednik. ki ste se potrudili k nam ter nam podolili toliko dobrih naukov, izrekem s tem v irnenu vseh kmotovalcev prisreno zabvalo, za kar Vam bodi dokaz, da Vas hočerno posne- mati v vseni, kar ste nam povedali. Knietovalec. . Glasba. 16. tega meseca smo v podružni cer- kvi sv. lvana v Gorici kolavdirali krasne, od bratov'Zupanov v Kamnjigorici na Görenj- skem postavljeno orgljo. K tej kohivdaciji 3 L i s rr K K. Ivan Anisimič. Hiiski(«|>;lj,;nv)spis. I). \ . (iiiuoioviö. posiii-l (irc^ori^. Kmet opazuje riavadno se zdravim imiom in brez pretiranja vsako stvar. Kake zaklade blaginje in poezije skriva v sebi to ljudstvo pod robal.o /.iinajnostjo, ki jo okol- nosli dovolj oj)ravičujejo ! Kdo ne obcuduje gin.jen njegovo vero. Previdnost — ta ko- neni pomen vseh lilozolij, ta poslednji na- sledek vsega modrovanja in uapenjanja člo- veskega duha! II. Zopel sein prisol iz krasno Moskv(i na. deželo v rojstni kraj; zopet sem dihal sveži. vonjivi deželni vzduh. Uilo je v za- eetku maja, za časa spomladanske solve. — Nel sem na polje. Pol nuj je peljala v sredo l)0Üa. razdeljeno na same desjetine-desja- Une*"). Ilodil sem od ene njive do druge. Kaka krasota na vseh straneh! Oko se je ^ai1 no nioH? nagledati. Naposled sem pri- s«l na kraj loga, ob katerem se je razte- zala poslednja „desjatina", sj.iiščajoča se malo spoložno proti dolini. |u sem opazil osamelega oraca. ki je ^llčtl in sarn zaoraval. To mi jo bilo toliko ^(>lj ßudno, ker sem se mu približal ter ga sP«znal, da j„ \.A rnno„o štovihie rodbine ^2!!^1«. Prv^ »«lev je pri ljudeh zolo *) K»a dcsHiuu - ükoli 2 orala. v časti, in začenjajo jo riavadno starojši ljudje. Zalo se mi je zdelo toliko bolj ču- dno. da sem našel na polju le sarnega sina, a no očeta, katerega sem videl še Jansko leto, da je vodil poljsko delo. Sinovo osamelosti si nisem mogel ni- kakor raztolmačiti, [losebno za to no, kor je biJji vsa rodbina zelo rodoljubna in de- lavna. Stopil sem torej na ono stran terse obrnil uprav k njemu. l'oznal sem ga iz mladega. Bil jo Sa- j V('lji So rnlad mož, okoli Iridesetih Jet, vi- soke in vitke rasti, pravilnega podolgastoga in zagorelega obličja, rusih, kodrastih las. Na oko se ni zdel zelo krepak; ali razpeti vralnik hole srajce je odkrival rnočne prsi. Piece in roke so bile silne. Čez rame mu je visela sejalnica na vrvi. ali ni je di-zal. kakor bi ne imela nobene teze. Njegove rjave oči so glodalo ostro ali mirno. Solnce je zahajalo za njegovim hrbtom in vso po- slavo so obrobljalo solnčne preme. PrisLopil sem k njemu uprav todaj. ko je bil odložil povod in se pripravljal nasetev. „A kje pa je vaš stari oče?" vjjra- sam ga. „Doma je: leži1' odpov(Mlal jo mod de- lom, kakor bi hotel dalje. „Ali je mar kaj bolan?" „J)a, bolan je;' odvrne. Vprašam ga 5(; po staršom bratn. In izvedel sem, da je oslal doma pri bolnom očetu. ,.Že od lansko joseni ho leto", odvrne Savelij; „te drii je pa celo logel. Težko, da bode še kdaj hodil. Star je in ničesar ne vžije. Bog ve, kaj mu je!"' Takoj sem se doinislil, da je starca zadol mrtvoud. Spomladni čas ga je najbrž zvabil na d(Ho. ki je presegalo njegove moci. Na gorkem se mu je spenila kri in ohromela njegove seslabele ude. Jel sem ga izpraševati äe dalje tudi o drugib podrobnostih. ,.Pred šlirnajslimi dnevi nismo slutili nili najmanjse nevarnosti, da, mislili smo, da mu j(! odleglo. Ustal je, in hodil po polju; tožil je le, da ga boli v križu. Proti večeru sem prišel k njemu na gumno. ,.Sa- velji!" rece mi — „ze je spomlad, vse se napravlja na delo; ali jaz tie bom oral več . z vami; moč mezapusča!" — „Ne govorite "tako-, očka!u odvrnil som. ,,Bog je nad narni". — „Ne, ne, moje srce čuti, da ne bom več delal na polju. „Na to stopi strani na ot(!p slame, malo postane, tor sed(i nanj in jame brilko plakati. Srce mi je pokalo pi'i t(*m. Še le za nekaj časa polem se je dal peljati v sobo. brugega dne se je po- eutil spet bolje, in šel je ven". „Zakaj ga niste zadržali doma?" „Kdo bi ga bil pa vdržal! Tako skrben je, za vse gleda, da mu ni para. Prigovar- jali smo mu; ali ni nas hotel poslušati. Hotel je podolati 3e to in ono; brano po- praviti; ali roki ste so mu tresli. Obšel je torej dvorišče, pogledal v vsak kotic", kakor bi se hotel posloviti povsoder; njegovo srce je gotovo kaj slutilo". Izvedel sem še to, kaj se ,je bilp zgo- dilo pred tremi dnevi. ,.