AMERICAN IN 8PIEIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	"Altt^^^^^ttlf ^	NEODVISEN ^JOTZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI

Kako bodo odsta-vili predsednika.
Washington, 10. nov. Kakor hitro se snide republikanski kongres po 4. marcu in na-. stopi predsednik Harding via
do, bodejo naredili novo postavo, ki bo določevala, kdaj je predsednik Zjed. držav nezmožen za svoje posle in mora odstopiti. Ko predsednik Wilson odloži svoj urad 4 marca, tedaj ne more biti ved šaljivo za njega, če sprejmejo tako postavo. Odstaviti predsednika Wilsona so nameravali republikanci že letos, toda ko je bil stavljen predlog za to v kongresu, se je mnogo kongresmanov izja vilo, da bi bilo skrajno žaljivo za predsednika Wilsona, ki je bolan, če bi ga hoteli s silo spraviti od predsedni-itva. Raditega je bolje, da se počaka, dokler njegov termin ne poteče, in se naredi tozadevna postava, ko "'zdrav" predsednik nastopi svoje mesto. V ustavi Zjed. držav se sicer govori, da mora predsed nlk biti odstavljen, kadar Je , nezmožen opravljati svoj u-rad. Toda kdo more dokazati, da je predsednik nezmožen, tega m nikjer pisanega. Raditega bodo sedaj naredili postavo, da naj najvišja socmi-ja odloči, kdaj je kak predsed jiik nezmožen za izvrševanje predsedniških dolžnosti. Ce se ta sodnija izjavi, da je pred ^tednik nezmožen, mora takoj tpodstopiti. Poroča se hada!)*, da namerava novi predsednik Harding imenovati generala Pershinga, ki je bil vrhovni poveljnik ameriških čet v Franciji, vojnim tajnikom. Senator Philander C. Knox postane državni tajnik.
—	Priljubljeno društvo "Lilija'*, ki jendsek Slov. Doma v Collinwoodu priredi v nede lio 14. novembra v dvorani Slov. Doma v Collinwoodu jako zanimivo prireditev, ki bo dala rojakom obilo užitka in zabave. Društvo priredi dotični večer dvoje iger, in sicer: "Pri Gospodi", šalol-gra v dveh dejanjih, ter "Trije Tički", burka v dveh dejan jih. Po predstavi je prosta za-j bava in ples. Priljubljena Union godba bo igrala vese-| le komade. Kadarkoli Je društvo "Lilija" priredilo kaj,I vselej je bilo vredno, da so se1 rojaki udeležili v kar največ ( jem številu, in tudi sedaj se pozivlje občinstvo, da napol-1 ni dvorano. Društvo se silno
K trudi in žrtvuje za Slov. Dom v Collinwoodu in rojaki naj z obilo navzočnostjo popla- J čajo ta trud. Začetek predsta ve je točno ob 7.30 zvečer.
—	Dan Sheridan in Wm.' Brand, ki sta bila šele pred enim letom policista, potem sta pa službo pustila,1 sta se oba pošteno o-j pijanila. Bila stji aretirana, in sodnik Sawicki je de-' jal, da kot bivša policista bi; morala dobro vedeti, da je| danes prepovedano biti pijan j - ter je kaznoval vsakega na $100 kazni in 30 dni zapora, |
—	Mladi ljudje, ki se radi objemajo in pri tem ljubijo' temo, naj obiščejo Edge water park te dneve. Niti ena luč ne gori v parku, ker bode jo inštalirali nove svetilke, in v parku je tema kot v rogu.
—	Okoli polnoči v torek je bila napadena Mrs. Mary Vi-, *igoj v gostilni na 3332 Lake-
f^Side ave. od treh oboroženih banditov, ki so odnesli $170 denarja. Policija zaman išče
— Včerkj popoldne je avto-j mobil povozil Johna Turk, | doma iz Blok na Notranjs-star 27 let samski. Na St. , Clair ave. in 61 cesta je hotel iti preko ceste, ko je„ pridir-' jal avtomobil in ga tako nesrečno zadel, da je bil na me-1 i stu mrtev. Ranjki je prišel pred par dnevi iz west Vir-| ginije na obisk k bratu, 1166 , Norwood Rd. Prišel je prav po svojo smrt v Cleveland. t Pogreb se bo vršil jutri dop.1 Naj v miru počiva!
Mr. Jakob Sebenik, kiji1 | bil priča prizoru, nam je povedal sledeče: Stal sem na vo galu 61. ceste in sem videl kako je šel ponesrečeni Turek preko St. Claira od 61. ( ceste. Ko je prišel do sredi ceste, se je ozrl proti mestu ali morda ne vozi' kaka kara aH avtomobil od mesta. >Med- i tem pa je pridrvel od 62. ee-ste White truck, ki je hotel (i prevoziti neki drugi voz in fe 1 vozil prav po levi strani ce-!1 ste. Voznik trucku se je hotel < izogniti Tiirku, vendar ga je'| zadelo zadnje kolo, ga vrglo < na truck in potem ga je vrglo. < že kakih 6 čevljev v zrak na-! i kar je padel na tla. Kri mu je I brizgnila iz oči, ust, ušes in ! nosu in je bil na mestu mr-! tev. Poljcija je zapisala ime i voznikovo, iz White tovarne j pa so prišli trije in odpeljali < truck domov. Znjmi se je peljal tudi voznik, ki je zakri- i vil nesrečo.	'j
Borba za obstanek delavskih unij
Washington, 11. nov. Ek* sekutivni odbor American Fe edration of Labor se je danes sestal na posebnem morovan ju, da se posvetuje o sredstvih, kako naj začne organizirano delavstvo boj proti silam, ki hočejo uničiti pridobitve delavstva na gospodarskem polju tekom zadnjih let. Voditelji tameriskegaiSdelav-stva so mnenja, da grozi pogin organiziranim delavcem. Delodajalci si prizadevajo, da oropajo delavce vsega, kar so ši tekom let mučne borbe pridobili. Organiziranim delavcem grozi,v da ne bodejo dobili dela, objednea pa so v nevarnosti tudi direktna pogajanja delavcev z delodajalci, da si delavci izvojujejo boljši položaj. Frank Morrison, generalni tajnik delavske federacije, se je izjavil, i da z izvolitvijo Hardinga soj-prišle na površje reakcijonarji ne sile, ki so pripravljene na odprt boj z unijami. Kako seji bo postopalo z delavci, je i Morrison označil sledeče: ji Industrije bodejo razglasile, |< da nI dela. Odslovilo se bo sto i tisoče delavcev, ki dobivajo 1 Še vedno današnje visoke pla i 6% In čez nekaj tednov, ko«: pritisne lakota, se bo fste de- i lavce vzelo nazaj na delo z ja- 'i ko zmanjšanimi plačami. j i
Skupnemu prizadevanju ;
IŠA^mE&Z ^nnivSS i
onramtev aeiavskifi pravic ] in poštenega standarta za 1 življenje, se je pridružila tudi < National Catholic Welfare |i Council Ta organizacija ka- i toliških društev se je izjavila i voljna pomaigati oflganizira- j nemu delavstvu v boju, prvič ! da se ohranijo delavske uni-je, drugič, da se cene vsem 1 življenskim potrebščinam < prej znižajo, predno se zniža-1 jo plače. Radikalni pojavi v, Evropi bi morali dati ameriškim mogotcem dovolj svari- : la, da v svojem sovraštvu na- , i pram organiziranemu delu ne < smejo iti predaleč.	<
Spor med repnlftan-ci radi pogonov.
Da je nastal v republikanskem taboru resen spor glede politike župana Fitzgeralda, ki je začel z vso silo preganja ti vsakogar, kjer se sluti pijača, je sedaj pnšlo na dan. • Stranka 9e je razdelila v dva tabora. En tabor je proti politiki Fitzgeralda, da se pro-hibicijonistične postave stro . go spolnujejo, drugi tabor pa zahteva najstrožje izpolnjevanje postav. Fitzgerald stoji v sredi in se ni odločil še nikamor. Kot znano se ima župan Fitzgerald zahvaliti bivšemu županu Davisu, da je prišel do županskega stola ker je Davis prostovoljno odstopil, in Davis je bil znan, da ni nič kaj rad preganjal gamblerjev, pijancev in dru-
S'h enakih elementov. Proti ivisu je zveza protestan-tovskih pastorjev, stranka suhih, ki kontrolira kakih j 40.000 glasov v republikan- , j ski stranki. Stranka suhih re publikancev grozi Fitzgeral-j du. da če ne bo z vso silo nadaljeval gonje proti saloo- i ^ nom in gamblerjem« da mu orl ] | vzame podporo pri prihodnjih volitvah. Toda tudi repu j blikanci, ki so nasprotniki < suhih,, so precej močili, in j f Fitzgerald se zaenkrat ne mo | re odločiti. Toda spor obstoji ] v republikanski stranki, in če , se ne poravnajo medseboj, zna biti to usodepolno za republikance pri prihodnjih vo Titvah. V Clevelandu je mno- ; go liberalnega elementa, ki , obsoja drakonsko izvrševa- 1 nje prohibicijonističnih postav, toda zaenkrat je videti, , da je stranka suhih na površju in upljiva na župana Fitzgeralda, torej ni pričako-vati, da bi se pogon na krti- ' telje prohibicije v kratkem času polegel.
r, — Tudi bogatini pridejo na vrsto v teh dnevih, ko se tre-,sejo gore v Clevelandu in m , varna niti ena kapljica pija-i če pred policijskim nosom. V četrtek ponoči je policija se1 navalila na takozvani "Tavern Club1' na Prospect ave. in 36. cesti, kjer se zbirajo samo prominentni in bogati Clevelandčani, da tupasem povžijejo kako kapljico kre-pilije pijače ali vržejo par-krat karte. Torej je znamenje tu, da policija namerava po-| svetiti tudi v milijonarske j kroge, da ne bodo preganjali i samo navadne zemljane. 12 oseb v Tavern Club je Dilo aretiranih.
1 — Mesto Cleveland so velja | ve zadnje volitve več kot' $200.000. Za nove volivne ko ; če se je izdalo $50.000 za plačo uradnikom $45.000 za tiskovine $50.000 in ostanek za premog, petrolej, svinčnike, j črnilo, itd. Računa se, da znašajo stroški po vseh Zjed. j državah za zadnje predsedniške volitve več kot dvajset milijonov dolarjev.
—	Radi "toplegav vremena so razni štatistikarji preračunali, da si Cleveland prihrani
I vsak dan $75.000. Pravijo,! ; da se pošge 5700 ton premoga manj na dan in za $13.000 dobi plinova družba manj na ! dan, ker se ne rabijo plinove ! reči. Le počakajte malo, prill- j ka za profite še pride Žima se začne šele 21. decembra. , — Umrl Je . Štefan Horvat, star 35 let, doma iz Primorskega. Tu zapušča ženo in dva otroka. Pokoj njemu.
—	Umrl je Vladimir Kučič, rodom Hrvat, star 26 let. Naj
' počiva v miru.
t t _ % *
--o--T"
—• Sedaj so izdane konečna številke glede predsedniškega glasovanja v Clevelandu. , Glasom uradnega štetja'je do | bil Harding v Cuyahoga county (Cleveland in okolica) 148.857 glasov, Cox 70.518 glasov, Debs 11.108 in farmar ski kandidat 886 glasov. Zani mivo pri tem je, da je dobil socljalistični kandidat letos v Clevelandu 11.000 manj glasov kot Štiri leta nazaj. — Dosedaj se policiji še ni posrečilo, kdo je 47 let staremu S Karlnu, ki stanuje na 1639 E. 160th St. prodal rejzn žek, na posledicah katerega je Kari umrl. Ce ga dobijo, bo obtožen umora prve vrste po novi Crabbe postavi. | — Družba cestne železnice je v četrtek prvič zakurila v i karah, in da ne bo kaj zgube pri tem, je objednem nazna-nla, da od nedelje naprej se poviša voznina. t — V Dolenji vasi pri Cerkni ci je pogorelo 9 goapodarjem vse poslopje. Skoda je ogromna.
*
• 2H?	in -L.	- •".•
. • • : • . ...	4-.-	< V.
Jugoslovani
se pobotali
z Italijani?
Santa Margherita, Italija, 10. nov. Poroča se, da je dr. Trumbič, jugoslovanski mi-.nis:er zunanjih del in predsednik jugoslovanske delega cije, ki je obravnavala z Italijani glede spornih točk v Jadranskem vprašanju in zasedenih krajev, sprejel predloge italijanske delegacije, in da je prišlo na obeh'straneh do sporazuma. Italijanski mi-nisterski predsednik Giolitti je zapustil Rim in se podal v Santa Margherita, da je navzoč pri koneertih obravnavah, nakar se bo podpisal mir med Jugoslavijo in Italijo. Kot se poroča bo Italija že Jutri podpisala dogovore. Nadalje se brzojavlja tudi v Lon don, da je prišlo do sporazuma med Italijani in Jugoslova ni. KakSen je ta sporazum, se ne more natančno vedeti, ker brzojavke so netočne, kratke in nejasne. Poroča se, da so se Italijani podali v istrskem vprašanju, in da je najbrž sprejeta Wilsonova Črta kot meja med Jugoslavijo in Italijo. Nadalje se je sklenilo, da postane mesto Reka neodvisno in »samostojno mesto, to je ne pripadaniti Italiji niti JugosIaviJ^OČim zemlja Reke pripada Italiji. (?) Zader v Dalmaciji pride pod talijansko oblast. Otoki čres. Lušinj in nekaj drugih pripadejo Italiji. Glede tega se je zvršil sporazum. Kolikor je videti pripade Dalmacija Jugoslavija razven Zadra, a kje natančno bo tekla meja glede Istre se ne more dognati, dok ler ne pridejo natančneja poročila iz domovine.
Iz Washingtona se poroča, da se ameriška vlada ne bo vmešavala v sedajno rešitev Jadranskega vprašanja, ker j je sprejela načelo, da se Italija in Jugoslavija medsebojno pobotajo o tem, in če se te države pobotajo, Amerika ne bo oporekala. V slučaju pa, i če bi pogodba, ki je sedaj sklenjena med Italijo in Jugoslavijo, nasprotovala prin-, cipom samo - odločevanja, bi , ameriška vlada posegla vmes. , Na vsak način pa moramo ča-i kati časopisja iz domovine, ki nam bo o tem natančneje
razjasnilo.
__~
Policija lovi pijance, roparji ropajo!
Cestni klateži, vitezi svedra, roparji in razbojniki so praznovali pravi karnival do-čim je policija v torek ponoči lovila nedolžne ljudi, pri katerih sumi kako kapljo pijače. Nikdar ni bilo v nobeni noči toliko ropov in cestnih napadov, kot v torek, ko so bili svedrovci in roparji prepričani, da je vsa policija na nogah, da lovi prohibicijoni-sti&ie žrtve.
Trije zakrinkani in oboroženi lopovi so udrli v gostilno Mr. Vitigoja na Lakeside ave. in odnesli $170 iz registra. Pet roparjev je napadlo William Jonesa na 27. cesti, in potem ko so ga nevarno pretepli, so mu odvzeli uro ip $30. V Lakewoodu je bilo sporočanih policiji pet roparskih napadpv. Dva roparja je policija "prijela. John Slimi-ker iz Franklin ave. je bil napaden od treh roparjev, in feer niso dobili pri njem ničesar, so ga neusmiljeno pretepli. Odvzeli so mu uro, katero so pa vrgli med pleveLna trav niku. Miha Raminat iz Clarence ave. je bil oropan tik pred svojim domom. Ker tudi pri njem niso dobili več kot $1.00, so ga tako pretepli, da se nahaja nevarno ranjen > bolnišnici. Henry Chackle-ford je večerjal v nekem res-tavrantu na Hamilton ave. in 26. cesti, ko so ga napadli roparji tfnrto vzeli $200. Vsega skupaj je bilo naznanjenih policiji 82 ropov in napadov v eni noči. Policij^ kima z glavo in pravi, da ima povelja napadati gostilne in "sumljive hišekjer se toči pijača. Na cestah ponoči v celem Cle velandu ne dobite policista. Za en način je prav, da se tako godi. Menda bodejo Ame-rikanci prišli k pameti in priznali, da prohibicija ni tista blažena stvar, ki odreši državo in človeško družbo vsega zla.
Bandiftki rekord so do-i segli štirji roparji, ki so operirali včeraj zvečer. Najprej so izropali neko pisarno, nato so šli na Addison Rd. in sicer na 964 kjer imajo Ho-čevarjevi gostilno z mehkimi pijačami. Dva roparja sta šla v gostilno pri prednjih, dva pri zadnjih vratih. Potegnili so revolverje in postavili nav zoce ob steni, sami pa so prijeli 400 funtov težko blagajno, kjer'je bilo $300 v gotovini in za $200 v Liberty bon-dih. Nato so nesli blagajno na cesto in potem so začeli šele misliti kako bi zbežali. Pred hišo Jos. Birka, čez cesto so videli stati avtomobil, Birkova last, hajd, naložili so blagajno na ta avtomobil in se odpeljali z največjo naglico. Na 40. cesti in St. Clair ave. so povozili do smrti neko žensko, čez nekaj časa so se vrnili in zavozili v avtomobil trgovca Jacobsonaj 5824 St. Clair ave. kjer sta se Razbila oba avtomobila, na-! kar so roparji -'bežali. Eden izmed njih je zgubil zelen klobuk, kateregale vzela policija. Ukradene blagajne ni-j so dobili v razbitem avtomo-! bilu in so jo najbrŽe bandit-\ie spravili pri kakih prijate-1 Ijih predno so se vrnili nazaj po St. Claim.	j
—	V pondeljek 15. nov. se vrši seja kluba društev S. N. Doma. Zastopniki so uljudno vabljeni, da se < seje vdeleže. Pričetek ob a zvečer.
—	Pismo ima pri nas John Per.
'	v;	■
• • .	'. .'	1 »S
m
—	Za šolo sv. Vida je daroval Mr. F. Ponikvar cekin za $20, Mr. Anton Kašic pa cekin za $10 ih neimenovan tudi $10. Ti cekini se bodo izžrebali. Šolarji bodo prodaja-
jli srečke, ki so po pet in de-I set centov.
| — Od nedelje naprej znaša ' voznina na elevelandski cest-| ni železnici 6 centov in en cent za transfer. Dobite tudi lahko 9 tiketov za 50 centov. | Le za Cleveland Heights osta ne voznina 5 centov in 11 tiketov za 50 centov. 1 — V četrtek ponoči je polici ja aretirala tudi 19 Kitajcev,' i katere so zalotili v hiši na 1301 Ontario St. pri igranju.1 Vsi Kitajci so bili obso eni na $10 kažni.
—	Mesto Cleveland so veljale zadnje volitve več kot dima iz tovaren in železnic. Mesto ima veliko škodo.
Kdo je streljal Mc-Gannon ali Joyce?