Šel je bil dajat konjem, imel jih je tako rad, da ni smol nikdo k njim razon njega. Videli smo. da so se mu noge tresle. Prosili smo ga: jaz, star& brat in mati. Nakrat pade, pogleda nas žalostno, ali be- sedice ni mogel izpregovoriti. Odnesli smo ga domov, in od tega časa ne govori; od tega je že tretji dan". „Zakaj mu pa niste puščali žile?" vprašam ga nehote. „Puščali smo mu dvakrat, ali kri ni hotela teči. Povšečilo se je Gos-podu, da ga hoče poklicati k sebi. Ne bo več tlačil trave!" dodal je mirno, ali tako žalostno, da nie je zbodlo v srce\ Pri poslednjih besodah priloži Savelij roko nad oči kot zaslono in pogleda po- zorno v daljavo. Tudi jaz sem pogledal na ono stran, in zagledal na cesti — vijoči se po polju — žensko, H je tekla v najvecji hitrici proti nama. Savelij položi sojalnico na tla. Čim bliže jo prihajala žena, toliko britkejši izraz so je kazal na njegovem oblicju. V nokoliko trenutkili som spoznal hitečo žensko — bila jo ,'Savebjeva žena. „SaveJij, Savelij, hiti doniovf" vpila je žo od"daleč. (balje pride). so se potrudili sledeči gospodje : prec. mon- sig. župnik Wolf, vodja dr. Schreiber, preč. g. Hil. Zorn, stolni organist Setnicar, c. k. učitelj Mercina, prof. Schwarzer in vrli igra- lec Eržen. Vsi omenjeni in še mnogi drugi gospodje so se izrekli o krasnih orgljah po- hvalno. Orglje so se preiskovale natančno na vglasbi, intonaciji in pregledala se je vsa krasno in tehničr.d izpeljana mehanika in sploh umotvor konstrukcij. Mojster je iz- kazal na teh orgljah : čist in najüneji ma- terijal na vseh delih, čudovilo praktično in tiho delujoči meh, katerega se sila lahko goni. Ta se sam regulira brez moteeega pr- hanja. Gospodje so videli izborno lite in umetno f'abricirane pisčali, koje niso le srebriio blisčeče, nego tudi njih kristalno čisle intonacije ton je bliščeč, prccizen v odgovarjanju in markira odlocno. Na cina- stih pisčalih moihtriio rezoče Gambe smo opazili čez labije ležeči medenmski apera- tor, pri kalercin se intonacija dirigira z vi- jak.om. To je najnovejša iznajdba Gavioli-ja v Parizu, tako inienovani „Krein harmoni- que", po naše „Labijalna uzda". Tudi na lesenih pišealih je za hiler, precizen odgo- vor in fin ton preskrbljeno z najmodernej- šem zaokrožnem kovinskern vihaloin, kojega premiče vijak ter ekspresira tok sape na do- locno rez labijalke, kar preuzročuje odloč- nost in krepkost hilrega odgovora. Vsak spremen za se nastopa karakterislično, lepo enakomerno inlonovan daje cast svojemu imenu. Gamhi ali harmonični tlavti za se ali združeno ne inorerno odloeili prednosti ; kombinirane nežne sprernene z kupolami v 4 stopni ton lahko primerjamo II. maiiualu, iz kojega se lahko vstvarja poljubnih barv in spreminjav. 1'rincipal je jasen, markan- ten in krepko pojoč, za katerem 16 stopni, teinno-buceče pojoč Subbass nikakor ne zaostaja. Ker je vsak spremen za-se na svojem mestu kakor izvežban pevec, zato- rej ni euda, da itna skupnost orgelj teme- Ijit, mogočen, okroglo značajen izraz, kojega iz malo.stevilnosti spremenov tega stroja nikdo ni pričakoval. Rauschquinta, ki na- mestuje Miksturo prav bliščeče, vstaja iz stroja krepkih H in I stopnih spremenov, koji jo vrlo brzdajo pred predrzuim na- stoponi. Omara je krasna, igra lahka in tiha, Tehnično premišljene konslrukcije, lep in mogočen ton — vse to glasno svedoči, da je odveč hvalisanje. Ker to delo saino hvali mojstra in je op. 7ö zopet vrlo delo slav- nih bratov Zupanov iz Kamnegorice, ki sta na Primorskem že več lepih orgelj posta- vila, zato je naša dolžnost, da ju vrlo pri- poročamo. Živola slovenska Walkerja. dene orgljam lie omenjamo, ker je ona nezaslišano nizka in sta na teh orgljah, katere so namenjene kot jubilejni spoinin na 50 letno vladanje |Nj. Velicanstva ee- sarja in kralja Krančiška Jožefa I. orgljarja Zupana oh enern pokazala, da sta vrla, ne le dobra Avstrijanca, namrec tudi po vesti Hvoji in delovanji, kar sicer ne spada v orgeljski obrt — uzorna katolika. Sapienti sat! Dauilo Faj^elj. Ker je na Kranjskeni pričela agitacija za orgljarja Mauracher-ja, zato podamo iz „Orgel- und Pianobau-Zeitung" oceno Mau- racher-jevih orgelj, iz zgolj tega namena, da se mnogo naročnikov ne vsede na lim. „Nove orglje. V mestni farni cerkvi v Graden postavil je orgljar Mauracher iz Solnograda nove orglje. Te orglje stanejo 7000 gld. Žal, da ne moremo orgelj tako pohvaliii kakor njih zunanjo opravo. Že dis- pozicija je pogrešena, ker je med glavnim in stranskiin strojem razlike samo za dva spremena, vsled cesar je glasovna barva pri obeli jednaka. Pedal na ft sprernenov je v vsakern oziru prešibak. Trije 16 stopni spre- nieui pedala so mnogo preozko menzuri- rani, tako, da le komaj dihajo ; kar velja tudi o 8 stopnem Principalu. Ker ni v orgljah nijednega čveterostopnega spremena v pedalu, ne preostaja druzega, kakor 8 stopni, odprti Posaunen-Bass, kateri tako neprijetno hrešči, da se hreščanje celo pri polnili orgljah ne zataji. Tudi drugi spre- men i imajo mnogo nedostatkov in bi se morali bolje zjednačiti. Kar tiče mehanizma, je pripomniti, da je sicer v posameznostih vestno izdelan, a tako malomarno nastavljen, da orgljeze sedaj poklicu odrekajo. — Seidel. Ta ocena nam jasno govori! Podpi- rajmo izborno domaeo tvrdko, ne pa tujo — protestantovsko. Politični razgled. 0 pokojnini zasebnih uradnikov. Pretočeni teden se je ])redstavila mi- nistrom dr. Koerberju. Callu, Giovanelliju depulacija zasebnih uradnikov, katero je vodil clan gospodske zborniee Potocki. Po- sebno prijazno sta vs|irejela deputacijo mi- nistra dr. Koerber in Call ter je bilo po- sneti iz nju izjav, da se bode državni zbor čim prej pecal s to zadevo. Osemurno delo v rudokopili. Havarski deželni zbor j(> vsjtrejel po dolgi so precej l)urni razpravi zakonski nacrt, s katerim s<; določa osem urno dnev- no delo za vse delavce v rudokopili ne glede na starost in spol. Vladni žastopnik se je sicer temu protivil, a socijalisti, s ka- lerinii je potegnila tudi srednja stranka, so vendar-le zmagali s svojim jtredlogoiu. Vpra- šauje je pa, ako boile vlada predlozila ta zakonski nacrt. v višje potrjenje. Prebivalstvo v Natalu. Nblal j<^ jiizno-alriska angleška kolo- nija, ozeinlje, na katerem bijejo zdaj krvave boje Angleži in Buri. V tej deželi pivbiva kakih 900.000 ljudi. Od teh je kakih 08.000 Kvropejcev, kakih 03.000 tako zvanih indi- skih Kulov, ostali so doinačini Zulukal'ri. V Natalu je vs<^ polno r u d o k o p o v, — zlasli se tarn nahaja mnogo žlahtne rude, pa tudi dijamante kopljejo Lam Angleži. Zulukal'ri so sieer mirno in dobro ljudstvo ali leni so. Tako je njih navada, da šest mesecev v letu delajo, Sest mesecev pa po- čivajo. Ker pa potrebujejo Angleži stalnih delavcev, nabavili so si jih iz Indije in to so tisti indijski Kuli. Te so Angleži pripe- Ijali iz Indije v ju/no Afriko' na laslne stroskf». Zav(»zali so s(» pa ti, da ostanejo v juzni AlViki nek določen čas —¦ a potem da jih niorajo Angh;/i prepeljali zop(»t v lndijo. Navudno se pa to ni zgodilo, mar- več so st; ti Kuli p ivadili južne Afriko in so se začeli baviti s trgovino in /. raznimi drugimi rokodelstvi, v katerih so si prido- bili izvanredno spretnost. Poscibno tekmu- jejo v trgovini tako spretno z Kvropejci. da so jim postali ti zavidni. Trdi se, da se nahaja z večine domače trgovine v rokah (.(ill indijskih Kulov, ter da so začeli celo vVnglezi — nekoliko sumljivo paziti na njt^, ker so se prepricali, da se has v sedanji vojski ne morejo zanasati preveč nanje. Vojna reforma na Grškem. Do zdaj je bil na Grskem vsakocasni vojni minister tudi najvisji vojni poveljnik. Ker so bili vojni niiiiistri navadno v/.eti \/, vrste parlamenlarcev, j(^ bilo naravno. da so nanje vplivali Ludi v vojaških zadevali razni parlamenlarci, kar je veekral. jako skodovalo stvari. Da se torej odpravi la nedostalek, predložila j(! sedanja grška ! vlada gi'skemii parlamenl.u nov nacrt |»o- stave, vsled katerega postaii«? v(mIiio grški pr'<\slolonaslednik najvisjim povcHjnikom — grske armade. Ta zakonski nacrt je bil te diii tudi vspn»j(^t, akoravno se je proti nj<'mu postavil pr(\jsnji vojni minister, ki je iniel za seboj š(; precej pristašev trdeč, da la zakonski nacrl nasprotuje duhu grške ii stave. Vojska v južni Afriki. Kaj se zdaj godi na bojišču v juzni Afriki, je prav težko posneti iz poročil, ka- tera so skoro vsa izkjučno iz angleških vi- rov, ki so se pa do zdaj pokazala jako ne- zanesljiva. Ako se hoče torej verjeti tern poročilom, potem se je bojna sreča iznere- rila Burom. Najnovejša angleška poročila pravijo namrec, da so opustili Buri obleganje Ladismutha ter so Buri sploh zapustili Na- tal ler se umaknili na tranwaalsko ozemljo. Mogoče je torej tudi to, kajti Angleži so osredotočili vse svoje vojaštvo v Na- lalu. Sic(M' pa kakor rečeno, z gotovostjo se ne da trditi, da bi bilo vse tako res. kar poročajo angles'ki listi. Iz Bruselja, kjer se nahaja Iranswaal- ska legacija se poroca, da je niogoce, da so se Buri umaknili na transwaalsko ozem- lje, da je pa popolnoma krivo, ako s(; misli, da bo zarad tega kinalu konec vojske. Po mnenju osobja pri zgorej navedeni legaciji se bod(^ se-le zdaj začela prava voj- ska. Buri so odločno za to da se nikakor ne udajo in so pripravljeni boriti se za svobodii in pravico do zadnjega tnožit. Naj si bode torej že tako ali tako, čudno se pa mora zdeli vsakemu, kako je to mogoče da so Buri opustili Kimberley, da so odsli od Ladismutha kar rneni nič t(>bi nic, brez vsakega boja. Zadnja danes dospelo poročilo iz ju/ne Al'rike. |)ravi da so bili Angleži zopel neu- smilj<;no tepeni. Bunjena sta bila dva ge- nerala, a ubitih mnogo častnikov. V \,u\\- donu so jako poparjeni vsled tega. Domxico in rsiziie vesti. Osebna vest. G. dr. K. T