Obravnava proti John Joyce, ki je obtožen umora Harold C. Kagya, je sedaj v polnem teku. Glavna priča za državo je vrhovni sodnik Mc-Gannon, o katerem se je dolgo časa šepetalo, da je on sprožil strel, ki je ubil Kagya dočim je Kagy, predno je zdihnil dušo, obdolžil John W. Joyce, da ga je umoril. O-bravnava je ena najbolj zanimivih kar smo jih itaeli dolga leta v Clevelandu, ker stranka suhih ter razne ženske organizacije na vsak način nameravajo dokazati, da je bil vrhovni sodnik McGan non, nekak posredovalec zu prodajo žganja, obiskovalec prepovedanih žganj aren, in da je, ker je grozil Kagy sodnika izdati, Je sodnik streljal in ubil Kagya. Toda iz obravnave tekom srede se je skoro dognalo, da sodnik ni bil nav zoč, ko se je streljanje vršilo, razven če je kdo izmed prič nalašč krivo prisegel. Sodnik McGannon sam je bil kot priča zaslišan, in njegovo zaslišavanje je trajalo skoro dve uri. Državni pravnik kot zagovornik Joyce-a je na vsak način hotel iz sodnika izvleči, da je bil nav2oč, ko je padel strel, toda McGannon se ni podal in je ves čas trdil, d? ie pusti Kagya in Joycea na Euclid ave. in 9. cesti, nakar sta se sama odpeljala v njegovem avtomobilu, naprej, a sodnik je šel na Square, kjer je čakal na karo. Toda zagovornik Joycea trdi in bo skušal dokazati, da se je sodnik McGannon peljaj z avtomobilom prav do E. 9th St. in Hamilton*ave. kjer se je sodnik začel prepirati s Kagyem radi denarja, in kmalu na to je padel strel. Joyce, da je bil tedaj tako pijan, da muje bilo nemogoče streljati. Sodnik da je po strelu š<l na Square, Kagy pa je ranjen nekaj časa hodil naprej, dokler se ni zgrudil. Odpeljali so ga v Lakeside bolnišnico, kamor aa je drugi dan prišel obiskat Joyce, in ko ga je Kagy zagledal, je vzkliknil: To je mož ki je strelki na mene. Joyce pa je dejal: Zakaj govoriš tako? Saj veš, da ni resnica. Govori resnico! Toda Kagy je kmalu potem umrl. Drugi dan po streljanju, da sta se Joyce in sodnik McGannon sešla v nekem saloonu na Euclid ave. in Coltman Rd. kjer je sodnik dejal baje Joyce-u, naj drži jezik za zob mi, in da bo vse all right. Koliko je na tem resnice, bo pokazala nadaljna obravnava. _—
Apel na rojake za
Community Fund
i 'i
Kot smo že poročali v zadnji številki se začne v soboto v Clevelandu kampanja za na biranje prispevkov za cleve-landske dobrodelne zavode in za elevelandske siromake sploh. Enaka kampanja se je prvič začela pred dvema letoma. Prej je bila navada, da se ie celo leto, vsak mesec in teaen nadlegpvalo ljudi za podporo te ali one siromake, te ali one zavode, dočim so sedaj spremenili sistem tako, da se pobira enkrat na leto za vse dobrodelne zavode. S tem se odpravi neprestano beračenje te se ustreše vsem.
Ves nabrani denar gre v takozvano blagajno "Commu nity Chest', v katero prispevajo bogati po svoji možnotn in revni enaka Community Chest pomeni za Cleveland dobro voljo in spoznanje pod pore napram onim nesrečnežem. ki niso po svoji krivdi prišli v nesrečo. In kadarkoli se je apeliralo «a Cleveknd-čane, so se vselej z največjo radodarnostjo odzvali, brez razlike stanu in poklica. In vsak stanovalec Clevelanda mora pomagati v tej kampanji, ker sicer ne bo uspeha. Isti duh, kot je preveval ljudi prejšnja leta mora biti z ljudmi letos, da se pokrijejo potrebščine nesrečnih in si-rotnih. Velik del nabranega denarja gre bolnišnicam, kjer se na tisoče Clevelandčanov zdravi zastonj. 24 procentov vseh bolnikov ne more ničesar plačati im postrežbo v bol nlšnicah. Ljudska radodar-nost mora pri tem pomagati. Poleg tega pa dobijo podpo* iz skupne blagajne.vse dobro delne organizacije brez razlike. Lansko leto so Cleveland čani nabrali nad pet milijonov, letos se prosi za štiri milijone in pol. Ko bodejo vas vprašali v tovarni, ako kaj prispevate, imejte usmiljenje v srcu in darujte po svoji zmožnosti ter znaite, da enega ali druzega lahko zadene nesreča, ki mu greni življenje. Dajte dobrega srca in vesele volje.
t	r—	— -
. —: John Placek, 3654 E ' 49th St. še danes ne ve, ali je i bil osleparjen ali udarjen od » strogosti postave. V torek o-i polnoči so prišli k njemu trl-t je "detektiviki so pokazali . uradna znamenja in mu vzc-! li 13 kvortov žganja. Vprašal i je na policijskem uradu, če vedo kaj o tem, pa so mu re-■ kli, da policija ni nikogar poslala v njegovo stanovanje.
—	Starišem Vičič na 1188 E. • 61. cesti je umrl sinek Albert
i star 5 let. Naše iskreno soža- J - lje starišem.
—	Vsega skupaj je policija aretirala v treh dnevih 274 oseb radi prohibicije, pijan* stva in gamblanja. 25 pijancev je bilo aretiranih, 62 gostilničarjev.
—	$5000 dobi mestna blagajna sedaj vsak dan od kazni, ki jih plačujejo eni, ki pro________
daj a jo žganje. Če bo Šlo tako naprej, ne bo treba po novem letu povečati davke.
—	Mestna policija trdi, da ji je znano, da je v Clevelandu par tisoč oseo, ki so naredile skupaj nad dvajset milijonov dolarjev profita pri prodaji t rejznžeka in druge opojne pijače. Mnogo stotin oseb je, ki
so v par mesecih "zaslužile'4 po $20.000 in več. i — Pismo ima pri nas A. Lumber.	% |
s . • - - . •u vi- mti - M
. Sm	. .
"Amcrtflc« Domovina", Friday November 12th 1320.
:-: Slovenska Dobrodelna Zven:-:
V The Slovenian Mutual Benefit Aaa'n.
UHT. II. NOV. /LampSaM INK. II. MARCA
V DR«AVI OHIOMB9K V DIUAVI OHIO * *
Sedež Cleveland, Ohio , 1064 E. 62nd St.
UPKAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave.
I.	podpreds. ANTON GRDINA, 1053 Bast fl2nd St.
II.	podpreda. JOHN IVANCIC, 1700 East 31st St.
Lorsin, Ohio Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1073 Addison R Blagajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. N.E. NADZORNI ODBOR:
1)	LOUIS J. PIRC, 6110 St. Clair Avenue,
2)	IGNACIJ SMUK, 6220 St. Clair Avenue,
3)	LEOPOLD KUSLAN, 1001 Addison Road,
POROTNI ODBOR:
1)	ANTON OSTIR, 1168 East 6lat Street,
2)	HELENA PERDAN, 933 East 185th St.
3)	FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue,
FINANČNI ODBOR: - I) FRANK M. JAKSIČ, 1223 E. 60. St.
2)	JERNEJ KNAUS.I052 East 62nd Street,
3)	FRANK CERNE, 6033 St. Clair Avenue.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JAMES M. SELISKAR, 6127 St. Clair Avenue.
GLASILO zveze: AMERIŠKA DOMOVINA, 6119 St. Clair Avenue.
Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upra-nega odbora, naj ae pošilja na vrh. tajnika.
Vše pritoibene zadeve, ki jih je rešil druitveni porotni odbor, se po&illajo.na predsednika porotnega odbora Anton Ofttir.
DRUŠTVA.
Dr. Slovenec, it 1. SDK. Ust. 1»«. Preda. John Gornik, 6217 St. Clair Ave.. podpreds. Tr. 2lbert,.6124 Glass Aw*, tSnfk/. Gabrenja, 6636 St. Clair AMb. BMifciP. ZupanAtt. 1364 B. 36 St.
JSt. bBJf/nlk \g.lm2, 6220 St Clair
Ave. Nadzorni odborniki: AL Swm-berger, Frank Budich, Anton Vardjan, Druitveni zdravnik: Dr, James Seii-ikar, 6127 St. Clair Ave. Seje vsako nedeljo v mesecu ob 1 url pop. v S. N. Domu, soba it. 3.
Dr. Svobodomiselne Stovaake, it. 2.
sdz. uit, w10. Preds. Agnes Kalsn 1007 B. 74th St. podpreda. Franoe 6peb*, H20 E 67th St., tajnica Helena Perdan 933 E. 185th St. zapisnikarca Albiria Brajdič, 1130 E. 72ad Sfe. blsgajnics Fanle StefančiC, 1084 E. 64th St Nadzornice: Mary Kogoj, Ana Smlgovfc, Vera Pečjak. Druitveni zdravnik Dr. Frank J. Kern, 6202 S*. Clair Ave. Seje vsak 2. četrtek v mesecu ob 7. zvečer v S. N. Domu, soba it. 3._
Dr. Slovan, it L SDZ. Ust lflju.
St.Pp^pril?flMartiileiais, 1197 EJM. St.. tajnik In zapla. Fr. kraiovec, 6729 St '-Clair AveJblag L. Spehek, 1120 E. 67th St., Nadzorniki: John Spehek, Lud. Medveiek, Jak. Iavornik Zdrav. Dr. Frank J. Kern, «0% St Clair Ave. Seje vsako 1. soboto v mesecu ob 8. zvečer v S. N, Domu, aoba it. 1. _
Dr. sv. Am, it 4. *DZ. Ust 1911. Predsednica JuHJa Brezovar, 1173 B. 60th St., podpreda. Mary Sile, 999 Bast 76th St., tajniča Rosle L. Erste, as24 Si. Clalr -ave. zatoisnikarca Mary
zornice: Ana Erbeinik, Rose L. Erste, Gen, Supan. Zdravnik Dr. James Se-lUk.r,6U7 St. Clalr Ave. Seje vsako 2.i**e4o v mesecu ob 8. uri zvečer v Grdinovi dvorani.
Dr. Napredni Slovenci, it. 5. SDZ.
Uat 1911. Preda. Fr. Cvar, 978 Addison Rd. podpreda. Fr. Unče. 14236 Sylvia, tajnik Geo. Turek, 1125 Norwood, tap. Fr. Weiss, 1127 E. 71st St., blagnlk Fr. Butala, 6410 St. Clair Ave. Nad. zorniki: Anton Simončič, Jos. Tekav-flič, Val. Šinkovec. Zdravnik Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. N. Domu.
Dr. Slovenski Dom, 6. SDZ. Ust 1911.
Preda. L. Recher, R. F. D. No. 1. Euclid, O., podpreda. Pr. Skotin, Euc-. Ud, O., tajnik Ferd. Kobler, Box 213,1 Euclid, O. zapisnikar Dragotin Ma-, saakotti, Euclid, Ohio, blagajnik Frank Smajdek, 19805 Muskoka Ave. Nadzorniki: Mat. Nemec, Fr. Žagar, L. Seme. Zdravnik Dr. A. D. Bolton, 15603 Waterloo Rd. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 10. dop. v J. N. Domu.	_
Dr. Novi Dom, it. 7 SDZ. Ust 1912 Preds. Jak. Fortuna, 1204 E. 167th St., podpreds. Joa. Cerjak, 1372 E. 53. St., tajnik L. J. Safran, 1423 E. 39th St., zapianikar John Markel, 15310 Daniel Ave., blag. A. ColariČ, 6009 St. Clalr Ave. Nadzorniki: J. Blatnik, Fr. Kramar, Ant. Potokar, Zdravnik Dr. J. F. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vaa-ko 1. nedeljo v mesecu ob 10. dop. v Birkovi dvorani.
Dr. Kras, it 8. SDZ. Ust 1912. Preda. Fr. Legan, 15310 Daniel Ave. podpreds. J. Cerne, 986 Ivanhoe Road, tajnik Jos. Spendal, 16022 Holmes-av. zapisnikar Fr. Valsnčič, 15500 Holmes Ave, blagajnik Luka Trček, 15621 Hol mes Ave. Nadzorniki: A. Sega, Frank Ferjančič, Fr. Vegel. Zdravnik Dr. James SeliSkar, 6127 St. Clair Ave. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v S. Domu na Holmes Ave._
Dr. Glas C lev. Delavcev, it 9. SDZ.
Ust iti j.
Preds. John Brodnik, 6023 Glaaa Ave. podpreds. John Loviin, 994 E. 63rd St., tajnik John Levstek, 1121 E. 86th St., zapisnikar Leo Novak 1C89 East 66th St., blagajnik John Sodja, 1077 B. 061 h St., Nadzorniki: Frank Bogovlc, Anton Lander, Frank Lulln. Druitveni zdrav. Dr. James Seliikar. Seje so prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu.
Dr. Mir, it 10. SDZ. Ust 1913. Preds. L. Glihs, 3552 E. 80th St., podpreds. Fl. Cesar,3^37 E. 81 at St, tajnik P. Simčič, 8101 Aetna Rd., zapisnikar Joa. Glavan, 3760 E. 77th St., blag. Ig Jerič, 3579 E. 81st St. Nadi.: John Vintar, A. Ule, Fr. Mulh. Zdrav. Dr. Kuta, 7326 Broadway. Seje vsako II. aed. v mesecu ob 1. uri pop. v S. Nerednem Domu.
Dr. Denies, R 11. SDZ. Ust 1913. Predsednica Frances Zakrajšek 992
-"vv^.—^vv —----- ,
E. 01 th St., podpreds. Rozi Zupančič, 1027 E. 61 st St., tajnica Frances Hu- . dovernik, 1/73 Addison Rd. zapianik. j Frances Stoira 6712 Bonna Ave., blag. Emma M. Drobnich, 1293 B. 55tli St., Nadzornice: Mary BricelJ, Angela ! Kriiman, Ivana Stupar. Zdravnik Dr< Frank J. Kern, 6202 St. Clalr Ave. Seje vsak 2. torek v mesecu ob 8. zvečer | v S. N. Domu, aoba it. 3.
Dr. Ribnica, it 12 SDZ. Ust 1913.	'
Preds. Fr. Vlrant, 969 Addison Rd.,	<
podpreda. L. Sever, 1077 E. 66th St.,	<
tajnik Louis Oraiem, 1148 Norwood,	i
zap. F.Sober, 1257 Norwood, bl.M, Kril	<
man, 6030 St. Clair Ave., nadzorniki:	;
Chas. Kraievec, Jos. Sadar, Jos. Ban.	i Zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vaako 3. nedeljo ob 9. uri dop. v SND., soba it. 3.
Dr. Clev. Slovenci, it. 14. SDZ.
Ust 1913.	j
Preda. Fr. Jerina, 6120 St. Clair-av.	!
podpreda. L. Meinar, 1171 Norwood	i
Rd., tajnik J. Korn, 1210 Norwood Rd.	J
zapianikar L. Eckart, 6303 Bonna Ave,	i
blagajnik M. Birtič, 1029 E. 62nd St.,	j
Nadzorniki! Jos. Gaipar, J. Luiar, L.	< Slemberger. zdravnik Dr. P. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsako d ruto
nedeljo v mesecu ob I. uri pop. v S. N.	<
D.,	soba it. 1._
Dr. Anton M. Slomiek, it. 16. SDZ. j Ust 1913.	i
Preds. Leo KuJlan, 1091 Addison i Rd., podpreds. Anton Smolič, 4026 St. i Clalr Ave., tajnik Jo*. Meglič, 6713 Edna Ave., zapisnik*: Jos. Peroar, i I 5348 Spencer Ave., blagajnik Fr. Znl-, dariič, 1316 E. 91st St. Zdravnik Dr. James Seliškar. Seje vsako 2. sredo v t mesecu ob 8. zvečer v stari ioli sv. Vida.	1
Dr. Fr. Preicren, it. 17 SDZ. Ust. 1913
Preds. John Centa, 0105 St. Clair' Ave., podpreda. A. Anilovar, 0202 St. Clair Ave., tajnik P. Bukovnlk, 1068
E.	08th St., zapianikar J. Bukovnik, 7502 Lockyear Ave. blagajnik Joseph Stampfel, 0129 St. Clair Ave., Nadzorniki: Fr. Kerže, J. Mausar, Val. Beden, Zdravnik Dr. F. J. Kern, 0202 St. Clair Ave. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri pop. v SND.__
Dr. sv. Cirila in Metoda, it. 18 SDZ. Ust. 1914. Preds. Jos. Zakrajiek, 6218 St. CIah-Ave., podpreds. Ješ. Salamon, 1152 E. 03rd St., tajnik J. Vidervol, 1153 E. 61 st St., blagajnik A. Bašia. 1016 E. 01 st St. Nadzorniki: A. Koieij, A. Str-niia, V. Komoare. Zdravnik Dr. James Seliškar, 0127 St. Clair Ave. Seje vsa-I ko 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v stari šoli sv. Vida._ ' ,
Dr. Bled, it. 20. SDZ. Ust. 1917. i Preds. Gabr. Rus, 3098 E. 78th St., podpreds. V. ZrimSek, 7728 Ossage-av. tajnik A. Gotenc, 3599 E. 70th St., zapisnikar L. Bobnar, 3741 E. 77th St., blagajnik Jos. Godec, 3568 E. 81st St., Nadzorniki L. Verček, Fr. Kovač, A. Valendič. Zdravnik dr. Carty, 9014 Union Ave. Seje vsako 3. nedeljo ob 1. pop. v Slovenskem Narodnem- Domu štev. 2.	_____ 1
Dr. Jugoslovan, it. 21. SDZ. Ust. 1918. Lorain. O. Preds. A. Eisenhart, 1743 E. 33rd St., podpreds. Fr. Lenček, 1017 E. 29.
>	St., tajnik John Ivančič, 1700 E. 3lst St., zapisnikar John Kozjan, 3110 Ely-ria Ave., blagajnik Fr. Debevec, 1702 E. 29th St., nadzorniki: John Svet, Fr.
.	Janeiič, Fr. Ivančič. Zdravnik Dr. W.
,	H. Hayes, 2840 Pearl Ave. Seje vsako
.	I. nedjeljo v mesecu ob 9. uri v Viran-
>	tovi dvorani.
i ' ! iit I I II »♦! H II I I 14"t"H' II II »
! Slov. Žensko pod. druitvo Carniola, it. 493 L. O. T. M. Predsednica Frances Babnik, 1388 . E. 45th St., podpreds. Agata Skoda, 1370 Marquette St., tajnica Julija Brezovar, 1173 E. OOth St., reči tajnica . Frances Hočevar, 6322 Carl Ave., blag, i Frances Oblak, 1235 E. 60th St., Nad-n žarnice: Ana Erbeinik, Afla Boldan, t Mary Babnik. Zdravnik za sprejem no-voh kandidatinj Dr. F. J. Kern, Seje se vrte vsak prvi in tretji torek v me-
1	secu v SND, soba it. 3.
° K. K. Podp. druitvo Presv. Srca Jezusovegs.
Preds. John Levstek, 1121 E. 66th St., podpreds. Anton Saulj, 1099 East ., 7!st St., prvi tajnik Frank Zupančič, 1364 E. 361 h St., drugi tajnik John • Znidariič 6617 Sshaefer Ave. blagajnik ., Jernej Žnidarlič, 6521 Sčhaefer Ave., : zdravnik Dr. J. M. Seliikar. Redne r. seje se vrie vsako drugo nedeljo v me-o sees ob I. uri pop. v S. N. Domu, it. t. 3. Opozarja se člane, ki poiiljajo ases-ment po otrocih, da se bo po sklepu seje z jan. 1920 pobiralo denar od otrok samo pred aejo do 1. ure in ne po-
2	zneje, kar naj prizadeti čblni upoite-
1 vajo.	_
Dr. Dvor Baraga, it 1317 COF. Reda Kat. Boritnarjev.
Nadboritnar Fr. Perme, 1133 Norwood Rd. podboritnar Anton Hlabie 1082 E. 72nd St., tajnik zapisnikar J. Kikelj Jr. 5409 Spencer Ave., finančni tajnik Lawrence Zupančič 1063 E. 61 St. blagajnik Jernej Knaus, 1052 E. 62nd St. Odbor: John Fabjan, Jack Bukovec, A. Hlabie. Zboruje vsako 3 nedeljo v stari iolaki /dvorani ob pol dveh pop. t__ •
Dr. Loftka Dolina.
Preds. Jernej Znidariič, 6521 Sčhaefer Ave., podpreds. Matija Truden, 1138 E. 03 r d St., tajnik John Krafio-vec, 1097 E. 66th St., računski tajnik John 2nldarftič, 1233 E. 60th St., blag. Jernej Kraiovec, 5906 St. Clalr Ave., zdravnik Dr. J. M. Seliikar. Druitvo plačuje $200 smrtnine.