rille r, od- vetnik v Tolminu, se preseli te dni v Ljub- ljano. — Odlikoviuijc. (J. Anton K a š c a, umi- rovljeni c. kr. davkarski sluga v (iorici, je odlikovan z casino kolajno za stiri- desetletno pridno službovanje. G. Kaisca vživa že 20 let pokojnino, ima 82 let, a je še veduo čil in čvrst. Potovaiije dveh avstrijskih liiid- vojvod v Ki;i|K'1. Vr č(4rlek zvečer sta se sešla v Trstu brata Karol in Olo, prvi prišedsi z Dunaja, drugi pa iz Opatije. V sredo pojioludue sta se odpeljala s parni- kom v Aleksandrijo, kamor dospeta v so- boto. Od tam se pa podasla v Kairo. o- ziv najrn.uij vsaj jako naiven, v nasprot- nem sim aju mu pa danes povemo, da mi nc, izdajamo uredniških tajnosti. Odlocno pa ostajamo pri svoji tr- ditvi. da smo tozadevno vest izvedeli posredoina iz ust italijanskega deztdnega odbornika. ki j(; [tripov(idoval to posmeho- vaje se. Gosp. dr. llenriku Tumi pa bodi povedano, da nismo nikdar trdili, da imamo pričo za to. da je italijanski deželni od- bornik smešil tolmačenje, mi smo zdaj in bili tudi prej tega p r e p r i č a n j a, da je omenjeni posmeh veljal le gospodu dr. Henrik Tuma, baje nekdanjemu slovcm- skemu Catonu, ki je pa postal v zadnjem času iz laslnega nagiba tako prijenljiv. Gosp. dr. Henrik Tuma naj nam od- pusti velikodusno, ako ne vidimo „bla- gega" namena njegove {loslanice (am kjer ga on ka/.e skozi okno lahkoverneniu ob- čiustvu, inarveč drugje. Zalo mu odlocno zatrjujemo, da on prav lahko veruje gosp. Krnestu Klavžarju, da ni on s to zadevo v' nikaki zvezi. To je resnica katerc^, ne mon; ovr(H';i nikdo. Sicer pa čemu stikati po osebah, ka- tere so nam povedale lo stvar. Mi oslajamo [tri svoji trdilvi glede pojasuevanja in tol- mač(Mija. Gosp. dr. Ihmrik Tuma naj pa odlocno in razločno brez \seh ovinkov iz- j;ivi. da je nasa vest, povsem izlagana in jiolem š{> le stilo /^. raz- nim gospodom. ki so jo kreuili v to prekli- cano ulico. ,.Socin(MTiu" ogleduhii zato nujno svelu- jemo, d ru z b e." Predno j>a se poslužimo le tock(!, po- skusiti hočemo poprej še z enim sredstvom in to z glasovitim Gabrščekovem „Kalamo- novem zegnom". Tega kulturnega pojava na Goriskem imamo že prav lepo zbirko v nasem urednistvu, ker nam ga z vseh strani pošiljajo s prošnjo, da povemo, jelijetapo- tiskani papir iz ,.Goriske tiskarnc:1' navadna sleparija ali ne. Povabimo toi*t\j vse one gospode, ka- terih pot vodi tu in tam skozi ulico Vet- turini, da se blagovolijo zglasiti v nasem ureduislvu. Tu jih oborožiino z „Kalamo- novim zegnonr', kjer stoji črno na belem : „Kdor to pismo pri s<»hi nosi, temu se ni treba bati streh», n<^ ognja, ne strupene pi- jace". lorej tudi ne „Socinih" ogleduhov. Ako p;t Lo ne bode pomagalo in jih bode „Soca'1 zo])(;t oblajala, kadar si^ približajo naši iilici, tedaj, tedaj j<; ..Kalainonov žegen" navadna — steparija .... Sam scji» ohsodil. Due 20. oktobra minulega h;ta je napisal A. Gabršček uvodno skrpucalo v svoj(Mii šornalu pod naslovom ,?Brez programa in doslednosti." Ker govori v tej zmešnjavi tudi o „svojem postenju" ponatisnemo sledeč od- stavek : „Jaz sem dokazal z neoporečninii dej- stvi, ki so tiskana celö v „Gorici", neod- kritosrenost in neznačajnost „Goričariov" v abstinenčni p o I i I i k i, ki je danes glavno vprasanje, katero treba na kak način reši- ti. V odgovor sva dobila dr. Tuma in jaz bedasto ocilanje, da so sli narazen najini iii)zori o — groiu All'redu Coroni n ij u t(jkom meseca aprila, t. j. pred pol letom. Krasna logika ! Odkod pa vedö ,,(^o- rioan i;i. da jaz takral nisem imel enako dobrega ninenja o grol'u Coroni n i j n. kakor sem o njem zapisal ? Podtikanje in sumničenje v. leni oziru si naraviiost pre- povedujem ! Na Vase trdilve brez dokazov pa nikdo ne .da nič.... in sine dati ! V tern oziru nisem dal še nikdar povoda, da bi mogel kdo dvomili o mojem jiostenju !... Kje stoji pa zapisano, da dr. Tuma je mo- ral imeli o grol'u C enako mnenje kakor jaz V .laz sem iinol lahko o njem nujboljse mnenje, dr. Tuma pa najslab.se, — a zate- gailel ,.(!orica-' danes še nima pravice go- vorili o najiui n e d o s I e d n o s t i in celo n e z n aca j n o s I i, narobe : prav radi l<\ga sva oba sama sebi dosledna in znaeaj'iia. ker poslužava le glas svojega |i r e pr i č a n j a, ne gledt'1 na to, ali bo na- jina beseda konui ugajala ali nv ]"'..... Tako „Socau. Ker nismo hoteli dvo- mili o „njegovem pošlenju". smo za časa volilne borbe ponatisnili [tar (Jabrsč(jkovih slavospevov grol'u (ioroniuijii. Dobili smo pa vselej točen odgovor, da je hvali I Gab. takrat g r. (loroninija le iz taktiskih o/irov. Smo Ii sedaj opravičeni dvomiti v leni oziru o Gab. poslenju ali ne? V drugih |ta je dal itak sam povode. kar se da sklepati iz njegovih lastn ill bescd.... Veh'l)osesl:iiku iz fiorisko ok<>lico, volilcu Staniču in narorniku „S(ncu! Z Vasirni budalostimi, priobčenimi v 21" št. ,.Soče", se nočeino pečali, tembolj ker jih celo ured. „Soče" imenuje „malo čud- no.u, olajsati pa hočemo nekoliko Vas žep v korist ,.Šolskemu domu". Pišile namrec tudi : ,.Pobožnosl gro- I'ovo pa poznamo ravno kol hrezverca Sta- iiiča. Pripravljen sem jaz polo/Jti 100 kron za „Solski Dour' oneniii, ki dokaže, r svojoga upravništva in veii- dar \'edno kriče o vi^likanskem žtevilu svo- jih naročnikov. Saj smo vtideli, da vedno le lažete in to smo hoteli [x-ibiti! Laska predr/üost in na^ajivost. Gotovo necemo in tudi in» moremo kratiti nobeneinu svojega lastnega političnega [>re- pričanja in to ni Lahom ne, ki so name- ščeni pri t(;m ali onem c. k. uradu. Slovesno in odlocno protestiijemo pa. da bililjudje zlorabili svojo državno slu/bo v to. da bi nas žalili ter nam nagajali in zahtevamo od prislojne oblasli skorcjšnje in radikalne odpomoči. Nek slučaj, ki ga prijavlja predvčerajšnji „Piccolo*', ki se je dogodil na tukaj^nji pošti in za katerega morejo vedeli le c. k. uskižbenike te pošte, nam dokazuje, kako daleč sega predrznost teh c. k. uslužbenikov, nasproti kalerim so doticne visje c. k. oblasti dokazale doslej se vedno premalo ali sploh nikake energije, tako da mora člov(!k lumote misliti, da se te oblasli popolnoma vjemajo ž njimi. „Piccolo-' pripoveiluj(i namrec o ne- k(Mii ])isinu. ki je dospelo na gorisko po.šlo za g. Mateja Kanteta. c. k. okrajuega šol- skega nadzornika v Sežani. Ker ni ilotični pismonoša zaiiiogel iiajti g. Kantela v Gorici — puslil jo omen- jeno pismo — tako pripoveduje „Piccolo" — da je ležalo nekoliko casa na posti. Za nekoliko časa polem pa je izvedel, da je g. Kante c k. šolski nailzornik v Sežani in je poslal to pismo tja ¦¦- napisavsi na naslov mesto kraja v ..Gorici"' —(lesiano. Tako da j(i počenjal ludi /, drugimi pismi, ki so dos- pela na naslov g. Kanteta v Gorico. Gos. Kanle, ki je zapazil v takem na- slovljiMiju nagajivost laskega c. k. usluzlx;- nika! je poslal vsa pisrna pošn(Miiii ravna- teljslvu v Trst, ker za Sežano ni iiradno zaznamovanje Gesiano, pač pa k večjem „Sessana" in je „Cesiano" le novotarija naše primorske irtulente. No in „Piccolo" nadaljuje ilalj«^ in ve povedati, da so dospela dotična pisrna od poslnega vodstva na postni urad v Gorico ter da se je moral dotični pošlni iislužbe- nik opravičevali zaradi tega. „Piccolo1' pravi, da poštno ravnaleljstvo ni se izreklo svoje, nadeja se pa, da bode isto dalo prav pošt- nemu uslužbeniku tor posvetilo „denunci- jantu" g. Kantetu kakor zasluži. Kakor rečeno, ni dovolj, da si dovo- Ijujejo c. k. usluzbeniki takih skrajnih pre- drznosti — vsi se vrhu tega še osmelijo iznašati v javnost UiktJ uradne zadeve — kajti, da še jedenkrat pribijemo, o celi tej zadevi ni mogel pač vedeti drugi nego gos. Kante, po.štno ravnateljstvo in pa postni urad goriški in njegovi usluzlxMiiki. Bado- vedni smo v resnici, kako bo poatopalo c. k. postno ravnateljstvo v tej zadevi — mo- goče, da nas o lern obvesti zopet „Piccolo" kot organ tukajšnjib c. k. poštnib nslužbe- nikov ka-li?!! (Jnia. Henrika Šuntcl, aka(l«*m:('iia slikarica. je razslavila v „Sol. Doinu" dve krasni sliki. Prva, posnota po sliki slavnega Padovaninja, 'prodslavlja : Veselje angelov nad Devico Marijo. Drnga. posneta po sliki slavnega Tiepola, predslavlja sv. Kajelana. kateremu se prikaže sv. dni/ina. Zraven omenjenib slik razstavila je g. Sanl.el tudi dve svoji izvinii sliki. Kna pred- slavlja dve ženski. kaleri snažile knkensko posodo, druga pa staro ženo kalera siva pri svcl.ilki, poleg te j(1 sedeča inlada že.na. Vsi izdelki so pravi nmol.vnn. S tem razstavljenjem namerava se blag. giina predslavili gg. cei-kveniin pred- shipiiikom kot doinaua, akadcniičtio izueena slikai'ica pripravljena sprejemali nanuila v slroki cerkvenega slikarsl\a. hodisi saino- slalnib. bndisi po imenil.nili mojsLrib v ve- likomestnib galerijab posnetib izedelkov ! Yabilo na veliki nies v kostumih, ka- l.ci'i pi'ircili Slovenska (iitalnica v (iorici v dni.stvenih.prostorili dne 2l>. 