S. K. K. Pod. dr. sv. Joiefa.
Preds. Frank Koren, 1583 E. 41st St., podpreds. Jos. LavriČ, 1004 E. 64. St. tajnik L Gržinčič, 1230 Norwood St.. pomožni tajnik Jakob Zabukovec, 5134 St. Clair Ave. blacajnlk Jos. Erbeinik, 1123 E. 03rd St., zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143rd St. Collin-wood, zastopnik za CoUinwood Frank Koimerlj, 455 E.H52nd St. za West Side Geo. Kofolt, 2 38 W. 105th St., za West Park Ivan Goriiek, Settlement Rd. Nadzorniki: Frank Koimerlj, Alojz Skander, Evstahlja Brezovar. Zdrav-1 nik Dr. J. M. Seliikar. Seje se vrie vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. N. Domu, aoba it. 2.	j
Slov. Kat Pevsko druitvo Lire. ,
Preds. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., podpreds. in pevovod|a Math Hol-mar, 1109 Norwood Rd., tajnik .1 Zupančič, 1173 Norwobd Rd., blag. Frank i Matjaiič, 6215 Edna Ave., kolektor A. < HlabSe, 1082 E. 72nd St., Pevske vaje vsak torek, četrtek in soboto zvečer ob 7. uri v stari ioli sv. Vida. Seja vsak , prvi torek v mesecu.
K. 2. Pod. dr. Srca Marije (stsro)
Preds. Julija Brezovar. 1173 E. 60. St., podpreds. Mary Grdina, tajnica 1 Fannie Trbeinik, 6615 Bonna Ave., , blagajničarka Katie Perme. 1133 Nor- 1 wood Rd., račun, tajnica Helena Mali, I 1105 E. 63rd St., Odbornice: Mary Skulj, Ana Erbeinik, Rediteljica: Helena Simončič. Nadzorni odbor: Ana i Kramar, Mary Molek, Maif Tekatar. ( Zdravnik: Dr. J. M. Seliikar. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu. I
Slov. Lovsko Pod. dr. sv. Evstahija. •H Uradniki za leto 1920 so: Predsednik j Louis Meinar, 1171 Norwood Road.,1, tajnik J. Schlemberger, 7613 St. Clair 4 Ave., blagajnik John Grdina, 6025 St. ] Clair Ave., Seje se vriijo vsako 3. ne- ■ < deljo v mesecu ob 2. uri popoldne v I' Grdinovi dvorani. V slučaju bolezni je ] dolžnost vsakega člana, da takoj na-1. znani tajniku, če hoče biti deleien bol , niike podpore.	, 1
Dr. sv. Antona Pad. C. K. of O. !'
Preds. Anton Skulj, 1099 E. 71st St.,, 1 podpreds. Jos. MegllČ* 6713 Edna Ave. | prvi tajnik in zapisnikar, John Sterle, 6711 Edna Ave., finančni tajnik Ant. J Skulj, 1099 E. 71st St., blagajnik Jer- , nej Ogrinc, 6026 Glass Ave., Druitvo . zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v I stari ioli sv. Vida. V druitvo se spre- | jemajo le praktični katoličani.	t
Druitvo Z. M. B. Zboruje vaako tretje nedeljo v me-J sodu ob 2. uri popoldne v Narodnem Domu. Druitvo je na dobri finančni , podlagi, plačuje sedem dolarjev teden 1 ske podpore. Sprejema se mladeniče ir i mole od 16k do 33. leta. Uradniki so: ( Preda. Frank H. Mervar, 1361 East 55th St., tajnik zapisnikar Josip Centa 1175 Addison Rd„ finančni tajnik Jo- j sip Znidariič, 1264 E. 59th St., blag. Leo KuSlan, 1091 Addison Rd. (2-m.
K. Z. P. Dr. arcs Marije (novo) i
Preds. M. Vidervol, 1153 E. 61st St., podpreds. M. Mervar, tajnica R. Rozman, 1072 Addison Rd., zapisnikarica : A. Ermakora, blagajnica S. Juratovac, 993 E. 63rd St., Nadzornice F. Rus,, Jos. Bele. Zdravnik za nove članice: * j Dr. J. M. Seliikar. Druitvo plačuje i $300 usmrtnine in $5.00 na teden bol-' niike podpore. Asesment znašo $1. 0 na mesec. Pristopnina je jako mala. Društvo vabi katoliške žene in dekicT ta, da pristopijo v druitvo. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida ob 7. zvečer.-
Carniola Tent, 1288 T. M.
Preds. John Godnjavec, 1 90 East 06 St. podpred. John Galic, 0315 Carl j Ave., tajnik John Tavčar, 1152 East 01st St. blagajnik Frank Zupančič, 1187 E .01 st St., zdravnik Dr. F. J. j Kern, 0202 St. Clair Ave. Seje se vrše vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu | v J. Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair-a. |
Sam. dr. Slov. Sokol, Ust 1. 1897. |
Starosta John Pekol, 6011 Bonna Ave. podstarosta Mike Kos, 1192 Norwood Rd.. tajnik Frank Hudovernik, 1073 Addison Rd., blagajnik Frank Sober, 1395 E. 55th St., nadzorniki: Karol Rogel, Frank PikŠ, Peter Piki, Društveni zdravnik Dr. F. J. Kern, 0202 St. Clair Ave. Oskrbnik hiš John Pekol, 6011 Bonna Ave. Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu, soba it. 3, v S. N. Domu, ob 8. uri zvečer, i __!_ i
SI. S. P. dr. Slovenija.
Predsednik Fr. špelko 3504 St. Clair Ave. podpredsednik Louis Tomšič, 3017 St. Clair Ave., tajnik Jos. Grame 1395 E. 43rd St. rač. tajnik Frank Hočevar, 1425 E. 39th St., blagajnik John ' Fortuna, 1425 E. 39th St., nadzornik blagajne: Frank Spelko, Alois Prelo-gar, 15513 Hsle Ave., Anton Jarc, 1397 E. 39th St., dr. zdravnik Dr. F. J.
Kern, 6202 St. Clair Ave.
i ■____
OPOMBA: Te oglase priobčujemo enkrat ali dva krat na mesec in so velika pomač vsem članom društev. Društvo, ki hoče imeti oglas za celo leto v listu, plača $10, ali za vsak mesec 85c. Vsake spremembe naslovov uradnikov, sej in drugo, naj se takoj naznani, da popravimo.	j
I IZDOMOVINE.
VELIKA ŽELEZNIKA NESREČA.
Benetke, 8. oktobra. Sinoči je moral vlak §t. 184, namenjen v Milan, čakati na tržaški vlak §t. 619, ki je imel eno uro zamude. Brž ko je dospel tržaški vlak, je odšel milanski, ki 9e je pa sredi mostu čez lagune ustavil, ker ni bik proga prosta. Četrt ure na to, kmalu po polnoči, mu sledi
doom nujno pumw.
O vzrokih nesreče krožijo različne vesti. Baje ni imel stoječi vlak na zadnjem vozu predpisane rdeče svetilke, in da sprevodnik ni izstopil, da sighalizira s predpisano sve-l tilko, da vlak stoji. Preiskava se nadaljuje.
Sprevodnik tržaškega vlaka izjavlja, da je moral pri zaviranju paziti, da se vlak ne prekucne v laguno, kar bi se bilo brez dvoma zgodilo, ako bi bil ustavil vlak maho^ ma.	|
Danes opoldne je bil tiijf zopet prost.
Italijanske spletkarije pro-, |ti Srbiji. "Pravda" piše: Naši državljani, ki so imeli vse dokumente o škodi, storjeni po Bolgariji in njihovih okupacijskih oblastvih, so se obr nili na bolgarsko vlado, da jim izplača odškodnino. Ko je bolgarska vlada te dokumente zadostno proučila, je . sklenila, da plača vso odškod-1 nino, ki bi znašala več deset milijonov kron. Bila je izdana naredba, da se izplačilo izvrši, italijanska delegacija v sofijski reparacijski komisiji pa je vložila oster protest in je na njeno zahtveo ta re-paracijska komisija odločila, , da se ustavi vsako izplačilo. Po sklepu te komisije se Srbiji nobena odškodnina ne sme dati brez odobrenja te komisije. Tako nepravično postopanje zaveznikov napram herejaki in opustošenl j Srbiji je izzvalo bridko razočaranje v vsem naiem vložil proti vsemu temu najostrejši protest v itadi, da sc bo vendarle naSel, način, da Be izvrši pravica.
Cerkev ▼ Javorju okrade-
na. Dne 2& sept. ali pa 3. okt. i sta bili ukradeni iz žagrada cerkve v Javorju 2 rdeči ha-■ lji ena ministrantova, dru*a cerkovnikova, 2 kameroli in t 3 in pol metra dolgi obhajil-, ni prt. Kdo je kradel, se ne i ve.
\ ' ; .
tržaSki vlak, namenjen v i Rim, na totem tiru. Nihče bi f si ne bil mialil, da je tir zalo- I i žen. Ko strojevodja opazi sig- V nal, mahoma zapre zavore z > vso silo, tocla bilo je prepoz- 7 no. Vlak zadene v vlak, oba j i zdrČita po tiru, zadnja dva V vozova 3. razreda prvega via- i ka pa kljub temu nista vzdr- 7 zala silnega sunka.
Zadnji voz docela, predzad \ nji skoraj docela raztreščena | sta bila k nesreči natlačena. 7 Urnebesen tresk, in kup po- [ lomljenih desk in prepognje- l ne železovine pokoplje 75 žr-tev, med njimi 24 mrtvih in c veliko težko ranjenih. Potni- / ki v drugih vozovih so ostali I nepoškodovani, ako prezre- V mo par neznatnih poškodb. * j ^
•	Pri tržaškem vlaku, ki je treščil v milanskega, ni bilo j \ nesreče, samo lokomotiva se £ I je pokvarila. Potniki iz vseH 7 vozov so se lotili takoj rešil- /
! nega dela, ki je bilo v temi l ! dokaj težavno. Ob poldrugi č je prihitel tudi vlak iz Be-| j netk na pomoč.
j Rešilno delo se je naglo 1 razvilo s hvalevredno vest- * nostjo in požrtvovalnostjo j vseh sodelujočih. Ranjence, / med katerimi jih je nekaj v i obupnem stanju, so prepelja- x li v bolnišnico, deloma v Be- ^ netke, deloma v Meštre. t I Temna noč, ozka proga, I osamljenost sredi lagunske ^ okolice so položaj znatno 2 otežkočile. Izdatne pomoči je /i bilo pričakovati edinole iz I | bližnjih krajev, iz Benetk in Mestre. Prizor je bil nepopi- > sen. Stokanje in vpitje izpof A ruševin razrešcetnih vozov I I sredi pokojne noči, klicanje nesrečnih Žrtev proti temno- g 1 modremu, z zvezdami poau- A Itemu nebu: na pomoči — o- [ , krog in okrog nema laguna, U , to je bil prizor, ki je vsako- c mur krčil srce. Med njimi jih 7S je bilo, ki so prosili, da se jih -1 usmrti in tako reši neznosnih Vj bolečin. Izpod enega samega j g kupa tiesk in koles so poteg- fi 1 nili osem mrtvih, nečloveško I razmesarjenih trupel.	ij
*	V Benetkah so v čakalnici j prvega razreda improvizirali 2 ambulanco, kjer so ranjenci Jj dobili nujno pomoč.
Vs« blago v zaJogi mora biti razprodano ne gledajoč na zgubo ali dobiček in to v najkrajšem časv.
" ■ „	'	■'	" ' '.' • • ■ . vit 4 ' " ' •
20% popusta pomeni za vas 2(1% čistega dobicb
' ' ' :	..	V": . ., -' P ,"10 ' .1 -	.' i	♦
V zalogi kakor vajii je znano držim vso žensko Sn otročjo spodnjo in vrhnjo gotovo opravo kakor ženske in otročje suknje, cele obfc^ sute, mačke in nnife, kiklje, bluze, svedre, vso najfinejšo opravo za neveste in pfotem ža novo- -
rojenčke in še vec sto drugih stvari \.....
Vse blago v zalogi je sataopfve vrste moderno, sveže
« j., fc V, n
m trpežno. , i ,k ,	,
Toraj pri vsalem dolarja Vašega zasluženega denarja lahko sedaj prMte $»ntofcA$60.00 različnem blaga in sdracmate od istih 20 odšt aM $12.00 toraj dobite isto Sedaj pti Metti za šanio $48.00.
VaS čisti idBičSft je $12.00
' ni	i
Toraj ne zamudite te prilike in tog^te sedaj kar potrebujete za m, ker tudi pO no veta letu neMete dobili tako dobro in sveže blago po tako nizki ceni kakor dobite isto sedaj pri meni.
Zi obrten obisk s^ Vam na jtople je pripo^ožam,
Beno B. Leustig,
6424 ST. CLAIR AVENIJE
i » « Zaupno zdravih dela čudeže.
Skoro že trideset let se Tcinerjeva zdravila rabijo * največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, k«er zaupnost izdelovatelja z^sltwi popolno zaupanje in čislanje od strani števtinth odjemakev. Maio povišanje cen je sedanja pogreba, da se ohrani zatiesjiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper Idraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dkvclc nam je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov .priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veiikto več .plačati za potrebšlčine, tn tudi lekarja stane veliko več, ni mogotce draginji v okom priti. Zato -pa bo vredno^ Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje-
TRlNERJEVO AMERIŠKO ZDRA-
VILNO GRENKO VINO
•« . ■ i •* > '• ■' ■ • ■ ■ . • ' ij
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, iker tnčini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želddtu. Trinerjevo"Zdravilno Grtnko Vino očisti želodtec in odstrani iz notranjščine drolbovja vse »nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trfoterjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrd>ne mešanice 1n vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koceninioet ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasaniosti, nepre bavnosti, glavobola, pol-^lavobcfla, nervoznosti, navadne slaboče, Ikakor tudi v zekxidmh neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskte. ob premembi žitja ali rudarje ali druge klavce, leo drfajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste naši« v njem neprecenljivo vrednost. Dcfoite fe v vseh lekamaih,
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je rlasti v slučaju protina, ali revma-tizma, nevragije, lumbago, otfpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoio. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi ra drgnenje živcev m za mazanje po kopanju no*. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno inprav prijrtno*«lravik> za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla m> st; isttotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvocov. Dobi se v vseh lekarnah.
Naj novejše nagrad« so dobila Trinerjtva zdravila na mednarodnih r®«tavah: Gold Medal—San Fracicfeco 1915, C rand Prix — Panama 19x6.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, III
" '	'	V	I
_____I	----t/1	\t—

KRESALO DUHOV.
Roman iz irskega življenja.
ANGLEŠKI SPISAL P. A. 9HEBITAN. PRfiVEL DAVORIN ClMlX
"Jaz ne smatram Darbyja za tepca," je dejal gospod župnik. "Zdi se mi prej velik navihanec in za ta slučaj ne stoji ničesar v cerkvenem pra vu. Jaz vsaj nisem nikoli slišal o kakšnem sličnem zakon skem zadržku."■	I
"O, gospod župnik, on ni navihanec, temuč zelo neumen človek, ki bi ga vsak člo-| vek prepričal, da je noga
rog"	1
Hm!" Je napravil gospod župnik. "Meni se zdi, da fant, ki se je tako priljubil svoje-! mu gospodu in ki si je osvo-j Jil srce takega dekleta, kakor, je Money Kavanagh, ni tako omejen človek, kakor Vi mislite." ,
"Morda imate prav," je dejala stara ženica. "Toda Bog naj jima pomaga! Money se1 bo še bridko kesala.M	I
"Jaz dvomim," je menil gospod župnik.
Stvar se je veselo razvijali. In res, isto jesensko som- j ce, ki je sijalo na svatbene svečanosti gospoda Maxwel-1 la in Claire Moulton, e lilo svoje žarke sicer na skrotn-j nejšo, a mnogo več zanima-j nja vzbujajočo svatbo Darby-jevo. Noney se je sicer bala,1 da se bo nadrenjalo preveč ljudi, in prosila je gospoda župnika, na> ju poroči na ti-{ hem, ne da bi kdo vedel, v za-! kristiji; priprosto ji je bilo, je dejala, vedno najbolj pri srcu. A v našem radovednem stoletju uide od najbolj ču-| vane skrivnosti vedno kaj na solnce. 2e davno pred določeno uro so se zbirale gruče ob cesti, ki je peljala k cerkvi, j ^ Poroka se je izvršila čisto j r mirno. Ko pa je srečni par, stopil iz zakristije in ni bil več pod varstvom župniko j vem, ga je obdala hrumeča množica s svojimi živio-klici in z dobrodušnimi šalami. In' spremljana od ljujbkih glasov cinastih pisčali sta šla proti ' domu.
Darby se je držal res vzvišeno brezbrižno. Dejal sicer, ni, a čutil je — kakor bi to moralo čutiti mnogo modrej-ših ljudi v sličnem položaju — čutil je, da je vse to le majhen brezpomemben dogodek v njegovem življenju, ki ne zasluži nobene pozornosti. Noney se je pa jezila vsled ovacij, ki so imele vendar nekoliko brezokusnosti na sebi.1 dasf so izvirale iz dobre misli in dobrih src. A Darby ji je šepetal: "Le pogum, Noney! Mišli na hišico in dvojevrstno meso!"
Noney je ponižanje prene-| sla. A globoko spodaj v žen-( skem srcu si je izdelovala načrt za fino maščevanje: nekaj ^ hihitajočih deklic je sklenila r povabiti, da jim ,pokaže vse lepote svoje hišice. Zelene ■ morajo postati zavisti!
Ko pa je prišel večer, so izginile iz njenega srca hudobne mjsli. V hiši vdove Kavanagh je vladalo veselje. Darby je plesal in spremljal z rah lim ploskanjem svojih bosih nog pesem vijoline — o Čevljih in nogavicah ni hotel ničesar slišati. Tudi Noney je plesala, in sicer na drugem koncu hišnih vrat, ki so jih položili na tla za plesišče. Ljudje so svoje zaničljivo mnenje jemali nazaj. To dela-1 jo vedno, če se nihče zanje ne briga. Se preden se je storila trda tema, so bili vsi istega : mnenja, da ni bilo še nikoli veselejšega in lepšega para < nr svetu.	,
XXXV. Po rimskem načina.
Zakaj je zapustil Cato sve i tu strašni zgled, kako se prostovoljno odprejo življenjska ■^Trata, ki vodijo v temo večno- i sti? Zakaj je sledilo temu « zgledu nebroj njegovih roja-\ kov, ki se niso mogli opravi čiti z irskim meglenim pod-( |
neb jem, niti z moderno ne-vrastenijo, nebroj rojakov, ki so si v kopeli odprli žile ali končali svoje življenje še v, žalostnejših okoliščinah ? Cesar namigne, da je mož v nemilosti, in Petronlj odide na svoje posestvo v Pestum. skliče prijatelje, pogosti jdh po lukulsko, govori dolg go-| vor, ki konča z vale, vale, lon-gum vale, leže z najbolj ljubljeno sužnjo na posteljo in zapre za večno oči za veliko dramo svojega življenja, do-j čim mu iz odprtih žil teče zad i nja kaplja krvi. Ali — Simfo-rij se nekoliko naveliča tega smešnega, dolgočasnega življenja. Rad bi vedel, kako je onostran, zato odide. Ali Libija, sita že večnega carpedi-em, sita vseh maziljenj, kopanja in kozmetičnih sredstev, si iz Čistega naveličanja porine isti nož v srce, s katerim je prej zbodla v roke svojo sužnjo. Ali — Levkonoe je odkrila siv las na glavi in' spoznala, da življenja ni mogoče več prenašati. Majhna kača se bo dotaknila z rahlim poljubom njene roke in ona I se bo potopila v spanec brez san^.
1 Gospod Hamberton je mno go bral in te rimske šege so mu bile vse znane. Posedoval j je umetniški okus, imel fino , izobrazbo in vsaka nerodnost mu je bila zoprna. Čudno, da je bil način, kako se je prvič hotel ločiti od odra življenja, | zelo znan in navaden.