1'ebruvarja 1900 i)h 9. mi zvečer. Vslop k plosn iinajo lo čitalnieni ndje in od le-teli uvedeni gostje. kateri pa mo- i'ajo imeti v to svrlio vstopuico, glasečo so na ime. — Dann1 in gospo l.je so naproSeni, da pridejo v kustumih, oziroma maskab ali pa plosnih oblekali. Slov4Misksi ritalnica v I)orKberj»u, priredi v nedeljo due 2b. febr. t. I. veselico. Zaeelek toeno ob 6. uri zvečer. Tej vese- lici jo vspored velikanski, radi tega ga ne nioremo niti popolnorna objaviti. Nekaj pa vendar lahko poveino, ker odbor je bil to- likanj prijazen, da nam je razodel. Na ta dan se bo slišalo obilo lepih pesmi. Tudi se tu pomudi zbor velikanskih nosaeev, ki je ravno na poli v Padovo t.er zapoju slav- noznano pesem ,.Nos-'. — Najznarnenitejši opičar vsega svela Alnjaux iz Kraneije se bo produciral s svojo veleueeno opico. Igro „Lokavi snubatr' bodo igrali i; raid iz raznili iineiiiliiili gledališč. Uadi l)i povedali še marsiktero in- teresanlno točko iz tega progrania, ali naprave so lako velikanske, da jih ni možno popisali s peresoin. — Lahko pa rečemo, da kdor se rad smeje, nikjer se ne bode tako smejal iu zabaval v nedelju, kakor ravno pri veselici ,,Slov. (ütalnice" v Dorn- bergu. — Odbor ima toliko dela in truda s pripmvami, da no utegne niti pošiljati posebnih- vabil, anipak s l.em naznanilom vabi vse prijatelje lepega pelja in smeha. Slavnosicu koncort prirede dne 7. mai-ca 1900 po inicijativi „Slovenije-', pod pi'olokloj'atom Nj. Svelosti Jana .^rolu Ilar- i'aclia. slovanska duiiaj^ka akad. druslva : č(»sko „Akadmiiicky Spolek", bolrej(«ma „Slovenija", Duiiaj (Wien), VII., '-(-dei-er^asse 20. Dru/hii-dražba. V nedeljo \. pnh. ni. ob. H. iii'i pop. zbere se dmžba, v ka- lci-i j(> vsak dobro došel, ki pride z dobrim »ainenoin — pfi Konu na solkanski ccsti. |J«'i tej priliki se bodo dra/benim potom prodajali oni dobitki, ki po loleriji „Šol- skegu donia" niso bili odneseni, in atom darovani v dobrodelni namen lolerije. Žniski poilru/nici sv. (irila in W«toda v St'xani, poslala je obitelj Živ- <;eva iz Skopega (i K., katere se je na- bralo o priliki proslave sreberne poroke g. Josipa in «ospe Ter(;zije Živic. Ko jima podnižnica k srebrni poroki častita, želi, da bi slovenske družiue ob njih družinskili |)raznikib posnemah;, zgled rodoljuluio ohi- telj /ivcevo v skopem ! Mi len a Do 1 enčev a, blagajniearica. I)e/elni šolski nndzornik y,a ju/iio ^«Mt'rsko. Pred lednorn je objavil nek list V('s') da namerava vlada ustanoviti pri šta- ,livi vrsti poklicana. da varujo svoj u^led. I*rvo f»roinenje in bliskanje smo culi letos v lorek ob čelrl na 1. uro popoliulniv Kaj takeifa v I'ebruvariju pač ni vsako lott). V»jaski nabori bodo na (ioi-iškoin: \' d r a d i š č i 21. in 22. marcija; v Go- rid za okolieo 2i.; 20.. 27.. 28. in 29. marcija., za mesto ;5O. in HI. marcija; v Ajdovscini 2. in 3. aprila; v Kanal u i"). in 0. aprlla; — v Tolminu 9. in 10. aprila: v (lerku., (1. in 7. aprila. Dr/na tatova v Solkanu. V torek okoli 9 ure jutraj, pri.šla sta dva velika bradasta človeka v In.so kolarja .lakoba /erjal-a. Ko vstopita v delavnico, dobita tarn J5-letnega gujenca in G letnega olro- ka. Nato primula gojenca in ga privezeta k mizi, skozi čevlje obeh nog pa mu zabijeta žeblje v tla, tako da gojonec ni mogel ga- nili in od slrabu tudi kričali ne, ker je postal pop o I n o in a n e z a v e s t e n. Nato sta tatova šla v zgornje sobe, te^r po- brala gospodarju, ki ga ni bilo dorna uro, samokres, lo gld. in vso zlatnino gospodi- nj(i, ka ¦ r-e tudi ni bilo doma. Ko pride gospodinja domov iz Gorice, dobi vajenca privezanega in pribitega brez zavesti. Komaj popoldne je prišel vajenec k zavesti in go- voru. 0 tatovih, ki sta srečno pete odne- sla, ni nobenega sle(!u. I'arobrodno drustvo „Lloyd" je povišalo voziu! cene za 12"/ za vse blago. to pa zato ker je nenavadno poskočila cena premogu. Glavna uzroka podraženja premoga sta zadnja španjsko-ameriška in pa sedanja juzno-alriska vojska vsled silne vporalx? parobrodov. Na Reko prideta pribodnje dni zopot dva angleska parnika, da uki-eata ogerskib konj za angle.ško vojsko. Zojx't nove puške. Krancozki vojni niinisl(M' jr naznanil zbornici poslancev, da ji! iznaš(il nek IVtincozki ^«Mieral j)iiške po novem sislomu, s kalerimi nuiminiva vlada oskrboli vso vojsko v šostib mosocih. Ta sist(Mii pušk, da presega vse dosedanjc; znano. * Strašna snirt. Iz Khinka na Savi javljajo: Tomo llič, kmot, povrnivši se iz gozda, je botel naliti pelrolejko, ki pa je bila že polna, Pri lorn je rabil drugo pe- lrolejko. Ko se jo pelrolej polil. s«; je na- krat svolilka razh^t(»la in Hit- je bil liipoma ves v ognju. V slrabu je bežal na dvorišee, in zopet nazaj v sobo po čvetero otrok, da jib rcsi h plamona, ki je objcl že vse po- bišlvo. He.šivši olroke. je umrl v strasnili boNičinab. 1 Oskruni1«>v liirtvcca vsled lc- nobc. NoiMivon dogodek se jo pripetil v gorenje-bavarskern mestecu Laulcnu. On- dol.ni grobar je izkopal namreč za neko mrlvo ž(Misko prekratok grob. Ko je prišel mrtvaški spr<^vod, rakve niso mogli spravili v jamo. Vzlio lemu pa je dubovnik jiirlvt^- ea in grob blagoslovil, grobar pa naj bi potem jamo razsiril. Toda ko so se ljudje razsli, si je hotel leni grobar pom:u'afi dru- gače. Od|)i'l je rakev lor hotel spravili zonsko s torn v grob, da ji je poskušal skrčiti noge. Ker pa tega ni mogel, je vzel lopato in ženski odsekal glavo. Tako je bil grob dovolj dolg in ni ga bilo treba ničpo- daljsati. Toda (Iržavno pravdništvo je za ta cm izvedelo. grobar j(^ bil lakoj odpuščen iz službe in jirepeljan v zapor. I/^ubo Anjile/cv v sedan ji vojni I/ uradno talx>lo je posneti, da je' bilo'do- slej Angležem 1883 ulntih, 0790 ranjenih in 2018 ujetih ali izgubljenih, — skupaj 10.827 inoz. Izmej ranjeneev jih je poleg loga umrlo se 280. Najnovejše vesti. Državni zbor. Vceraj je začelo novo za-sedanje dr- zavnega zbora. Ministerski predsednik vit. dr. Korber je označil zbornici [»rogram nove vlade, rekel je; da sedanja vlada ni strnkar- ska vlada. nego da stoji nad strankaini. ker obstoji zbornica iz več velikih strank in bi trčila vlada ob nasprotne pri drugih stran- kah, ako bi se hotela naslanjati na jedno samo izm(;d njih. Rekel je, da je skrajni čas, da nehajo v državnem zboru viharji, ki so vihrali zadnja lota, ter da nastopi is to pot plodonosnega delovanja. Mir med posameznirni narodi v Av- sLriji se mora napraviti na vsak nacin. 0 spravni konl'erenciji se ne more trditi, da je dosegla do zdaj kak pozitiven vspeh. da j(» pa to jn Vina pot. po kaUu-i se pride s easom do za//^li<'iioglj(Mii, poglejmo si Vaso poslanioo" ! Do tukaj uvod zanimivomu in poduč- ljivemu odgovoru na poslanico veleučenega g. dr. Staniča. Za danes samo par resnih besed, g. dr., na dve ocosi in tako libo, da ne bo nibco slišal. Izmed 32 stavkov. s kterimi dokazu- jete, da ste v polomiki. „ullimus in orb(^ terrarum", zadnji mod zadnjimi, je en sam resničen. Dovolite, da ga pouovim in pri- poročim vsem čitateljem. Glasise: „„Hrana, katcro nam daje nase casopisje, je v<;čkrat taka, da so pomilovati cilati^lji, ki jo za di"ig denar dobivajo-'-'. Sedaj pa poslušajte, ljudje božji, kako dokazuje veleučeni g. dr. Stanie resničnost svojih trditev. V petindvajseti vrsti na tretji «ti'.ini „Lažitorhc" v četrti „koloni" na- " s(Mi) clrUil cno iz med lislili ni«;l. s kloiimi sc takt) rada bulia ..Suču". prve in dru^e stopinje**) sta mojo tožbo začasno kot prezgodnjo zavrnila, če^. da .... morarn jaz ono ugotovljenje svojega zaslužka in stroškov /ahtevati posebej. Zadostil sem tej formalnosti (z drugimi be- sedami: Zahteval sem od dunajskega so- disča ugotovljenje svojega zaslužka. Op. pis.). Tako ste pisali Vi, g. dr. Recimo da je vse resnieno kar trdite, ne da bi doka- zali. Kako se pa ujomajo to Va5e trditve z naslednjimi : ..\r liudinovih navedbab je neresnicno: ...a) ,.. b) ...c) ...d), da sem gospoda Rudina dvakrat Uv/A\ in da sem obakrat sijajno pogorel; e) da sem gospoda Rudina kedaj tožil ali od njega tudi le zahieval ild. . . . G. dr. ne zamerite ! To niti I'raze niso, lo so čenče". In tak(* cenče imajo Vaši čitalelji za sv. evangelij! Take čenče kupujo iicrazrozaiio iu čisto v ti'cli duch na/.iij. Cena je skrajno znižana, knjigje malo veö. Usojam si eenj. p. n. obeinstvu v mestu in na deželi nljudno naznanili, da sem odprl v lastni biši (po starem imenovano) ^(»stilno „Pri Grgarki", ulica sv. Antona St. 3. Toeim izvrstna briska in druga do- maea vina, imam dornačo kubinjo, držiin poslelje za prenočišsia po jako nizki com. S prosnjo za blagobolno nakloujonost se prijazno priporoC-am /.a obihJii obisk udum Ivan 3IIzrrit (sin ranjke Grgarke.) Tehtnice, mere in uteže preskisša ali cementira podpisani izdclov.'tN'c tehl.nic. Priporoča so za vse v to sl.roko spadajoea dola in popravo gg. Irgovcom in obrtnikom po jako zmorni ceni. Zaloga tehtnic, decimalk, bi- ciklov vseh sistemovod r>(>- wo K. Karol Komel, Gorica, Semeniška ulica št. 8. „Narodni Koledar" za navadno leto 1900. dotaiva se v VN a r o , po 60 vin., s pošto 10 vin. voc. M o \) i iitii'oin hi „ ij o i'"i c e" (lobe tja bi'ez|)kk'iio. Ge Likar, 1 Gorica, Semeniška ulica h. ši. 10. 1 Trgovina pisarniških in šol. poirebšoin. 1 Haznovrstn,) papirnal.o blago. 1 Knjigo: molitvene, šolsko in vpisno. , Tiskovino iz ..Narodno tiskarnck' po (Miaki coni. t'roskrbnjo lisk vizilnio, računov, knvorlo / naj)isi. Sprojorna v vozanjo knjigo. V3e po najjnižjih konkurenčnih cenali. Anton Kuštrin v gosposki ulici 23. (v hisi ^ospoila dr. Lisjaka.) ¦priporocia časiiti duhovšnini in slavneniu olu-inslvn v niostii in na dežVli svojo trgnviuo raznili potrtjbščin n. pr.: kavo : Siintos, San- .doiniugo, Java, Ojlon, Port.oriko in drugv. - Olja: Lncea, St. Ati^Ho. KorCii, istersko in . d;ilm;H in^ko. * Petrolij v zabnju. - Sl.idk«»r la/.iK1 vrstft - Mok<> sicviiko 0, 1, 2, 4. 