Ni bilo dolgo po poroki. Gospod Maxwell je bil ravno par dni ob caraghskem jeze-! jru na ribjem lovi. In nekega , večera je obšlo gospoda Ham, , bertona, ko je stopil v svojo spalnico, čudno veselja, da se1 j je začel igračkati s smrtjo,! preden se ji popolnoma vda. (Voščil je Claire: "Lahko1 noč!" in ona je že precej Časa' ležala, ko je on stopil v svo-j jem spalnem plašču k veliki j omari iz mahagonijevega lesa, izvlekel zgornji predal in vzel majhen, s srebrom vdelan revolver. Igral se je s smrt nim orodjem in ga nabasal z majhnimi patronami. Nato je prisedel k toaletni mizici.
V celi hiši je vladala smrtna tišina. Od morja je bilo slišati le zamolklo butanje, valov. Poslušal je dolgo, da( bi ujel najmanjši glas, ki bi' 1 mu razodel, ali Claire spi, a j ni ničesar slišal. Potem je položil revolver na mizo in začel premišljevati.
"Ce obrnem vase smrtno | orožje — samo malo bi stre-! j slo — nobene bolečine, —j . Kaj bi bilo meni? — Za več-j no molk, noč, mir! In zanjo? Strah, sramota, obup!"
"Bah!" se je zaničljivo namrdnil. "Pozabili bi me isti | dan, ko bi me zagrebli. Mlada j dva sta preveč zatelebana drug v drugega, da bi se bri-j gala za samomorilca.v
In za življenje? Ena edina novica v listih in drugi dan globoko pozabi jen je, tako( globoko pozabljenje, kakor' spi nad egiptovskimi grobišči. i
Naslonil je glavo na roke ter do!ga in resno opazoval obraz, ki je strmel vanj iz zrcala. Bil je širok obraz z odločnimi, bledimi potezami, ki | so bile pod očmi nekoliko za-[ buhle. Izraz je bil miren. Niti sledu bolesti ali nervoznosti ni bilo v njem. "Vsaj ne morejo reči: Hipno omračenje duha", si Je mislil. "Irci bi si-| cer sklepali v svoji prokleti prijaznosti, da sem krivo pri-I
■ n	.i
segel.
Spet je prijel revolver, pre-iskal ga, dvignil ga počasi in skrbno z mize, nameril ozko cev na senca in jo pritisnil, da se je poznal vtis. Nekajj hipov je obdržal orožje v tej legi. Nato je tipal s kazalcem.
■
, -	m gt f. ": jetffc U' d L*
nil prn
vedno z mislijo: "Samo lahek pritisk in vse je -Minulo'.*' A naenkrat ga je preSinila mi! šel: 4lKaj se zgodi takoj po smrti z mojim telfesomf'' —' "SHužinčad me bo našla dru-1 go jutro, me bo surovo zagra-! bila in me z groznim zaničevanjem dvignila.. Zdravnik, zoprni doktor, Westropp in vedno pijani zdravnik za u-božce, ki ni smel prestopiti praga moje hiše, me bosta I obtipala po celem telesu in se . norčevala iz moje svetovno-I znane prismojenosti. In po moji zaslugi zbrana ogledna komisija s predsednikom Ned Galweyem bo imela tu sejo."
In poln zaničevanja nad samim seboj se je glasno nasmejal in dejal:
"Rimljani so imeli vsaj to prednost pred nami, da so se zavili v svojo togo, in nihče se ni upal skruniti svečanosti smrti."
Vrgel je orožje na mizo. Lahak blisk, pok, nekoliko dima, in gospod Hamberton je padel vznak, ne zadet, temuč iz strahu.
"Mali krogli ni bilo usojeno/' je zamrmral, "da bi našla grob v mojih možganih.''
Naenkrat je močni mož obledel kot stena; trepetal je po vsem telesu, in mrzli pot 'groze in strahu mu je stopil na čelo.
'-""»t	»j	-—-1-■» .
Ko je namreč gledal predse, je zapazil, da je kadeča se cev namerjena ravno v steno ali bolje rečeno pregrajo, ki je ločila njegovo in Clairino sobo. In ko je precenil visoči-ni in tik za steno je spala Clai re. Srce mu je hotelo nehati biti; pridržal je sapo in prisluhnil. Nobenega glasu ni bilo, ki bi mu razodel, da je sicer prestrašena, a ne zadeta. Kaj, če je izstrelek, s katerim se je tako zločinsko i-1 gračkal, prebil steno in našel svoj cilj v srcu edinega bitja, ki ga je res ljubil? Kako naj obrazloži? Kako se naj opraviči? Kako more stopiti pred, MaxweHa? In v spomin so 'mu prišle besede očeta Cos-j | jzroveja in ga pretresle v dno j duše. "Vi se ne morete sami ločiti s tega sveta/ mu je bil ! dejal.
Če bi bila Claire vsaj vpila! Toda niti najmanjši glas ni moti! grozne tišine, slišalo se je samo zamolklo pljuskanje morja.
Potem se je domislil: "Jaz se moram prepričati o resnici — sicer uihremP' Stopil Je k vratom, jih odprl rahlo in lezel po koridorju do vrat Clairine spalnice. Nobenega , glasu iz sobe. "Mrtva je/ si t je mislil, "v spanju se je v ' svoji nedolžnosti ločila od živ i ljenja." Potrkal je rahlo. Nobenega odgovora. Nato je, tresoč se kot kaplja na veji, j odprl vrata, v strahu, da se' utegnejo njegove strašne j slutnje uresničiti. Poklical je , z močnim negotovim glasom:' I "Claire!"	\
še vedno nobenega odgovora.
Skoraj obupno je potem kriknil njeno ime.
Ona se je obrnila in dejala z zaspanim glasom: j "Da! Kdo je? Kaj je?" | "Jaz sem," je dejal. "Mislil sem, da ti je nekoliko slabo."
"O, ne. Koliko je ura?"
"Polnoči. Zelo mi je žai, da sem te motil. Le spi da-ilje!"	' .. |
Rahlo je zaprl vrata za seboj in odšel v svojo sobo. In zgodilo se je nekaj nenavad-' nega. Padel je ob postelji na kolena in molil* ! "Zahvaljujem se ti, vsemogočni Bog, Oče nebes in zemlje, za usmiljenje, ki si ga iz^ kazal svojemu nevrednemu služabniku!1'
1 Zakrivši svoj obraz v blazine, je ječal: I "Bog je! Boe je!" I Nato je vstal, prijel revolver, potegnil naboje iz niega in ga z njimi položil ni določeno mesto; slekel se je in se podal k počitku. Toda to noč ni zatisnil očesa.
Strah mu je tičal v kosteh
, več tednov. A izginil Je poca-j
1
• : , M,.. :,.. & ...
I. »ov »IIV.
"Samo nekoliko zdrčati," je dejal. "Spustiti se samo za ' trenutek — in vse mine. Če I je kje mir, je v teh valovih."
In zamislil se je v te misli, | dočim je opazoval vodo, ki se je vrtinčila ob rilcu, opazo« | val zarezo, ki jo je sekalrilec v valove, opazoval šumeče -sikajoče valove na obeh straneh. Slednjič je bil kakor hipnotiziran. Nepremično strme nje v zelene in bele valove j mu je zmedlo pogled. Temu | se je pridružila omotica, da ni mogel več presojati. Slednjič se mu je zdelo, da je svoje {strašno dejanje že izvršil in da se že nahaja v valovih. In ta občutek se ga je vedno iz-nova polastil, vsakokrat z močnejšo silo, dokler ni po-| polnoma izgubil oblasti nad samim seboi. Ravno je hotel izpustiti jadrnik, ko ga je po-: klical iiripavi glas Neda Gal-weya nazaj k zavesti. "Za I božjo voljo, gospod, stopite s klopi! Če padetp v morje, me nobena oblast na svetu ne reši vrvi!"
V prvem hipu ga gospod Hamberton ni razumel Nato se je nasmejal z razvnetim humorjem in sedel. Naenkrat je vprašal:
| "Kako misliš t Če padem iz čolna, kaj se zgodi s teboj r
j	Dal)« prffeoda Jl£.
i*	tMm .	I*
To je 5e bolj utrdilo njegovo željo, da napravi vsemu konec in se potopi v sen brez sanj, ki se mu je še edino zdel vreden hrepenenja.
Nekega poznega jesenskega večera je bil gospod Hamberton v ribiškem čolnu Neda Galweya na morju. Te male vožnje so mu bile v veliko veselje. Čimbolj viharno je bilo vreme, čim divjejši elementi, tem večje njegovo veselje. Ned je navadno sedel ob krmilu; bil je izvrsten mui nar. Gospod Hamberton je mnogokrat opazoval z radovednostjo in obenem z občudovanjem dolgo, okorno postavo, molčeči, neprodirni izraz njegovega obličja z rdečo, valujočo brado. In često-krat je moral občudovati tudi skrb in pazljivost, s katero je mož kljub svoji navidezni brezbrižnosti vodil čoln. Ned je med vso vožnjo pOfiizno~fiT nepremično molčal, kakor bi se bal, da bi ne motil gospoda Hambertona. Govoril je le, "Če ga je kaj vprašal. 1 Kadar je bilo morje mirno, je gospod Hamberton navadno sedel na koncu čolna in sloneč na blazina kaj čital ali pa opazoval valove. Če je bilo viharno, je stal rU. klopi in se 'držal za jadrnik. Z vsakim j čolnovim sunkom se je zagu-gal.
Nebo je bilo črno in mračno, kakor bi se pripravljalo k viharju. S suhega je vlekel močan veter in dvigal viharne valove, ki so se na bregu razbijali v penečo se meglo.
Dočim je Ned krmi! naravnost na valove, se mu je posrečilo, da se je izognil nevarnim globinam med valovi. In šlo je prav dobro, četudi je parkrar udarilo nekaj valov čez čoln; vode je prav malo ostalo v čolnu. Ned jo je iz-pljuskal s svojo prosto roko. Gospod Hamberton je stal ob zadnji klopi blizu rilca, a tako, da se je lahko opiral na jadrnik. Stara, strašna izkuš-njava se ga je spet polaščala ! z vso silo.	-
si in stara izkušnjava se le J spet vžbudila. Mičdtem si ie 1 izmuslil načrt, kako se bb otresel življenja, da bi najbolj bistroumni zarivnik in naj-j bol) brihtni član ogledne komisije ne taogd dragega Samiti kot nesrečo. Po oni stra-1 šrit noči je bil nekaj tednov ves razmišljen in raztresen. Mnogokrat jfc zapažil, kako ga žalostno motrijo Clairine velike, rjave Oči, kakor bi ga hotele vprašati, zakaj je prišel ponoči v sobo; in mnogokrat se je zalotil pri vpfala-nju: "Ali ve kaj? Ali sumt kaj?" Navsezadnje se mu je zdelo, da se je odprl med njima velik prepad nezaupanja. Dejal je: "Nova ljubezen je staro pregnala." In ona je mi-( slila: "Ali se papa boji, da sem vso svojo ljubezen naklo nila Robertu?"
m NH KONCERT
katerega priredi
Slovenska Godba "Bled"
v nedeljo dne 14 novembra '20.
V BIRKOVI DVORANI.
PROGRAM:
1.	March Chicago Tribune.......................................P. Chambers,
2.	Overture Morning, Noon and Night in Viena.................... F. V. Suppe
3- Waltz "Espana" .............................................E. Waldteufel,
| 4. Scsetette from Lucia.............................................Donizetti
5. Selection "The Prince of Pilaen" ..................................D. Luders
10 MINUT ODMORA.
I 6. Overture "Orpheus" . . . i...................................... J. Offenback
7.	The Waltz we Love..............................................A. Vecsey
8.	La Poloma .......................................................Gradier
. 9. Potpourie Operatic Masterpieces..............................V. F. Safranek
ic. March Amicizia.............................................. P. Chambers
Vsi zgoraj navedeni komadi so delo svetovno priznanih mojstrov na muzikaličnem polju. Mi se hočemo pa potruditi, da jih zaigramo kolikor mogoče dovršeno, tako, da bodo imeli ljubitelji godbe gotovo velik užitek. - Plesa željnim bode ta večer tudi gotovo vstreženo, ker se po koncertu prične ples in prosta zabava.
Za obilno udeležbo se priporoča L____"__________GODBA "BLED"
>	Dr, H. 0. Stern, 1 ! Dr. S. Hollander
zobozdravnika
! 1355E.55thSt.vog.Sl.Cliir j
Vstop u 55. cesti nad lekarno i
>	t \,
Ure od 9. zjutraj do 8. »večer.
Govori se slovensko.
l lfičEM JOE FELICUANA iz Rovi-. šča pri Studencu. Ztdnikrat sem sliftal o njem, da se nahaja v New Yorku. I Prosim da se oglaai pismemo aH pa osebno na Anton Fellcijan, 3100 St. , Clair ave., ker mu imam nekaj vaine-ga za sporočiti iz stare domovine, ker . so mu oče in msti umrli. Ako kdo dru* gi bere te vrstice in ga pozna ga pro-I sim, da mu to pove.	(134)
* ii j -
' NAPRODAJ JE dobro upeljana go-f stilna in restavrant. Izvrstna prilika I za rojake. Poizve se v uredništvu.
(132)
Daj^veZThi noč, najboljši LINIMENT ' za vse prilike, otekline, izpahke L in bolestne mišice. Najboljše sredstvo zs drgnenje. I	Po TMti lekarnah.
NAZNANILO.
Cen j. občinstvu nsznanjsm, ds sprejemam v shranitev (storage) pohištvo ; in druge stvari.
JOSEPH KOTNIK. ; ——:- 1007 K. Šlst 8L_J
NAZNANILO.
Naznanjava cenjenemu občinstvu, I da sva prevzela The
Motor
Top and
, Trimming Co. na 1074 E. 68th St. (vogal E. 00. cesta in Euclid ave.) Bar-' vava avtomobile po vašem okusu, lično in trpetno, dalje izdelujeva nove in popravljava stare strehe (top«) za ! avtomobila, zaatore (curtens) in se-deie. Delo je prvovrstno in garantirano. Cen« zmerne.
Se priporočava rojakom The L. L. Painting and Trimming Co. JAKOB in IGNAC LUZNER, lastnika _ (Fri. 15, Feb.)
V NAJEM SE DA stanovanje, 5 sob, kopališče, gorkota, elektrika. Odda se čistim in dobrim ljudem. 1140 Norwood Rd.	(131)
„ CUNARD LINIJA
Božične plovbe.
/ S. S. Caronia, 20,000 ton, odplo-ve 25. nov.
Cena 2. razred ........$180.00
in $5.00 voj. dtvka.
Cena 3. razred........$125.00
in $5.0) voj. davka, i S. S. Saxonia, 14.00 ton, odplo-l\	ve 0. decembra
\\ Cena 2. razred ...____$180.00
I) i $5.00 voj. davka.
^ Cena 3. razred ....... $125.00
in $5.00 vo). davka. Največji parniki. DIREKTNO V HAMBURG
■	Cena 3. razreda, Cherbourg, via
■	Hamburg $120.20 in $5 voj. dav.
Agent je v va&m mestu ali V'	okolici.
Anchor Linija
ji	S. S. ITALIA
ji Odpluje 17. novembra . .na Dubrovnik in Trst i
Cena v DL razredu:
Dubrovnik ..............$125.00 "
ji Trst....................$100.00
ji	In $5.00 vojni davek.
j;: V vašem mestu se nahaja agent Cunard Anchor li-j; nije. Pojdite k njemu.
I MARTINOV VEČER.
I KLUB DRUŠTEV SOVENSKEGA NAR. DOMA,
priredi
I v soboto dne 13. nov. '20
Martinov večer. Pričetek zabave ob 7 uri zvečer.
Kdor želi biti domač med domačimi, naj ne pozabi priti na ta večer v S. N. Dom, kjer se ta prireditev vriL Za izvrstno zabavo, dobra jedila in hladilne pijače ■ bode skrbljeno.
V SOBOTO 13. NOV. 1930 VSI V S. N. DOM.
Vcsclicni odbor*

r-........ j*;, is, ...	m-	• * rut * •
*--- . ________ »gi -'U'J """"'•
1	NAlOOMIMAt
Za Ameriko - - . - $4.00 Za ClaraJand pa pošti - $5.00
Za Evropo ...... $5.50 Powimaaiia številka ■ . ■ 3c
—<«-« - p*«* -
M1» St CU.r A* N. B Cleveland. Ohio TI Cay. Prt—»« I« MMES D^EPEC, Mis^ ' ">UIS J. P1RC, UUm ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY __
^^g^sczzsii—	.......—_____ .' ' -	'	1	■■■,..
Read bj-25.099 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rales on request. American in spirit Foreign in language only
Entered aa seesnd-claat natter January 5th 1t00, at tfte pest office «i Cleveland. Ohio under the Aft of March 3rd, 1871.	^__
^jjj^s	No. 131. Fri. Nov. 12th 1920
Da Ibodo vsi na jasnem.
Opomba uredništva: Namesto Članka priobčujemo danes pismo, ki nam je bilo poslano po Mr. A. Grdini. Kot znano rojakom je strokovna delavska organizacija v Ljubljani poslala v Ameriko javno vprašanje, kam so chicaški socijalisti zapravili denar milijondolarskega fonda. Ko Je Etbin Kristan prišel v domovino, so mislili delavci, da. je prinesel s seboj ta denar za odločen boj proti Italijanom, toda Kri* stan je prinesel le posmeh. Raditega so organizirani delav. cl v Sloveniji vprašali, kaj je s tem denarjem. Na to vprašanje delavcev v domovini je Rep. Združenje v Chicagi odgovorilo, kakor navadno — v jako surovem tonu ter pri tem osebno napadlo Mr. A. Grdino ter urednika tega lista, ki pri celi stvari nima ničesar opraviti. Socijalistom v Chicagi teže voda v grlo, zato so postali božjastni. Sicer pa bo dopis Mr. Grdine dovolj pojasnil to zadevo.
Čudim se, da se je Rep. Združenje zopet oglasilo, ker kot organizacija je zgubila ves kredit, ugled in Slovenci danes le s stisnjenimi pestmi še zro na to "združenje" ki je odneslo toliko narodnega denarja. Sicer pa vodstvo Rep. Združenja v svoji zadnji "okrožnici", ki jo je razposlalo listom, priznava samo, da ni več Rep. Združenje, ampak — mi socijalistiI Tako torej, sedaj smo na jasnem! Pri njih se je vžgala streha, silno je zagrmelo, pa nič strahu povzročilo, da celo vesel sem bil, ker za oblačnim obnebjem se je zakrivala prava resnica. Narod ni vedel pri čem je, po grmenju pa se je to razčistilo in tako smo sedaj na jasnem, zakaj se je pobiralo za milijondolarski fond.
"Gospodje socijalisti", kakor se danes sami nazivtte, (kar ste pa pred enim letom stokrat zatajali pred državnimi oblastmi in pred narodom), le počasi, nič se ne hudujte, ntogoče se bodete malo ohladili, če se malo bolj jasno pogovorimo. Nikdar ne skušajte s praznimi frazami pob^i dejstva in narodu natresati peska v oči. S tem, da vržete nekaj kraljeva&ih psovk v Javnost in par praznih izgovorov, s tem stvar de ni odpravljena. S tem niste ničesar povedali. Da so kralje vaši pristaši vaše stranke, smo vam že dokazali, kajti Kristan v LJubljani je prisegel kralju in mu obljubil zvestobo, postal njegov minister, in še danes, ko je v pokoju, vleče za to letno 32.000 kron pokojnine.