5. - Več v is t raj/.a. - Miljsveče pivc in drug« vrsh\ namreč po Va ^''a '" 0(^ ' (mita. Ra/pnšjlja bla«fo na vsij kiaje - ("(jiia pl'illli rilH. - I'nsl I <'r/l);l tn«''n;i. Naznanilo. Podpisani si dovoljnjem nazn.-injati gg. ^oslilnicai'jom. oiljomalcom piva-lcr si. obOinstvu sploli. da otvorim z iIikmii 1. niarcoin t. 1. dve po- driizni zMlo^i piva in sioer: v Gorici oa Kornu konsc uBice Ascolš ši 25 (v hiši gostilničarja Čiuffarina) pod vodstvoin g. Ferdinanda Žagar-ja na „Goričici" pri Rebku, pöd vodstom gos. Franca Furlana, gostilničarja in posestnika. Ijpajoč. da s torn ustrežem cast. gg. odjornalciMn iz hribov in go- rcnjc vipavsko dolino, lor z ozirom, da vslod povočanja iu. pronovljonja ¦ vfhiiiškc pivovarno. (ista izdeluje povsoin izbonio in dobro pivo. za kar jo bila tvrdka v t<;ku toga rnosoca odlikovana s casino diplomo in zlal.o svo- linjo na rirnski in bfiiscljski razstavi) so za obilna narocila t.oplo priporor-am Josip Rovslis, glavni zastopnik in zalafjatelj prve kranjske eksportne pivovarne na par T. Fröhlich — Vrhnika. Gorica, itabatišče št. 18. Prva kranjska tovarna testenin ŽriidcFšič! & Valeueie v llirski Bistrici piiporoea svoje izhorne testenine kot makarone, sideline, vrvice in i-azličMO vlogo za na jnho volospostovaniMnii oboinsl.vn. Pi'vi sijajni vspob najinib izdolkov jo la, da so ni v nasom okrajn v troh lolih toliko tostonin zavzilo, kol najinib v lorn času kar jib izdolujova. — Volosposlovana gospodinja! Sozi to po toj jodi, kaloro pri nas s slastjo šo oni zavživajo, ki dosoda.j o losloninab so slišali niso bololi. Najino l.oslonino vdobo so v vsob boljšib prodajalnicab joslvin ; povsoin zanosljivo najino pa so lo ono, ki so iH'od.ijajo v zavojih po '/a ^"- z najino linno. Trg«v<*i'i» posii.javji <*rnik /.isjouj iu 1'rauko. Štojoni si v cast naznanjali slavnoinn obcinslvu. da som razširil lrg<»- vino pobištva v ulici Voturini, glavni vbod v Gosposki nlici. Anton Bromoa.Is V Gorici, Gosposka ulica Št. 14, (blizo lekarne Gironcoli). V zalogi ima vsakovrslno pobislvo za vsaki stan. Pobištvo jo po najniodornojsih slogib,posebno spalne.jodilno in posohie sobo so po nomskom slogn odlikovanili Crni^o- jrvih dolavnic v nlici Ponlo nuovo in via JiOoni. kaÜM'c so bijišo in ukusnojo izdolanc in conojo od dunajskib in bndapošt.anskib lovarn. Ostalo pobistvo jo od prvib mizar- skib mojstrov. — Sprojoina vsa naročila in izdolujo po izbori obrisa, najconejo in v najkrajšoin easu. — Hogat.a zaloga podob na plat no in šipo z različniini okvirji. Holgijsksi id'iisoiia oglodala vsakt» volikosti. Hazlično pobištvo, kakor.: toalol.no mizioo, razlicna obošala. proprogo za okna itd. Hazlično sto- lico iz trsja in oolulojda, posobno zajodilno sobo. Hlazino iz stnino, afrisko travo. z ž i- m ami in plalnom na izbovo torrazno tapooa- l-ijo. — Daje se ludi na obrok(\ bodisi to- donsko ali inosočiK1. -- Posilja so l.ndi izvon . (iorioo po žoloznioi in parobrodib. Spoiltinjajic se o vsaki priliki „Šolskci^a l lit' pijar.c- u. pr. : l'r;oi('o>ki (Ih^iihc, pristni kranj«k, briiiJHVrr. dmnaci tropiin»v«jr,. lini rum. razi lična vin i, «jornžb-e. (!Srl. /.adr.'" ^ ^a^ ^v^ ^^^ .^^k. -^^ .^^k. ^^^ ^^^k. .^B^h. .^^k. .^A^k. .^fl^^. .^fli^k. ^M^*. .^B^^. ^fl Andrej Cermel 11 a liornjii s«. lO. priporoča si. obcinslvu V lnesl.u in na dt-zu- sv.-.i ügovino vsiikovrstnili potrebščiu, ka- k'.i '(;ivo vseli vist, riž, olje itd. Na iaz polago 'du tudi doinačo shinino : spidi in shIsiiik' in Li», na drobno in debelo. C ''¦' zmerna. postrožba tocna | Josip Gorjanc |j I gostilničar ^ I v Attemsovi palači na Kornu ^ v Gorici, I ima tudi hlevc za konje iu I vozove. ' I P.aznn dobroga crnoga in bologa r ( vina lor piva, priporoea vodno \ (¦¦ izvrsl.na jodila, gorka ali mrzla. k j Ima cena prcnočišča. i v Gorioi — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici Preskrbljena je z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem. Izdeluje vsa dela v najkrajsem ßasu po tako nixkih reiusli, da so nc boji iiikuko koiikiiroiico. Tiska brošure, diplome, trgovske racune, pisma in zavi'tke s firmo, cenike, vabila na karten in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v eJegatnih ter osmrtnice v veSikih in manjših oblikah. „Narodna tiskarna" tiska „G0R1C0" in „NAROD" „Gorica" izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone. „Narod" izhaja vsako drugo soboto ter velja celoletno 1 krono 60 vinarjev, polletno pa 80 vin. Kdor naroči 10 iztisov pod enim naslovom dobi II. po vrhu. „Narodna tiskarna" v Gorici ima v zalogi vse tiskovine Tiskovine za duhovnije, županstva in dr. urade na močneni papirju (pobotnice za place učiteljev, duhovnikov, corkvenili služabnikov itd.) Pismena narocila Mo™ se izvrise i obratno plto; vsa (Imp v najtajšeni časn.