Ko je S. N. Z. kateri vi blufarsko očitate "kraljeva-štvo" začela zbiati za Relief v staro domovino, ko je opozo-rfla narod na silno potrebo in mizerijo, ki vlada doma, je vas to silno bodlo, in zakleli ste se: Nekaj moramo tudi mi ukre , niti, ker sicer smo popolnoma poteptani. Prefrigani kolovodje socijalistov, kakor se v okrožnici Rep. Združenja na-zivate, dasi ste to stokrat tajili pred državnimi uradniki, ko vam Je voda v grlo tekla, ste izumili svojo pot, da napolnite malho. Potreben je bil za vas milijon dolarski fond. Tod* kako priti pred narod, kajti narod vpraša, zakaj se daje in kam bo šlo. Namena niste smeli povedati, kakor ste sami napisali, kajti če bi ljudje vedeli, zakaj se daje, bi vas metali iz niš, da pa pobirate za zaboje in relief, pa tega trditi niste mogli, ker ste prej s tako satansko zlobo napadli to podjetje. Raditega ste nabirali za milijondolarski fond nejasno, s skritimi dejstvi. Pisali ste: Potem bodemo povedali, kričali ste, pomagajmo narodu v domovini. Kaj pomeni beseda "pomagajmo^' v času, ko je bil narod doma brez obleke in hrane! Na drugi strani ste pa zopet kričali, da narod doma * ničesar ne potrebuje. To je čista resnica, znana vsemu našte-mu narodu v Ameriki. Ali se ne pravi to slepiti narod. Tako ste delali, dokler vas nismo mi prisilili, da ste odnehali s slepomišenjem, dokler niso prispela iz domovine pisma, pisana s solzami v očeh in hvaležnosti polna za prejeto blago, proti kateremu ste vi tako nesramno pisarili. Kaj ste počenjali proti članom in članicam S. N. Ž. ko so nabirali za siromake', na vse to ste čez noč kar lepo pozabili.
In ali ni resnica, da ste nabirali za milijondolarski fond pod lažnivimi, sleparskim^ pretvezami? Kolektorji vašega kalibra so govorili, da je vseeno, ako se da za S. N. Z. ali za vaSe korito. Toda nikarte ne mislite, da imate yi vselej zadnjo besedo, nič ne mislite, da bodemo trpeli ali da smo trpeli vaš boljševiški absolutizem. Saj imamo nase časopisje, ki stoji na straži in skrbi zato, da svet zve resnico in poroča o vaših nečednih, umazano - rudečih namenih. Ves vaš zagovor, spremljevan z zaničevanjem, osebnim napadom, ni povzročil druzega rezultata, kot da ste vzeli vero še par onim osebam, ki so dosedaj skupno trobile z vami.
Kako silna potvorba resnice je, ko sedaj trdite, da so ameriški rojaki vedeli, da gre fond v "politične namene". Ali ste vi brez pameti, ali pa mislite, da smo mi tako štra-masti, da ne bodemo znali take stvari razlagati. Ali niste bili prisiljeni vračati denar strankam nazaj, katerega ste , kolek tal i pod napačnimi pretvezami? Ako bi bili odkritij ako bi tedaj povedali, kakor priznavate danes, da ste socijalisti, kar ste tedaj zamolčali, ako bi tedaj ljudem odkrito povedali. da nameravate v Ljubljani kupiti tiskamo, kar ste tudi storili — bogme .tedaj ne bi dobili skupaj petsto centov /a milijondolarski fond. Ali ni javna tajnost, da ste se v glavnem odbora raditega sprli in skoro stepli, ker je bil del glavnih odbornikov Rep. Združenja zato, da se denar uporabi, zakar je bil nabran, za proti italijansko propagando, ne pa za tiskarne, da boljseviške zgage v Ljubljani kosmate dobičke vlečejo. $10.000, torej ena šestina nabranega denar-; ja, je šlo za vašo privatno tiskarno v Ljubljani, od katere imajo korist le delničarji, neznaten broj privatnikov, ki bodejo od tega imeli korist. In ali ni raditega zaropotalo v va-čem glavnem odboru, da ste zgubili kar čez noč vse one gl. odbornike, ki so bili iskreni v svojem prepričanju? Zakaj
. k* -	i- : » - & .^fcjfeS...... J, .......-
se je razbil vaš glavni odbor, ako ne radi dejstva, da se je manipuliralo z narodnim denarjem v druge svrhe kol Je bil
nabran?	«	, ,
Vaše psovke "kraljevaši" vsega tega ne morejo pokriti, in tudi Kristana ne morejo diskreditlrati, ker on kredita pri nas sploh ni imel. Sicer se p* ne bojte za nJega, on je kunde, nihče mu ne bo lasu skrivil. Kakor hitro je ugasnilo Rep. Združenje, je Kristan pobral kopita v LJubljano, s se-| boj pa je nesel še $5000 za popotnico. Koliko naših rojakov se je peljalo z istim parnikom v domovino kot Kristan, in d očim je Kristan kot gospod v sijajnem prvem razredu piš-| ke obiral in se držal za trebuh, so pa oni, Id so prispevali za milijondolarski fond, podili spodaj v tretjem razredu ščurke in muhe iz svoje juhe in kaše. Vidite, to je kraljevaštvo, to je socijalizem, pri katerem smo vsi "enaki".	j,
O čemur trdite, da ste darovali $5000 za Jugoslav Relief, o tem kar molčite, kajti nikdar ne bi tega naredili, če bi vas ravno Ameriška Domovina ne pošlatala za prste in vas moralno ter dejansko prisilila k temu. Zato pa danes kričite neprestano z bolestnim krikom: Pire, Pire, Pire! Da, to je bila šiba, ki vam je bila vedno za petami.
Kaj ste pa storili z vašim Commercial Board? Kaj kričite, o Zalazniku in razdelitvi blaga V domovini? Le nikar preveč ponosni ne bodite na to, prvič ker ste idejo ukradli nam, drugič pa je vprašanje, če niste več škode naredili kot koristi. Tudi jaz vem o tem marsikaj, res je, da ljudje po Ljubljani nosijo nekakšne cegelce okoli kazati, in vsak ki pride iz Amerike je oblegan od teh rojakov, da razjasni, kdaj in kako bodejo dobili to, kar je bilo v Ameriki plačano in poslano? Tako sem tudi jaz moral odgovarjati na številna taka vprašanja. Torej naredite red v lastni hiši.
Na vaš dodatek, da je pogrebnik Grdina prišel v urad Strokovne Zveze dalevcev, ste se zopet urezali. Grdina ni bil v-tem uradu, pač pa mož, ki več velja kot Grdina. Ni treba vedeti za iijegiovo ime, ker je škoda uglednih ljudi, da bi jih glodali po vaših umazanih, listih. Vprašanje je le, če je če kateri človek, ki ni bil oglodan do kosti od vas, ako ni trobil v vaš rog.
No, in konečno ste malo pomežiknili z očmi in zavpili: Pire, Grdina, račune, račune reliefov! O joj, kaj pa zdaj. Nič strahu. Računi so tukaj tako v redu spravljeni, da bi vi dobro počutili okoli srca, če bi bila ista pri vas. Za me bo mu je umrla, tako da računi slabo kažejo. Jaz pa za moje re-life delam take račune, da se mi solnce utrinja, pa vse zaman delam take račune, da se mi solnce utrinja, pa vse zaman, primanjkljaj bode, in ta primankljaj teh narodnih davkov je v mojem žepu tako narastel, da debelo gledam. Pri nas raje svoje doložimo, kadar je treba kaj narediti, in tudi v prvem razredu se ne vozimo okoli kot se gospod Kristan. Veste pa, da mi Clevelandčani ne bodemo selili iz Clevelanda kar tako, kakor vi mufate iz Chicage na vse vetrove. Kadar se ladija potaplja, miši bežijo, tako se je zgodilo pri vas, naš čoln pa dobro vozi, in krmarji so vsak na svojem mestu.
Tako imate sedaj gradiva dovolj čez zimo, kosti sem vam dal za glodanje polno skledo, in ker ste lačni, imate priliko, da se nasitite. Kadar vam zmanjka, pa mi povejte, kosti je še dovolj za obiranje.
A. Grdina.
UOPl Sij.
> Point Marion, Pa. Cenjeno uredništvo. Ker mislim, da ni bilo še nikdar nobenega dopisa od tukaj, zato sem se namenil jaz popisati nekaj o tukajšnih razmerah. Mesto Point Marion je majhno in precej prijazno mesteco, obdano i malimi hribi, ki nudijo v poletju krasen razgled. Od Pittsburga je naša naselbina oddaljena 91 milj? nepa 191 kakor sem slišal v Cleve-laifdu. lz~Pittsburga sem vozijo dve železnici, Baltimore & Ohio, naravnost v naše mesto, Pennsylvania pa vozi v West Point Marion.
Ker sem dobil zadnji teden več pisem od rojakov, v kafe-rih me vprašujejo radi delavskih razmer, in ker ne morem odgovoriti vsakomur posebej, in ker vem, da vsi ti rojaki' čitajo naš cenjeni list Ameriška Domovina, zato odgovorim vsem skupaj s tem dopisom. Tukaj se dela vsak dan, vsaj odkar sem jaz tukaj. Delo se je dozdaj lahko dobilo, sedaj pa ne vem kako bo. ker so ljudje začeli prihajati od vseh strani. Plača od tona, premoga s strojem 52'/2 od tona, s pikom pa 81 - 87, 91 in 96c. Premog je visok od 6 do 8 čevljev. Družba se imenuje Locust Hill Coal Co. Je pa tudi dosti drugih premo-govih rovov v tej okolici, kjer mi pa ni znano kako se dela in kakšne so plače. Če katej rega veseli, lahko pride sem pogledat in se sam prepriča kako je. Slovencev ni dosti tu kaj, dve družini in trije ali 4 samci. Torej sedaj veste kako je tukaj. Zaslužek je tako, da eni toliko zaslužijo, drugi pa toliko. Razloček je od delavca in prostora.
Pred dobrim tednomHsem bil v Clevelandu in ne smem oozabiti se zahvaliti družini Koprivec na 76. cesti in družini Kamin za lepo in prijazno postrežbo, ker so mi jako dobro oostregli z vsem, kar so imeli in kar potrebuje popotnik, ko pride iz tujega Wn>H. ?Am iim vsem zdravja in zadovoljnosti in da se zopet srečno snidemo.
v	5 ' ■: -j - , ,7 _ v ff - :
Konečno pozdravljam Slovence v Clevelandu in zeHm njih listu mnogo napredka, ker spoznam, da je Ameriška Domovina koristen in napreden list za naše Slovence v Ameriki.
Tony Stepech, Box 16.
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA.
Cleveland, O. Prejeli smo te dni zopet od Jugoslovanske Matije v Ljubljani sledeče stvari: 4 koledarje za leto 1920, založila Narodna Tiskarna v Gorici. V tem koledarju je mnogo slik od zadnje vojne, ki kažejo kako so razna mesta in vasi na Goriškem porušene, kako so Avstrijci obešali leta 1918 v O-drezu ob Plavi zajete vojake Čeho - sloveške divizije, ki so se bojevali na laški strani. Vidijo se razvaline cerkev v Št. Andrežu pri Gorici, Kanal po vojski, pozabljeni mrt vec. Podgora pri Gorici, Št. Ferjan pri Gorici, Tolmin po vojski, Bovec, Deško semenišče v Gorici, Dolenja Vrtojba, Cerkev na gradu pri Mirni, Pevna prr Gorici, padli vojaki, sv. Lucija pri Tolminu, Št. Peter pri Gorici, Gradišče nad Renčami, Bovec, Bilje, Renče, železniški most j čez Vipavo v Povodnjih Ru-bijah, snemanje zvonov na « Banjašicah, vojna bolnica v cerkvi sv. Tilna v SvetenT pri ( Komnu na Krasu, solkanski železniški most porušen 1917. Nadalje dobimo sliko pred- ■ sednika Wilsona in več dru- i gih malih slik. Priobčen je
življenjepis Rev...... Andrej ,
Smrekarja, župnika v Collin- < woodu, ki je umrl 9. Sept. ; 1913. Njegova slika in slika njegove rojstne hiše v Knežl.
Poleg koledarjev je dobila -Zveza tudi dvoje brošur: "Do kumenti o Jadanskem vprašanju", jako zanimivo za ci- , tati. Poslane so tudi članske karte za 3tedečd člane: Fr. Tomažič, F. M. Intihar, Louis Knaus, Alojzija Čebular. Ir-nac Smuk, Jos*- Štampfel, j Karol Rogel, Mike Lah, John j Pn*anc. Jos. Boldin, Anto- ,
NOVA IMENA
nekaterih
Severnih Družinskih Preparacij
Naznanjamo, da tmo odredili nova in kraČja imena za sledeče preparacij e:
Severov ARTON, srčni stimulant, do tedaj znan
kot StVifOVQ srčno tottika. Severov
BALZOL, splošna tonflra, do sedaj znan. kot Severov šivljenski balsam.
Severov BLODAL, zdravilo za popravo, do tedaj znano kot Severov kričiš tilec.
Severov ESKO, antiseptično mazilo za kožne bolez» ni, do sedaj znano kot Stverovo mašilo sa koio.
Severov LEDSYL, za nered ledic in jeter, do sedaj znan kot Severovo sdravilo sa ledica in jetra.
Kadar kupujete ta Severova zdravila, JS» kličite, s imenom, kakor to zgoraj naznačena. Naprodaj so ▼ vaeh lekarnah. Bodite vedno prepričani, da dobite prava zdravila. Odk)onite vse ptonaredbe. Kjer vam lekarnar ne more posfreči i njimi, se obrnite direktno na naa.
W. F. SEVERA CO., Cedar Radidi, Iowa
Najboljše! Najbolj sigurno!	j
Najbolj praktično!	\
Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare	jj
Hi« Lake Shore Banking & Trust	\
Vogal 55. ceste in St. Clair Ave. Cleveland, O.
~ Stara Lake Shore banka Izdaje bančne men j Ice. (for. draft)	S
katere se izplačujejo po celem evetu, posebno pa pri iucoalovaneklh	v
denarnih zavodih, kakor hitro ae predložijo v Izplačilo.	ri
Vložite svoje prihranke in imeite tvoje bknčne peele t banko,	a
katere OGROMNO PREM02ENJB znala tvoto preko $20.000.'XX).	J
Mi plačujemo 4 procente obresti od vaeh vlog. Vse nale podruf-	(J
nice imajo lujezemaki oddelek, preko katerega morete poslati denar	g
i staro domovino. Posebno pozornoat potvečamo Jugotlovjuimu v	J
Collinwoodu v naši na novo otvorfenl podružnici na EUCLID AVE.	(j
IN 1VANHOE ROAD.	(t
------------------------------:-:---—t—•—-------------——4|
NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC:	9
E. SSlh St. a SL Clalr Ave. 8t Clalr Ave. A E. 12*th St	(j
Pnuptki Ave. ft Huron Road Superior Ave. A E. 12Sth St	A
Superior a Addiaon Road, Euclid Ave. 4 Ivanbee Read.	V
Točnost in sigurnost je naše geslo.
-J	.....
Za vse informacije, pošiljanja denarja, kako morete dobiti vale	/
rojake in prijatelje k tebi. so vselej obrnite na upravitelja natega	;
tujezemtkega oddelka g. J. B. MihalleviC, ki vam hoče vselej pri-	(j
jazno poatreči in dati vse potrebne informacije. •	i
Pridite oeebno ali pa pilite na	^
The Lake Shore Banking & Trust Company
S. 55th St A St. Clair Ave. Cleveland. O-	i
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
BOŽIČNI PRAZNIKI SE BLIŽAJO. V TEM ČASU HOTE ALI NEHOTE BOLJ POGOSTO MISLIMO NA SVOJE LJUDI ONKRAJ OCEANA. POTOVANJE V ŠTABI KRAJ. Ako ite namenjeni potovati v stari kraj In obhajati praznike v krogu svojih dragih, potom je sedaj Hm ' da se odločite za odhod in ai preskrbfte parnik in drugo. Za ta slučaj Vam naša tvrdka nudi točno In polteno postrežbo. Najboljle priložnosti na razpolago so: PABNIKI ZA TRST: 16. nov Pannonia; 18. nov. Belvedere; 3. dec. Argentina in 22. dec. President Wilson. To so vsi parniki. Id gredo direktno na Trst. (Ako pa komete iti na Genovo in potem s vlakom na Trst, kar Vam razne firme neodkrito ponujajo, Vam pa tudi mi lahko postrežemo). Pilite po vozni red.
- PABNIKI NA HAVBE IN CHEBBUBG: 11. nov. Imperator; 13. nov. LA Lorraine; 20. nov. La Touraine; 23. nov Aquitania; 25. nov. Caronia; 27. nov. La Savoie; I. dec. La France; 4. dec. Bochara-beau; 9. dec. Imperator; 9. dec. Salwonis; 11. dec. La Lorrine; 14. dec. Aquitania.
IZ STAREGA KBAJA Je ie prillo na stotine potnikov — bratov, sester, o'rok, starilev, nevest, prijateljev itd., za katere Je naša tvrdka napravila potrebne listine in iim poslala, oziroma preskrbela karte, številna zahvalna pisma pričajo, da naša tvrdka stori za potnike toliko, kolikor se sploh da storiti. Mnogi rojaki kupijo v svojem kraju karte za svoje sorodnike, e ko isti pridejo v New York in imajo sitnosti na Ellis Islandu, pa nas prosijo za pomoč. Treba je, da na to vnaprej mislite in si tako prihranite nepotrebne sitnosti in stroške. Aki ste toraj namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, potem Vam in Vašemu potniku v korist da naši tvrdkl poverite tozadevne posle. POŠILJANJE DENARJA. Že od nekdej pošiljajo ameriški rojaki svoj cem v stari kraj denarna -darila za praznike, v tem večji meri pa bodo to storili sedal, ko Je v starem kraju potreba toliko večja. Tudi v tem sluSaju Vam more biti naša tvrdka na razpolago. Naše cene so vedno med najnižjimi in tudi v točnosti ne zaostaja naša tvrdka med najtočnejšimi.
Za nadaljna pojasnila pišite na:
LEO ZAKRAJŠEK,
70 — 9th A VIL, NEW YORK CITY ....................................m«.............................................
MKJT V Ijiff i H
PABOBBODNE LISTKE prodajamo za vse črte. PoHlJsmo denar v vse krsje sveta. Mi vam pomagamo v veaki pravni zadevi, ki jo imate.
PRIDITE K NAM. Odprto vsak večer de 8. are.
The Lorain SI. Savings S Trust Co.
Največja poliljalnica denarja ifi prodaja parobrodfllh listkov v Clevelandu.
Vogal Lorain St in Fultoo Rd.
je ori podružnici dr. Korošec v Collinwood, O.
Člani se opozarjajo, da pridejo na sejo, nocoj, 12. nov. kjer si lahko koledar in druge j stvari ogledajo. Pripeljite-Se nove člane, da se vpišejo v Jugoslovansko Matico, ki je danes najbolj potrebna orga-;. nizacijrf v stari domovini. Rešite Slovence in Slovenke iz italijanskih krempljev.
Fr. Hudovernik.
Velike Poljane, Slovenija. Prosim, da piobčite sledeče vrstice v va§ cenjeni list Ameriška Domovina. Sicer ni rav no zanimivo, pač pa poučiji-vo in koristno za naše rojake v Ameriki, ki so namenjeni na pot v staro domovino. Jaz pišem OBebni doživljaj in resnico. Poročati namreč imam kaj sem hudega doživel in ob čutil na parniku President Wilson, na katerem sem po-'(| to val v domovino. Imel sem j (S priložnost opazovati postrež- g bo tretjega razreda. Ne smem ^ kritizirati nezadostne, pač pa neužitne hrane, ki ni za ljudi, ampak za živali z rilci. Vsa-kovrstne zmesi in mrčesja in ( lazic, vsega je bilo dovolj. < Zaduhli prostori, sobe z 250 < do 300 osebami, brez oken z« < zpačenje. Sveži zrak (?) se < je dobil le pri vhodu pri stop- 1 njicah. Drugače je bilo vse 1 zabito kot za ujetnik«. Vsak ( potnik se ima zahvaliti mir* j nemu morju, da je bil lahko na krovu, drugače bi več potnikov šlo med ribe. Zato pa opominjam, da če komu v A-meriki postanejo pretrda tia ] in se mu bo zahotelo v domo- { vino med lizati, naj bo tam { vsaj toliko časa, da si prihra- { ni denar za drugi razred in ( ne bo mu žal za tiste cente, < pač pa se bo sicer bridko ke- j sal in nikdar pozabil grdobe 1 tretjega razreda; Obljubil < sem, da sporočim to javnosti, 1 ker sem imel priložnost opa- < zovati * toi ceremonijo, kjer 1 sem bil tudi jaz zapopaden. < Da si nisem kupoval posebne \ hrane, bi najbrž nikdar ne < dospel domov.	<
________s___- ... ____I - ; -1- ^ ii
Ne svetujem pa sedaj niko mu r iti v staro domovino, ker kdor se zaveda in ima srce za svojo rojstno domovino, se mu bo bridko solzilo, ko bo videl revščino, ki vlada tam. Amerikanec sje med tukaj-šnim ljudstvom kot aristo-krat, ljudstvo okoli njega kot berači. Se razume, da tarnajo, javkajo, jokajo, toda pomagati si ne morejo, ker za sedaj ni nobenega izhoda. Kot pravi pregovor Naprej ne vem, nazaj ne smem. Ubogo ljudstvo!
Nimam sicer dosti enerži-je splošno vse opazovati kaj se godi po Sloveniji, pač pa le nekoliko zasledujem v svo jem krogu, kako se argumentira. Kako je bilo na Koroškem? Iz vse SloVenije se je . eksportiralo živila tja ter se agitiralo, da bi ljudstvo glasovalo za svojo rojstno domovino. Toda krivica je bila taka, da se je Koroška priklopih Avstriji, kar je v resnici velik udarec za Slovenijo. To se ve, da se bodo ponemčurjeni Korošci bridko kesali, obžalovati je le pristne Slovence, ki so sedaj prisiljeni »ostati v tujem jarmp. Ako ne bo ljudstvo dobilo pravočasno za ved nosti, tedaj bodemo kmalu eno za drugim zgubili narod in deželo, podjarmljeni v tujih državah iz katerih ne bo izhoda kot s prelivanjem krvi.	r
Iskrenemu Slovencu se krči srce, duh ga mori, ko vidi svoje brate, da so lačni in ne-zaupni proti svoji materi Sloveniji. Slovenski motorman iz
Amerike.
~ POZOR.
^i^Pjmn nvnrosfa) krasne hiSe, k' vam bodo ur'lale.
il. LUCIC, Real fecaie.
Rrf.	ix)
POZOR SLOVENCI! ,
Sedal ie le Cas, da si nsm«te rfober jaboViiik eo nizkt ceni. Narobe ts lahko orl Mike Setn'kariu, Gla^ ase. ali pa pri John Dre^Gejj^O
ga lahko aa dem, ako take leHto (131)
•1	,.«.. .i- j
"Ameriška Domovin.", Friday November 13th 1920.
Shod socialnih demokratov. V nedeljo žjutmj se je vršil volivni shod socialnih emokratov v veliki dvorani hotela Union* Na njem je poročal EtbiiiJKristan o pripravah za volitve v konstituan-to in pozival delavstvo, naj odda svoje glasove socialni demokracija. Komunisti,\ki so se bili zbrali v precejšnjem številu na tem zborovanju, sq vzdignili proti Etbinu Kristanu hrup in ropot, da je ^moral prekiniti svoj govor in je nastala nevarnost, da se shod razbije. Kocmur, predsednik zborovanju, je skušal z vsemi silami miriti komuni stične duhove in rešiti Krista na ter soc. demokratično stranko javne blamaže. V svoji nerodnosti je komuniste, mesto da bi jih miril, začel izzivati In malo je manjkalo, da se ni začel v dvorani pretep med socialno - demokratičnimi in komunistični-1 mi delavci. "Živela sovjetska republika (" "Živel*, soc. revolucija!*' je pretresalo, zbo-rovalno dvorano. Da se pre-1 preči najhujše, se je oglasil k j besedi sodrug Golouh, in je pozival komuniste k discipli-1 ni, češ, da je vsaka nediscipliniranost le v prid in korist: meščanskim strankam. Nikar ng kričite po socialni re-voliciji, ko je Lenin sam iz-j javil, da moramo biti veseli,* če se .socializem udejstvi v 50 letih. Lenin je vendar v vprašanju socialne revolucije merodajnejši in razsodnej-ii od nas vseh. Vi hočete socialno revolucijo, a niste mogli niti izvesti bojkota proti Ogrski. Kaj je napravil komunistični proletarijat, ko je vlada razveljavila komunistične občinske mandate in Taz&nala komunistične občinske zastope? Nič! Mirno je prenesel vse nasilje in pogoltnil vso krivico. Kako morejo zahtevati sovjetsko repu bliko ljudje, ki niso v stanu •^fefaniti niti komunistične ob--činet Pdteh izvajanjih sodru ga Golouha je nastal v dvorani mir in E. Kristan je mogel nadaljevati svoj govor. Razpravljal je o pomenu bodoče Iconštituante in izjavil, da sta avtonomija in centralizem velika fraza. Pobijal je misel, da bi železnice bile n-pravljane avtonomno in se ljuto boril proti tej nameri, ki je v celi Jugoslaviji nihče nima. Nato se je vojskoval
proti Šolski avtonomiji. Ako bi slovensko ljtidstvo odločevalo samostojno o svojem šolstvu, bi zagazili namreč Slovenci v "srednji vek in na-zadnjaštvo''. Zato zahteva Kristan glede šolstva "eno-j ; ten zakon'' to se pravi izena-j čenje z Makedonijo in Alba-( nijo. Nadalje se je E. Kristan boril z vso svojo gledališko silo proti socializaciji, češ, da delavci zato niso sposobni. Kako more delavstvo voditi rmšo industrijo, ko ni v stanu, voditi niti navadno društvo. Mesto polit, in socialne revo-* lucije rabimo "revolucijo v glavah". Da se ta revolucija izvede, je treba izboljšati položaj delavstva, čim bolj se bo delavstvu dobro godilo, tembolj bo revolucionarno, i^dof je navajen na dobro živ ljenje, kdor je stanoval v lepem in luksurioznem stanovanju, kdor ima na razpolago lepo kopel in dobro pečenko, ta ne pozabi tako hitro teh dobrot in postane zato revolucionaren. Po našem mnenju se pri Antonu Kristanu ta Tesnica sicer ni izkazak, kajti sicer bi morala njegova revolucionarnost rasti spore-dno z njegovimi milijoni, toda to načelo je kljub temu res nično, saj je dejal vendar sam E. Kristan: "Beda ni revolu-cianaren element." Po razla^ gi teh marksističnih temeljnih resnic, se je izrekel še E. Kristan proti diktaturi prole-tariata in končal. Predsednik ^CKocmur se je zahvalil zboro-valcem za ' vzorno disciplino" in zaključil shod.
Morilec jugoslovanskega vojaka aretiran. Fihp Kavftlc iz št Jakoba pri Podroiici je i
■a*-:-;*" . - v ...	m.. afe«* & :
3<X aprila 1019 ustrelil jugoslovanskega voiaka Franca Skrinarja « Vrhnike. Kavčič in neki volkswehrovec iz Blač sta v gozdu Tešinja izsledila Skrinarja, ki se je njima brez upora udal in odložil orožje. Kavčič in njegov tova riš sta grozila Skrinarju, da ga bosta ustrelila; Skrinar ju je pa prosil, naj tega ne storita in naj ga pustita živeti. Milih njegovih prošenj pa nista poslušala, marveč mu je Kavčič začrtal na Čelo križ kot cijj in ga je nato -v "čelo ustrelil. Skrinar je bil prece[ mrtev. Ko se je Kavčič dne 7. oktobra letos vrnil v št. Jakob, so ga orožniki aretirali. Prznal je, da je res Skrinarja ustrelil, ker je bil takrat vojak in za to plačan.
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
je prodajala In poslala v staro domovino jugoslovanske kron« in dinarje po sledeči ceni:
icoo kron za.. $ 8.20 5000 kron za... $ 40.50 10000 kron z*.. .$ 80.00 50000 kron za.. $395.00 100000 kron za...$770.00 1000 Dinarjev za $ 30.90
na večje svote dinarjev je cena le manja.
V teh cenah so vračunani vsi •troiki. Ni kakih drugih stroškov ne plača ne pošiljatelj niti prejemnik. a
Cene kronam in dinarjem se vsaki dan menjajo, se dvigajo in padajo.Slavonic Immigrant Bank vam hoče zaračunati ceno p? o-nem dnevu, ko prejme od vaa denar.
Slavonic Immigrant Bank
_L 438 WEST 23rd STREET. NEW YORK, N. Y.
******«*y tot»r ♦ ♦ * * r
W. K. DRUG COMPANY.
EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba.
St. Clair Ave. ft Addison Rd.
JOHN KOMIN,
lekarnar	(x)
ft, jL . f ;
» ... ■ . Pozor, Plombmg!
.Kadarkoli hočete, da se v vaših | h'iah naredi plumbarsko delo, se obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi i to v najbolito zadovoljno*!. Siraitiič* , kopališča, sinke, itd
Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje rprašate. Najstareii' iucoslovanski plumber v Cleveland«
NICK DAV1D0V1CH
MM «T n AIR AVFM » CWImk! mi
' O * Princeton : 17 * v
. rAttSffeu, ■ ..ats, ki . -
' Neveste in družice,
ki želijo biti lično opremljene, imajo na razpolago dobro izvežbano moč v tej stroki, ter vas vsestransko zadovoljf z delom.
Izdelujem na roko paj-čolane, (šlajerje) lično in po vašem okusu.
Cene zmerne. Pokličite po Bell Phone: NOTTINGHAM 439-R, ^ ali pišite.
TONICA GRDINA,
18115 NOTTINGHAM s ROAD
SOBA SE ODDA v najem za 1 fanta, elektrika in kopališče. 6331 Bayliss Avenue.	(131)
!! Slovenski phmtberji! ! MILAVEC & BUNOWITZ
co.
1043 E. 61. St. Izvršujemo vsa plumberska dela, j napeljavo kopališč, sinkov, stranišč I in drugo, napeljavo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstno in ce-so jako zmerne.
_(Dec. 6.th)
« SPREJME SE NA STANOVANJE s hrano ali brez nje, 10 do 15 fantov. 1009 E. 62. St. ,_ (132)
HIŠA NAPRODAJ.
, 18 sob, elektrika, kopaliiče, rent je '$110, cena $10.000, blizu Wade Park I ave. Takoj $2000. Se lahko takoj no-. tri selite. Poizve se na 6120 St. Clair t ave.
MEH in PIKS
(131)
1 -r
USTVARJA MOČNE, STALNE ŽIVCE
BOGATO, RUDECO KRI ŽIVAHNE MOŽE IN ŽENE.
Vsak organ in vsaka funkcija telesa je odvisna od močne iivčne sile za zdravo tivljenje in akcijo. Nuga Tone je bogat v fosforju za iivce in v železu za kr^ Sestavljen je z osmih zdravilih, priporočenih od najboljših zdravnikov.
Želodčne neprilike, neprebavnost, di-spepsija, Zaprtje, glavobol, jetrne ne-
Irilike, plin v želodcu in organih, kisel
elodec, slaba sapa, težak jezik, bruhanje, nagrmadenje hrane, silne bolečine, bolest v želodcu, in enake bolesti se navadno hitro ozdravijo s čudovitim zdravilom Nuga Tone. Vam daje dober apetit, vam poveča težo, povzroči dober spanec in se Čutite kot nova oseba. Nuga-Tona daje živahnost, hranj in 0-jača vse vitalne organe. Ustvarja moč-jie, stasite in zdrave može ter krasne ženske.
Tisoče ljudi jemlje in hvali Nuga-Tone. Izrežite to notico, vzamite jo v lekarno in dobite steklenico Nuga-To-ne, in če niste popolnoma zadovoljni, vrnite ostanek lekarnarju ter dobite vaš denar nazaj. Če ne dobite v lekarni pošljite nam $1.00, nakar vam pošljemo z garancijo.
Druggist: You can get Nuga-Tone from your jobber or from the National Laboratory, 539 So. Dearborn St. Chicago. IlKGuaranteed. Retail prices $1.
ZAKAJ TRPETI?
Bevuiatito", nevr-ijfične in bolečine v milicah «0 hitro odpravljen* a primerno uporabo
& PAIN EXPELLERJA b
TvitruUk« tožniku r« g. v pat. nr. Zdr dr.
Glejte, da dobite pristnepi-slavnega Se ve« kot 60 let.
Zahtevajte SIDRO tvornl&ko znamko.
I POZOR.
Spodaj podpisani se priporočam slovenskim in hrvstskim lastnikom avto- i mobilov, da kadar želijo imeti avoje avtomobile lepo prebarvane, da se.og-l laaijo pri nas. Pinejšega dela ne more-; te nikjer dobiti v mestu in to veliko ceneje kot vam morejo kje drugje na- } rediti. Poskusite enkrat pri nas in bo-1 dete naš stalni odjemalec. Podpirajte, domače podjetje. Za obila naročila se priporočsmo.
H. A K. COMPANY, 1063 Addison Rd. Tel. Princeton 701 L_(MF1S2)
NAZNANILO.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem kupil mlekarno oŠ Trarik Petrovčiča, na lr83 E. 68. St. ter bom isto nada-: Ife vodil ter skušal v vseh močeh, da i vsem cenjenim odjemalcem kar najbolje postrežem. Se priporočam
JOS. MODIC 1083 E, 68th St.	(131)
SPREJMEJO SE FANTJE na hra- ! no in stanovanje. 1160 Norwood Rd. 1 zadaj na dvorišču.	(132)
ODDASTE SE DYE ČEDNI FRONT sobi za dva ali štiri mirne fante. Izve se na 5710 Bonna ave.	(131)
SLOVENSKO DEKI E Hobi delo za hišna opravila, dobra plača. Vprašal-te na 1006 E. 82 St___(132)
PE OI*D4 t* 1 f«nta. 7214
a*"e. med 7f in 74. ce**o d«)
Tekom treh tednov
• .	s	<	. ...
se izplačujejo denarne pošiljatve v staro domovino poslane po
SLAVONIC IMMIGRANT BANK,
436 W. 23rd St., New York, N. Y. ki je pod neposredno kontrolo bančnega ministarstva države New York
Kdor z našim posredovanjem pošlje denar svoje Kdor z našim posredovanjem pošlje denar svoj treh tednov in mu pošljemo po prejemniku denarja lastnoročno podpisano prejemno potrdilo v teku šestih . tednov. Po nas poslani denar se izplačuje v nakazanem znesku brez kakšnega odbitka za kakršnekoli stroške. Obstoje sicer Banke ki računajo stfoške za pošiljanje pošiljalcu in prejemniku, a mi ne računamo no-benih stroškov za to. Cene, ki Vam Jih ponudimo v jugoslovanskih kronah ali dinarjih izplačujemo v celoti ) in ne računamo za to nobenih daljnih stroškov. Cene denarju Oglašujemo v listih, kar Vam je dokaz da so iste najcenejše in da ne računamo enemu več, drugemu manje. Druge banke pravijo, da tudi one pošiljajo denar po najnižjih cenah, pa tega ne oglašujejo v časnikih, kakor mi, ker hi se na ta način videlo, da so njih cene višje od naših.
Kadar ste poslali denar v stari kraj, tedaj vzemite list v roke in poglejte naše cene od tistega dneva, katerega smo mi od Vas denar prejeli in boat# videli, da smo Vam računali po tržnih cenah dotičnega dneva, če pa pošljete denar po drugih bankah, Vam oni računajo po njih volji, ker njihovih cen ne znate in vrh tega ie odbijejo precejšen znesek za atroške od svote ki jo ima naslovnik prejeti.
Ako vzamete to v obzir, boste videli kdo deluje najcenejše in najpoštenejše.
Naša banka je DRŽAVNA BANKA s vplačanim kapitalom od $100.000.0) — in vplačanim rezervnim fondom od $30.000.00. — in ta cel kapital in rezervni fond je poroštvo za gotovo in točno izplačilo poslanega denarja v starem kraju v teku treh tednov. Vsa izplačevanja denarja v Jugoslaviji nlCIzoruje osebno naš tamnahajajoči ae glavni blagajnik g. Pavlovič.
Razun najhitrejšega in najtočnejiega pošiljanja denarja prodajamo
PREV02NE LISTKE ZA VSE PARNIKE
preko Atlanskega Ocena na, Sredozemskega in Jadranakega Morja. Neposredni smo zastopniki vseh par-niških društev in pri nas lahko dobite najboljši prostor na parniku ako nam to za časa naznanite.
Blizo naše Bankgnahaja ae 10 hotelov ki prejemajo Izključno le naše ljudi na hrano in prenočišče, v katerih je za celo poslužbo določena zmerna cena, preko katere ne sme noben hotelir računati, ako želi nalfc potnike prejemati. V teh hotelih ste kaltordomay tu najdete avoje rojake, ki potujejo v atari kraj, hotelir vas popelje na konzulat, pomaga V*m vse potrebno prt potovsnju, tako da se Vsm ni treba za drugo brigati in vas končno povede ns parnik z Vašo prtljago.
Dobivamo potnike iz starega kraja v Ameriko in vam dajemo navodila za to brezplačno.
Pripravljamo potnikom pase (potna dovoljenja) s a stari kraj in pomagamo dobiti vse druge k temu po-trebne spi$€.
MI NISMO NAVADNA PARNIiKA POSLOVNI CA TEMVEČ
DRŽAVNA BANKA
in zato nimamo prenočišč, ne kuhinj In ne hotelov, fcn- se prave banke ne bavijo s hotelirskim poslovanjem Pobrigali smo se pa zato, da naših potnikov ne bodo n ^pošteni hotelirji akublli in strigli, temveč da bodo prišli v dostojno hišo kar nam jamči naš imenik z 10 hoteli.
Slavonic Immigrant Bank,
436 West 23rd Street	New York, N.Y.
______._0 j
--
The Cleveland Community Fund letos prosi za $4.500.000. V tem so adruženc vse agencije za podporo siromakom, in je to skupen klic za pomoč, namesto posameznih klicev.
Za trpeče siromake v Evropi se je odločilo iz tega fonda $1.500.000, ako se nabere Odrejena svota.
V Clevelandu je -kampanja za javno pomožno blagajno združena s kampanjo Rude čega Križa. Pozivlje 9e vsakega zavednega Amerikanca, da postane član Rudečega Križa s tem, da daruje v Community Fund. Prvi dolar, ki ga darovalec prispeva v Community Fund gre za Ameriški Rudeči Križ.
Poleg siromakov v Evropi se iz te blagajne podpirajo vse naše bolnišnice, zavodi, kjer so zapuščeni in sirotni otroci, državljanstvo ter druge rešilne agencije Clevelanda. Vsi ti zavodi so odprti vsem narodom.
POMAGAJTE	POMAGAJTE	POMAGAJTE
Dajte kolikor morete dati — tisoči kričijo za hrano, za obleko, za zdravila. Umrli bodejo ako ne pomagate..
^___________Kaj če se nihče ne bi brigal za vas kot se za nje ne?
Al SE VI BRIGATE?
Cleveland Community Fund, Euclid Theatre Bldg. 1021 E. Oth St. Bell Phone Main I.
Cleveland Community Fund Campaign
13: DO 22. NOVEMBRA, 1920.
KAJ ČE SE NE BI NIHČE BRIGAIL?	ali SE VI BRIGATE?
......iiiiiiiiiiumnimiHiNmiiiiuiiiiii^
Na|»oden»Jli pegnlml saved S v Clcvtluli
Frank ZAKRAJŠEK, I
pogrebnih in esahabner
1x05 NORWOOD RD.
Princeton 17« W	|
Roaedale 4803
fs Avtomobili xa krste, poroke, |
pograbi In druge prilike. |
^UMHIIHIIIIIIIIIIIIIHHIiHIIIIIHIIHIIliff
Najstarejši slovenild plumbarji.
Kadarkoli potrebujete dobrega alum barskega deta, katerega hočete Imeti izvršenega čedno, točno in po zmerni ceni, tedaj se oglasite pri najtanjšem slovenskem plumbarskam podjet-lu v Clevelanda
MOHAR In OBLAK,
Mi izvršujemo vaa plumberska dela naše ddlo fe garantirano, naše cene nizke. 9200 Superior Ave. (x-130)
" BODITE PAMETNI IN KUPITE
AR-BU MAZILO
za rane, izpahke, lišaje, opekline in koine bolezni. To dobite v lekarni, in denar nazaj, če niste zadovoljni.
The Ar-Bu Laboratories Co. 14017 Parley Ave., Cleveland, Ohio
Stalno delo za dekleta in ženske.
Pridite k nam in vprašajte za to iz. vrstno priliko naučiti ae tega dobička-noanega posla, ki ni alabši niti v raz-nih sezonah niti v vremenu. Mi vzamemo dekleta In ženske, da se naučej delati cigare, in damo dobre plače dokler se uče. Delo ]e lahko in ae ga lahko hitro nauči.
AMERICAN CIGAR CO.
918 Woodland ave.
(Nov. 12) ,
ZGUBIL SE JE velik lovakl pes, ki ima rjavkasta, dolga ušesa, na repu ima rjavo liso, sicer je pa bel. Kdor ga pripelje nazaj dobi dobro nagrado. 6106 St. Clair/ ave.	(132)
r' ' ■	. '* 'V^BB
Ne nosite gotovine domov!
C&'MJo	Y- *• C. A. v Ev-
J 1 ropi nam je naznanil, da veliko število Jugoslovanov, ki se vračajo iz Združenih Držav z ameriškim denarjem (bankovcami) in so bili ustavljeni na Fran-cosko-švicarski meji in na podlagi prepovedi eksportiranja kapitala, so bili prisiljeni ustaviti se, ali pa zamenjati svoj denar za jako neugodne cene v
' Da se izognejo izgubi, priporočamo osebam, ki se vračajo domov v Evropo, da vzamejo potne čeke v obliki American Express Traveler's Letters in Traveler's Cheques, ki niso predmet zgornjih določb. Se lahko menjajo, ter zavarujejo
05 Broadway, New York Poznam so po vsem svetu.
Vprašajte pri naši podružni agenturi, ali v pisarni American Railway Express Company, ali v naši tukaj-šni pisarni:
. 2048 EAST 9. CESTA, " :-: CLEVELAND, O.
Ali pišite v vašem maternem jeziku na FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT
American Express Company
65 BROADWAY, NEW YORK,
DVE opremljeni sobi se oddajo v najem, 5209 Luther Ave.	(132)
I*CE SE SLUŽKINJA za kuhlnjaka opravila. 4700 St. Clalr ave. (I32>
frjtJL&j* X-žarki preiskava za $1.00
^^jMPMRj^ Ce ate bel*l, bru esira kaj |a vaia bsUaaa^ «H IraUke ste ilnjil
JfnHIT W Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni
---Jes-fdravim vsakovrstne špecialne baletni moških in šeaak, zajedaš pa belftsai krvi Me IMa,
ob sti, jeter, pljuč, mišic, area, neeu in grla. S peneč jo X iark«v, elektrieitete In mojega najbelj mederatgi »davljenja, bodete postali boljši v najkrajšem megeiem Cask
-—	Pri nas ni noi enega ugibanja.
Skrivnost mojega uapeha |e moja akrbna metoda preiskave, da došenem, ka) vaa beli. Jaz rsM* X
Jarke stroi. mikroskop m kom'tno snalico ter vse znanstvene metode, da pronajdeai vzrek vašega tniMa,
AH ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam? Moje posebno proučevanje metod, ki se rabite na evropekih klinikah v Berlinu, Lendenu, Dunaj« H> r.M- ir Rimu in moja dvajsetletna skušnla v idravijenju ekatnfk !■ krealftaih beleanik altti Is Isaak al Jaje prednost pri zdrsvljenju In meji uspehi ae MH Jako zadevetjivi
•	jaz rabim veliko krvno crHstvo 606 in qm.
Vse /davljenje absolutno brez boleSIn. VI s« lehko zaneeete na pošteno mnenje, pošteno poetretbe ta isiboiie zdravljenje za ceno, ki |e morate plafiati.
»e je va.«a bolezen neozdravljiva, vam tako) povem. Ce je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkraišem
-.mu (.'»vnrimo slovensko.	.	i
DOKTOR BAILEY "aPECIJALIST"
.'••i! I Kuclid Ave. hlisu 65. ceote Room 1X2. Drag« aailetieHa	Cl^elnC OMe
Uradne ure od 9:30 zjutraj do . ..^ei V nedeljo od 10 do 1.

SENA IN KULTURA. .
Ena je beseda, ki se v pisa vi in govoru najbolj izlorab Ija, in ta je kultura; eno je bitje, ki je v človeški zgodovini največ trpelo, in to je žena.
Kultura bi morala narediti
naše življenje -dovršeno, toda resnica je, da je kultura krin ka podivjanosti; žena bi mo- i rala prinašati blagoslov in mir v življenje, toda ga čisto ruši z vmešavanjem "v politiko".
Na svetu je poseben nauk, ] ki se Specijelno bavi z razvo-j jem kulture, in temu nauku | pravimo: sociologija. Poleg i mode pa se današnja žena bavi edino še s politiko. Pri prizadevanju, da se ji spolne- i jo njene želje je vsaka žena nekoliko diplomata. Pravijo, i da vsaka žena smatra življenje kot šahovsko partijo; preskušava, premika figure, in ako ima uspeh, je dobro, ako nima uspeha, ravno tak« dobro. Toda to bi bil samo enostranski opis žene, in ta( opis bi zadel samo gotov razred naših žen. Toda na svetu je cela armada molčečih, pridnih, marljivih delavskih žen s priprosto, nepokvarje-| no dušo.,
Žena je na eni strani gospodinja, ki izkorišča, na aru-gi strani pa je izkoriščana sužnja. O tem nas najbolj pouči kultura, sociologija in politika.
Kaj je kultura? Kultura je vsono, kar je človek do danes s svojim umom in rokami ustvaril, kar je prihranil, kar' je ohranil pozabljenju, kar Je ovekovečil s knjigami, v slikah in umetniških delih, kai je zvršil v rokodelstvu, tehniki. Vse to so plodovi ljudskega dela.	!
Vsako človeško delo je ustvarjeno z umom. Brez pameti in potrpežljivosti se ne more narediti ničesar kulturnega. Človek si je začel graditi stan poleg vode, kjer je lahko ribe lovil, v gozdu in na pečini kot lovec, v dolini kot pastir in poljedelec. In vse kar je človek zgradil in naredil, vse je vzelo mnogo Časa, kajti le čas podeli skušnje, le čas nauči Človeka pameti.
Nekoč so pridobivali ljudje ogenj tako, da so dalj časa drgnili dvoje polen eno ob drugo; pozneje so kresali kresilne kamene, in iskre so padale na vžlgalne gobe. V kolibah so ljudje vedno imeli nekoliko žrjavice pod pepelom, in če je v enem selu ugas nil ogenj, so ga posodili ljudje iz druzega sela.
Tako so se Mjudje včasih mučili z ognjem. Toda poglejte kaj imamo danes za pripravljene ognia ? Vžiga lice, papir, petrolej, premog, elektriko ter druge stroje in priprave z benzinom, itd.
Sedaj pa pomislite koliko je človeštvo pretrpelo, pred-no se je naučilo postavljati udobne hiše, obleke in obuva lo, da so pripravili sebi dostojno hrano, da so izumili orodje, orožje in vse druge potrebščine. Samo o postanku sekire se dajo napisati debele knjige. In sedaj pomislite kako ogromna knjižnica bi se dala napisati, da se vsaj površne oriše, kako je človek prišel od navadne palice, katero je imel za obrambo do čudovitih strojev, ki služijo danes v vseh panogah človeškega napredka.	I
Vi dobro veste, kako je n. primer važen vijak (šranf) v industrijskem in tehničnem življenju. Vijaki držijo vso mašinerijo. Gotovo ste slišali že o ogromnem brooklyn-skem mostu v mestu New York, ali pa o Eiffelnovem stolpu v Parizu. Vse te ogromne stavbe drže skupaj sami vijaki.	|
Hoteli smo povedati, da vsakdo lahko sam za sebe pomisli, koliko so ljudje do danes pretrpeli, se učili, izkusili, vedno na novo presku Sevali, dokler se niso dvignili na stopinjo, kjer so danes.1 človek neprestano nekaj išče, neprestano preiskuje, neprestano dovršuje, kar je za-
! Torej smo prišli tako daleč da lahko jasno povemo: Mož in žena sta zajedno ustvarila kulturo. Moč moškuga, njegove mišice, njegove težnje, da nekaj doseže, vse to bi bilo brez uspeha, da nima miru in počitka doma, da ni ljubezni in topline matere.
Ako bi bili sami moški na svetu, tedaj bi bili možje ničesar druzega kot egoisti in pravi barbari. Ostali bi isti stopinji kulture kot so bili ob rojstvu sveta. Resnica je pa tudi, da same ženske so slahc, in bi morale s svojo lju beznijo propasti, ker so lahkoverne in preveč zaupne, ali pa morajo biti zvite, da se znajo braniti pred- napadi Potrebna sta torej mož žena, ker eden druzega spopolnju-jeta. S skupnim delom napre 4uje svet, ustvarja se kultura.
Če bi imeli to vedno v glavi, tedaj ljudje ne bi žensko niti prenizko niti previsoko cenili. Pač pa bi se reklo: Mož dela, žena dela, oba delata. Njih delo donaša korist celi človeški družbi, njih tr-plenje je skupno trplenje, njih težnie so iste. Delo moškega je toliko vredno kot delo žensko; ker eno brez drugega biti ne more.
Človek ie toliko vreden kot je vreano njegovo delo; zatorej človeka ne smemo nikdar ceniti po spolu, ampak po delu. Ne vprašaj, ali je mož, ali žena, vprašaj koliko je naredil za človeški napredek, ali je marljiv, umen, podjeten. Le pošteno, častno delo naj bi bilo merilo, po katerem sodimo ljudi. Delo daje človeku plemenitost in do-! stojanstvo Plodonosno delo oplemeni človeka.
Toda namesto tega pa vlada dvoje nazorov na svetu o Ženi. Nekateri, so žensko previsoko ocenili, in so naredili iz nje kraljico, in se kot sužnji (sami sebe nazivljejo ka-valirie in gentlemane) divijo ženski, se pokoravajo njenim "diplomatskim", često pa| otročje neumenim težnjam, in zapovedim. Dru^i so pa zopet žensko prenizko ocenili in jo ponižali v blato. Ti moški vidijo v ženski samo cilj svojih strasti, ugodnosti in uživanja.	{
Eno kot drugo mišljenje ali naziranje o ženskah ponižuje ženo. Dočim jo nekateri smatrajo za kraljico stvar
morala p^lvetiljudska ro ka, (da ne omenimo oči, ušes, mozka in drugih delov našega telesa) da^se ie od nekdanja grabežljive, krvoločne in divjaške roke spremenila v današnjo kulturno roko. Vča sih ni bila ta roka za drugega kot metanje kamenja, za klanje, a danes vrti najfinejše stroje, najfinejša kolesa, igle, žice, itd.
Kaj je človek naredil samo v svoji lastni hiši. Dom človeka je najsvetlejša, najbolj produktivna delavnica. Vse j to, kar smo zgorej omenili o 1 ljudskem delu, o skušnjah in 1 dovršenosti ljudske pameti, vse to smo nazvali: kulturo. Kulturo tvorijo plodovi ljudskega dela. 'Kaj pomagajo silni rudniki, kaj pomagajo silna naravna bogastva in nagomiljeni kapitali, če ni razuma, kako se to izkorišča. Premog, zlato, srebro, baker in vse drugo naravno bogastvo je že od nekdaj ležalo v zemlji, toda človek ni bil pa-1 meten dovolj, da bi to izkoriščal. Kakor se je kultura dvi gala, tako se je dvigal člove ški um. Mora priti človek, ki s svojim delom, s svojim u-1 mom začne graditi, ki šele daje naravnemu bogastvu pravo vrednost, mrtvemu kapitalu blagoslov za vse.
Dobro je: kultura je vsako delo, ki je koristno za sploš no človeštvo. Toda vrednega dela si ne moremo predstav Ijati brez urejenega ljudskega doma, in urejene domačije nikdlr nimamo brez prave 1 žene, brez materinskega srca. Ali ne pravi naša stara slovenska prislovica: Dobra žena podpira tri vogle pri hi ši? Kako resničen je ta stavek.
t< . . . ___JAI^X
stva, se ii lažejo, kakor se la-, žejo poaaniki svojemu gospo darju, žena tarna se pa prevzame. postane koketna in spletkarska. Ako jo pa narode za sužnjo, jo ponižajo v blato, ubijejo v njej vse kar je lepega, vsako zaupanje do življenja.	|
In zakaj napravljajo* iz žensk ali boginje ali vraga! Ženska ni niti nebesa niti zemlja, torej je nekaj med tem. Pa so pač možki že taki. V njih je nekaj diavolskega ali pa božanskega. *
Žena je dobra in -zla. Ako smo mi dobri, je ona dobra, ako smo mi zli, je tudi ona enaka. Zakaj bi merili njej z drugo mero kot sami sebil Ženska usoda je zvezSno z moško. Žena in mož stvarja-ta popolno človečanstvo. E-den brez družega napredovati ne more, in če je tako, kateri spol bo tako predrzen, £la bo sam sebe višje cenil kot je v resnici ?
Oba sta se rodila istodobno oba sta prišla naenkrat v dolino solz, kot zovejo zemljo, oba se morata mučiti v znoju, da se preživita, oba umirata, ko sta dosegla gotovo število let. Kdo je toliko predrzen, da bo sebe postavljal višjim ?
Prava kultura zahteva Izenačenje moškega in ženske. Eden ni več kot drugi, eden mora drugemu pomagati, če hočeta oba napredovati. Seveda so razlike, naravne in umetne med možem in ženo. Toda različna vrsta ne znači nikakor, da so tudi različne vrednosti. Bas pri tem je narejena največja krivica ženski, da se njeno delo in trplenje ne priznava za isto vred no kot delo in trplenje moškega.
Marsikdo izmed vas pozna ženske doli na Hrvatskem, v Liki, ali pa tudi po Slovenskem. Tam delajo ženske težja dela kot voli. Pa ne sa^ mo tam, stotine takih krajev je na svetu, kjer r$ioški v lenobi prežive svoje dneve, a ženske od zore do mraka potijo krvavi pot za življenje. Pri nekaterih narodih se je to deloma spremenilo, toda če gremo samo sto let nazaj, pa vidimo kaj je bila žena. Vzdrževala je takorekoč ves človeški rod, dokler mož ni dobil toliko kulture in dostojanstva, da se je zavedel, kako sramotno je, da on, močan in silen, prepusti teška dela ženi, ki je ni tako silna od narave. Ženske delajo v hiši, o-koli hiše, na polju, v gozdu, delajo in se potijo in molčijo. Moški pa se ponašajo, "koliko so naredili", in tako slavijo sami sebe. Mož gre na delo, pride čez osem ur domov, a žena je že delala, ko je on vstal, in dela še ko se mož vleže v počitku.
Precej izjeme je v Ameriki v tem pogledu. Tu so moški ženskam prevzeli mnogo dela, zahajajo v trgovine, dočim se boljše žene v resnici ne brigajo za drugo kot z« modo, plese, zabave, trosijo denar svojih mož, kinčajo se z dragulji in biseri. In zakaj bi bila žena potem več vredna kjer moški dela in producira, a žena kot neproduktivni parazit požira trplenje in muko tujega znoja?
Na eni strani je 2ena sužnja, na drugi strani oboževana. Oboje je zlo, ker v nobenem slučaju ne pride žena do( svojih enostavnih ljudskih pravic. Kje so one priprostej dobre žene, ki so bile svoje-j mu možu sestre, matere in prijateljice?
Sociologija govori o. položaju žene v kulturi in pravi, da je bilo mnogo žensk kra-| ljic, voditeljic, hrabrih žensk toda najbolj plemenite so bile one žene, ki so ljubile svo-1 je otroke in za nje žrtvovale vse, kar so imele.	|
Sociologija je nauk, ki spremlja življenje, v družbi,' državi, doma in v javnosti. Ta nauk pravi, da so bile ženske vedno take, kakor jih je doba naredila. Ako poznate stoletje, v katerem živite, tedaj poznate - žene, vprašajte žene. in one vam bodo najbolje odgovorile kakšna je kul- i #
SOBA SE ODDA V NAJEM za 1
ali 2 fanta. 6023 Bonna sve. spoH*i.
(132)
SPREJME SE na stanovanje in hrano boljše molke ali fante. «205 St. Clair ave. skoraj	(131)
POZOR ROJAKI.
Naprodaj je dober korner za mehke pijače, posebno pripraven ca naie rojake in za restavrant. Se jroda ta-! di od potovanj«. Vpraša se na 1315 B.
53rd St.	-	(132)
• *
-i. ■	-v	'm.'-
eatf^l^i^WfWMMMMMW^	rHWnTMHTMIlKffUflTOtnTmTTMH
! Slov. Dram. Društvo "Lilija"
(Odsek Slov. Doma v Collinwoo^-u)
Vabi na Prireditev,
ki se vrši
V NEDflJO, 14. NOVEMBRA '20.
v dvorani Slovenskega Doma v Collinwood-u
VSPORED:
"Pri gospodi"
šaloigra v dveh dejanjih.
"Trije Tički"
Burka v dveh dejanjih.
Po predstavi prosta zabava in ples. Med odmori in za ples svira priljubljena "UNIOr godba.
Vstopnina L sedež $1, H sedež 75c, stojišča 5fc
'ZAČETEK OB 7:30 ZVEČER
Pričakujoč da cenjeno občinstvo zopet napolni dvorano, Vam jamčimo obilo zabave in
smeha.
"LILIJA"
NAZNANILO PRESELITVE.
Dr. 2upnik se je preselil z zobozdravniikim uradom od 6127 St. Clair Ave. na6131 St. Clalr Ave. na vofal 62. cente, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 62. cesti. Glijte na napis
DR. ŽUPNIK
Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiičite dr. 2upnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. župnik prakticira ie sedem let v tej okolici.
Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30 - 12 Nujni slučaji vsak čas.	Pokličite Creat 709 L
I IZ HVALEŽNOSTI
ker sem ozdravila od dolgoletnega glavobola in zaprtja, ko me je zdra vil slovenski zdravnik
KI ROPRAKTI KE
Dr. Alb. Ivnik,
6408 ST. CLAIR AVE.
ga resno priporočani vsem Slovencem.
JENNIE JAGER I j 1159 E. 61st St.
- Tel. Main* 1441	Tel. Central 8821 W
ZMIitLeiel 3. Ceriezln
ODVETNIK SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. 414 ENGINEERS BLDG.	Cleveland, Ohio |
tura dobe, v kateri živijo. Vprašajte ženske "viSjih raz redov'ki ne delajo, ki pošto pajo, in one vam dokažejo, da so v naši dobi ljudje, ki ne delajo, pa vseeno uživajo. Poglejte pa tudi v oči onih sirotnih žen, "nižjih razre-I dov", ki največ delajo, teško živijo, skoro ničesar ne uživajo, in povedale vam bodo, da danagnja doba izkorišča ljudi. -
Žena danes potrebuje največ kulturo srca, a ne politi ke fažfijivega zastopstva. Mnogo dobrih poznavalcev razmer, kulture in žensk se je izjavilo, da bo se ženi v politiki pokvaril njen naravni, plemeniti značaj. Dajte človeku mnogo denarja naenkrat, dajte mu moč v roke, pa ste ga že pokvarili, kajti z denarjem in močjo zna jako malo ljudi pametno ravnati.
Ženske v politiki bodejo zašle v strankarsko borbo, upregli jih bodo v politiko, in koliko dobrega bo iz tega prišlo, prvič, za žene same, drugič, za skupno Človeško
v, ■ i urUZDOT	j
Da, žene postanejo bplj svobodne, toda svoboda, kot je danes razširjena po svetu, ni prava svoboda, ker današnje o kulturi, o vrednosti dela, o priznanju človeka, je Ja-, (leo nizko.
Ženskam bi morali priznati pravico do materinstva, e-nafcosft pri delu, žene bi mo-| rak biti zavarovane proti po hotnim moškim, izkoriščujo-čo družbo. Družba je ponižala ženo, a žena uničuje družbo s tem, ko prihaja v politiko, pravijo eni. Zopet drugi trdijo, da bo žena, s svojimi idejami, z naravno plemenitostjo požlahtnila politiko, in tako pripomogla človeški družbi do cvetočega napredka.
> Res pa je, da morata žena in mož skupno voditi bomo proti lažni civilizaciji, za zmago prave človeške vred-noBti, za čistost telesa in duše. Pri tem kulturnem delu I sta oba enako poklicana na sodelovanje: žena in mol -o-
IMiJvAK Nil LMJJJASAJ I £* JrOo.L*ATI DIENAR
n v* v	I
" j*trf#	I
NaS urad je popolnoma pripravljat, da se izplsčajo vse denarne	I
poSiljatve ob času za botlčna darila.	M
Ml nudimo drafte, bančne Čeke po najnižjih cenah na vse večje	!
evropske banke, kakor	I
Ljubljanska kreditna Banka, Ljubljana
kred^tafzawrihia trgovino in obrt, Ljubljana,	/ 1
Prva Hrvatska fttedionica, Zagmb, " Credit« kallano, Trat
Ce hočete biti gotovi za varnost vaiega denarja, da bo točno izplačan poslužite se naiega urada.	I
Ne pozabite, da mi preskrbimo vse, da pridejo vaSi sorodniki iz Evrope. Mi prodsjamo tiketc le za najboljše parnike.
Zupnick & Company
POŠILJAJO DENAR IN PRODAJAJO PAROBRODNE LISTKE.
6024 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND,OHIO
W
Pošljite
božični denar sedaj.
V Evropi so mesta, katera se lahko HITRO doseže, toda so mesta, do katerih se potrebuje več tednov.
Ali pričakujete poslati denar za BOŽIČ ali za NOVO LETO?
če hočete biti gotovi, da pride na določeno mesto za praznike, tedaj pošljite SEDAJ. Oglasite se, da vam vseraztolmačimo.

OTIS & CO.
. - 1 •■■	rr
216 SUPERIOR AVENUE N. E.
Doli po stopnicah v Cuyahoga Bldg. nasproti pošte.
Famozni CHAMPION I	PIPE
1 fli
|§ Princeton BjEMMBHWMBI	Broadway
I 25I5L ^QW^mH	1775
I
i NAPRAVI DOM RAVNOTAKO PRIJETEN IN 5| GORAK POZIMI KAKOR SOLNCE POLETU. LAHKA ODPLAČILA.
{B	The
SCHNEIDER
I	Heater Company J|j
KINSMAN & EAST 75th ST. "Največja zaloga furnesov v Clevelandu".
PRODASTE SE dve poetelJPt lini-nico vred. Poizve se na 1815 E. 43rd
St	(132)'
1 '
< NAPRODAJ JE čedno potiiitvo za I Štiri soHe Proda se poceni. Vprašajte na 870S Edaa ave.	(133)
- • • -ve	\nm r«	n •"•/•• ■ *§
"AmeriSka Domovin«''. Friday November 12thJ920- .
""vložil na ime vojnega ministra sledečo spomenico^
•dobil od lokalnih organizacij svoje stranke iz cele Slo-
dlrektno celo vrsto pisem in poročil o velikih nedostatkih v vojski in o neprimernem ravnanju z vojaki od strani podčastnikov in častnikov. V trdnem prepričanju, da ho-čare ne samo kot odgovorni minister, temveč tudi kot aktivni general, odpraviti ito-dostatke v korist naši domovini, se obračamo m Vas s to spomenico, zavedajoč se avoje lastne odgovornosti nasproti narodu in državi. Pritožbe so iz sledečih garnizij, odhosno krajev: Zaječar, Ne gotin, Subotica. Niš, Valjevo Split, Knjaževac m Belgrad ter se nanašajo na sledeča dejstva.
1. Hrana moštva je ponekod nezadostna po množini, . nesnažno kuhana često iz pokvarjenih sestavin, zato ne-zavžitna. Posebej pa še pride vpoštev, da se kul linja prav nič ne ozira na način življenja in prehranjevanja moštva, kakor ga je bilo moštvo vajeno celo dobo do svojega rekrutovanja.
A ALI .1.. _1.
2.	Obleka moštva je nezadostna in pomanjkljiva, ravno tako tudi obutev, ali pa je sploh ni, tako da mora moštvo ali bosonogo služiti ali pa -hoditi in delati v svoji lastni, večihojna že strgani obleki in obutvi.
3.	Povsod v vojašnicah via da nesnaga, ki bi se dala odpraviti. Uši, stenice, miši podgane in druga golazen muči moštvo po dnevi in ponoči. Uprava ne skrbi dovolj-no za čistočo in red, ter se posebej tudi premalo briga za zdravstveno stanje, da se vs-led vnemarnosti odgovornih faktorjev širi malarija in •druge bolezni.
4.	Med največie nedostatke
vojski pa spada dejstvo, da
se z moštvom ravna, popolnoma proti jasnim določbam vojnega zakona s tem, da se ljudi — često brez najmanjšega vzroka — batinja, kloru ta in naravnost barbarsko kaznuje z gledanjem proti solncu. Posledice tega pošto janja so težka telesna obolelost, deloma celo oglušitev in izguba vida. Taki in enaki slučaji se nam navajajo v pritožbah.
5.	Neprimerno je n. pr. tudi to, da se ljudi kaznuje ali pa se iz kaprice ne dovoli po cele dneve, da bi pili vodo ali šli na izprehod.
6.	Popolnoma običajno je po nekaterih odelkih, da se posebej Slovence dosledno sramoti z izrazoma "švaba", ako medseboj govorijo svoje narečje, in da se jim na nedostojen način kolne Boga in mater.
7.	Naši vojaki se po nekaterih krajih silijo v pravoslav no cerkev in se jih sili delati križ po pravoslavnem pred-
tg pisu, ne da se jim niti prilike, fr niti časa, da bi zadostili svojim verskim dolžnostim.
8.	Izredno neugodno vpliva tudi dejstvo, da ne dobijo izplačanih svojih skromnih dnevnic.
9.	Administrativna upAva posluje izredno počasi in nemarno. Vloge se po več mesecev ne rešijo in ležijo na mi- • zah ali pa celo izginejo.
10.	Vojakom se ne zaračunava služba, ki so jo deloma prostovoljno, deloma na po- i ziv opravljali že v naši drža- i vi in v naši vojski.	i
11.	Tudi je dejstvo, da p n nekaterih oddelkih naši vojaki ne dobivajo in ne smejo fttati časopisov iz svojih domačih pokrajin.
Ako pregledamo materi jal ne in lične izdatkfe za vojsko, : kakor so preliminirani lani in < letos v državnem proračunu ; in računamo te izdatke na j ^poedinega vojaka, pa primer jamo vse to z izdatki v Italiji, v Franciji in na Angleškem, pridemo do zakljijčka,
Pooblastila za stari kraj,
Prošnje in-izjave
za dobavo potnih listov iz stare domovine v Ameriko, izdeluje pri general, konzulatu SHS. registrirani slovenski javni notar
IVAN ZUPAN, 1951 W. 22. Phte, Oiafrffl.
SLOVENKA IŠ<*E DELO po 5-i večer najsibo v restavrantu »II dru gje. Vpraša naj M ne SQ10 Bonn. %vt
$ N,-'\	.- ^ v 'r.%. •- -	£	,f j*
r "• • _ 4 -r- • ML * - .. „..; - • iOt
Boj proti draginji. Komisi-I i ja ministrstva za prehrano Je izdelala pravilnik za pobijanje draginje* ki je predložen ministrskemu svetu, v odo-
Nesreca v Dolskem. Krojaški pomočnik Viktor CimeN man, kateri je delal v vojaški
delavnici v Vevčah, se je vra-i čal ob 11. uri ponoči z neke veselice v Dolskem domov v Sp. Kašelj, kjer je stanovat i Ko se je vozil z brodom čez Savo, je padel nekemu Ci-mermanovemu tovarišu klobuk v Savo; Cimerman, ki je to videl, je lezel ob kraju bro > da držeč se za ograjo, da bij pobral klobuk, toda ker je brodnik pozabil zapreti brod i no ograjo, mu je opore zmanj i kalo in je padel v Savo, ki je tam poldrugi meter globoka. Cimerman je klical na pomoč toda nihče mu ni pomagal, ker je bila noč zelo temna in je bilo zelo veterno. Ker s% Cimerman še ni vrnil domovi, ni nikakega dvoma, , da je revež utonil. ■-<
Pogorela je dne 12. oktobra vas VolČe v župniji Koša-na, 14 posestnikom je pogorelo prav vse: hiše, gospodarska poslopja, vozovi, oprava, vs izdelki in 4 prešiči. Neka«, teri so rešili samo obleko na sebi. Ogenj se je nagloma razširil, ker je pihala huda burja, in vse uničil. Par dni preje, v soboto, dne 9 oktobra pa smo imeli ogenj v vasi Kal v isti župniji kjer je pogorelo 5 siromakom tudi prav vse. — Ljudstvo ie zelo preplašeno, posebno ker je v obeh sl^ čajih bil vzrok ognja, kakor se domneva, razbrzdanost mladine.
hrani in oblači. O duševni hrani, o izobrazbi in o vzgoji( še tukaj ne govorimo. Jasno je, da morajo biti nedostatki v upravi
Mi zato zahtevamo:
1.	Da se z vojaštvom postopa strogo po zakonu. Kdor krši zakon-napram moštvu, naj se takoj kaznuje ravno tako, kakor prostak. Le s tem nam je zajamčena dobra morala v armadi.
2.	Odpravijo naj se vsi gra jani navedeni nedostatki glede prehrane, oskrbe z obuvalom in obleko in glede čisto-, če in higijene.
3.	Vojaštvo naj se kolikor, najbolj mogoče združuje po( pokrajinah, iz katerih se re-krutira, in naj se posebej v oddelkih ne mešajo n. pr.1
1 Slovenci z Albanci. To je bilo v in še obstoji v drugih armadah in jim nikakor ni v ško-do. Vzgledi Francije, Angleške, Italije in Amerike to I jasno izpričujejo.	\
4.	Moštvo naj ima vsaj nekaj oficirjev in podoficirjev! iz svojih krajev, ker ti bolj razumejo njegove običaje in telesne ter duševne potrebe. j Vsi skupaj pa se naj vzgajajo v duhu tradicij srbske voj-; ske, kjer je bil oficir možu drug v trpljenju in veselju. |
5.	Zahtevamo končno takojšnjo preiskavo o navede-' nih nedostatkih v-označenih kirajih ter primerne ukrene in ukaze, da se nedostatki odpravijo. '	- •
. Gospod minister! Izročamo Vam to spomenico v nadi, da nam ne bo treba stopiti v javnosti in grajati z javne tribune, kar je gnilega in neprimernega v vojski. Ako se naši zahtevi ne ustreže, 1>i bili v to prisiljeni. Sprejmite gos pod minister izraz našega osebnega spoštovanja.
Belgrad, dne 4. okt. 1920.
Za Jugoslovanski klub: Dr. Ivo Hohnjec, I. Vesenjak Sušnik, Fon.
^p i \
Pg II-)	DENAR
V ~~ ft' fgdšffff	EVROPO
99%	za
BOŽIČ.
NAŠ tujezems-ki oddelek daje iv&elej izvanredno postrežbo za pošiljanje denarja v Ryropo
kot ^božična darila.
' _ * '
, Pošljite denar seidaj in bodite go- * tovi, da bo prišel ob času.
1 ,	\ ' . ■' IF'
l •	«7 i ' „	;
Zbc Cleveland Cruet Company
Vremo&enja nad
fll6.OQO.000
. v.
ZAKAJ TRPITET na očesnih boleznih, glavobolu, nervoznostl In druzih boleznih, ki jih povzročijo difektne oči? Ako odlašate, bolezen se zastara in se vas veliko težje ozdravi poleg tega si pt še zdrav je kvarite ter iivljenje krajšate.
JDx. X-i. .25.. STAECB
OPHTHALMOLOGIST
Uradne ure na «127 St Clair Ave. od 10—12 in od »-8 ob nedeljah in Kredah od 10—12.
Uradne ure v Slov. Nar Domu na 80. cest« od *-4 ob nedeljah in sredah zaprto.
a Mi'' "'..'"	...	*	fvtiS ■	'
Od zibeli do groba rs-
NAJSTAREJŠI SLOV. POGREBNI ZAVOD.	K
Cleveland, Ohio	1"
AMBULANCA, INVALIDNI VOZ, AVTOMO-
BILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOftTE- DDHMCTAII
VILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ rlUlH/TlUn
«EGAPODJETJA.	1381
ANTON GRDI NA Bei tos*iiie
Pogrebni direktor, balz*m«Hi.	tjKI
Urad in stanovanje: 1053 E. 62nd St. IUU1
Druga hila od St. Clair Avenue proti jezeru. -----_
" 'Ti Hir_• *;. •, t T1 ... ... ._:____^J
j| .	4
' > Razprodaja se prične v pondeljek, 15. nov, ob 8 =30 zjut.	<
/ ^ -—- '	4
<	► Pridite zgodaj in točno v pondeljek, 15. novembra, 'ao.	<
i: NAJVEČJA SENZACIJONALNA	i
j| RAZPRODAJA OBLEK,	i
j J • , v Ce je bila kdaj ženskam v Clevelandu in okolici da-	<
J I na prilika, da kupijo najfinejšo obleko poceni, tedaj se	<
A bo to spolnilo v pondeljek, 15. novembra. Pri Baileys ni	i
<	► bila nikdar razprodaja oblek tako obširna kakor je sedaj	(
<	> Prav v začetku zimske sezone prinašamo sedaj to zlato	< J y priliko k vam — torej pridite sem v pondeljek in bodite	< J J pripravi jeni,*da kupite.	(
TO SO OBLEKE čisto suknjene Duvet de Laine,	i
^ ^ čisto suknjene Ve-lour, čistg. suknjene Yalama Cloth,	^
^ y chiffon ibroadcloth in čisto suknjene Tricotine. So iz-	i
<	► vanredno fino oikrašene z bogato kožuhovino, kot av-	< i * stralski oposum in francoski sealine ter umetno oprem-	<
^ > ljene z ročnimi čipkami v krasnih vzorcih:	<
f^	<
Tu imamo vzorce, ki pristoje vsaki postavi, dekle-	i
tam in ženam, in iabera je Ibogata, da lahko »po volji iz-	i
a birate. Dolžina žeketov je od 30 do 34 (palcev, in S>arve	J
/ ► so najnovejše, med njimi zarazibar, dryad, reindeer,navy	i
<	► nankin in črne. Podšite z najboljšo svilo ter gorko pod-	i
<	► vleko. »Mere so od 16 do 48.	i
;	,' V	<
Obleke, ki se aktualno prodajajo drugje po
I	$39.50, $49.50 in $59.50	<
I	v pondeljek po	1
$27-75
f H M ----j
♦	(Tretje nadstropje).	4
x	>	j
[i.	PREMOŽENJE NAD $400.000.00.	I
N	Vložite svoj
H	denar po..... 3/0 pn
[i	SLOVENSKEM STAVB1NSKEM in
[i	odprt« tudi sv«e«r POSOJILNEM DRUŠTVU
rJ	razven ob sredah. 6313 St Clair Ave.
ZASTONJ! - Devet predmetov - ZASTONJ!
Nikdar niste imeli tako dobre ponudbe kot danes. Ura, katero vidite tukaj na sliki je najboljši izdelek. Da lahko vsakdo kupi to fino uro, ki vam bo slutila mnogo let, jo bodemo za prihodnjih 30 dni prodajali po izvanredno nizki ceni. To le gold-filled -ura srednje mere, z umetniškimi okraski, je delo (<The Illinois Watch Case Co. Verk v ur Nje Cist nikelj, s pravimi rubini in garantirano. Drli natanCno čas. Te ure so najboljše na svetu, in kdor jo ima, je gotovo ponosen na njo ter je ne da od aebe za noben denar, ker $100 vam ne da istega zadovoljstva kot ta ura $22. Toda da Citatelje seznanimo z najboljšimi ameriškimi urami, smo sklenili prodajati jo za $12.05.
POZOR! Ker smo za teh 30 dni djali na stran samo 2000 teh ur po tej skrajno nizki ceni, prosimo, da se fiitatelji pomujajo z naročilom, ker poleg ure dobijo zastonj še sledeče predmete: Avtoriltatifino šilo, s katerim Šivate vaše čevlje ali usnje, liva kot stroj in dela dva iivanaenkrat, dve igli in 25 jardov šuštarškega cvirna z vsakim šilom. 2. Svileni fob za uro. 3. Avtomatičen stroj za striženje las, s katerim lahko po volji strižete lase brez navodil. 4. Lep glavnik za iep. 5. Zlat prstan z vašo začetno črko. 6. Patentirana verižica za ključe. 7. Nov stereoskop, ki poveča najmanjdo stvar do naravne velikosti in zraven 50 slik. 8. Ustnik za cigarete. 9. Bareme-ter, najnovejša iznajdba, ki naznanja vreme za par dni naprej. Je v veliki hišici, kjer stanujeta dva človeka, mož in žena. fvadar je lepo vr4me, pride žena iz hišice, kadar bo grdo, se skrije žena in prikaže se mož z dežnikom. Ali ni lepo imeti tak barometer?
Nobenega izmed teh 9 predmetov ne morete do-	_______ _______
biti posebej, ker so to le darila zanakup ure. Mi ne	„	KUPON GARANCIJE,
maramo denarja naprej, izrežite ta kupon, dajte pravi	Gospodje: Prosim pošljite uro, ki jo prodajete
naslov, priložite 35c za poštnino in ostanek plačate	P« tovarniški ceni za $12.95 in 9 predmetov, ki jih da-
ko prejmete. Mi garantiramo popolno zadovoljnost ali	rujte, za za kar prilagam 35c za poštnino in za blago
vam vrnemo denar.	,	plačam, ko ga dobim.
UNION SALES CO. ,m*..........................................
2029 W. Chicago Ave. D. no. Chicago, 111. N"lov ........................................
----------————
Premislite dobro, komu boste Vročfli denar za poslati v stari kraj ač pa za vožgje listke
Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša postati hitre bogat, ne glede na vvojega bližnjega. Razni agent je in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po deiju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane sapreke starim izkule i nim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče iz- j polniti svoje- neutemeljene obljube, je veliko vpraianje,	__________1
Naše denarne poiiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. ------—-—------—i
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po Nttt Yorz Bank Draft
Frank Sakse* j
82 Cortlandt St.	New York, N. Y. 1
I
k 1.1 ;	v • Zdravil sem z uspehom tad-
Bolniki naj pn*mkr°nicneboitmi^ ttem
1 e i	•	n<*knŽM>beiexiii
dejo k iitttii	9
oslabelost area
s kroničnimi, živčnimi ali dru-	Hvfao oslabelost.
gimi neprilikami ki rabijo zdra« Neprebavljenje	MOJ USPKH
vnifilr* nnmnži	notranje neprilike	V zdravljenju bolez-
vmsKe pomoči.	liTČM ^^^	nIt hitrlh in kroni4nih
_ ,vv, . ■ •	boleiine v hrbtn	Je odvisno od tega, ker
PoiŠClt« U pomoči kjer	izpahki na obrazu	sem ekrbno preiskal te
. \ *	bolezni. Dalje je moj
JO najdete.	g* .	opremljen z mo-
p . .. Zrn Domaea na	Mn°«° Zastarelih
Pomoč ki vam pomaga na	i i i • čnimi in stroftkov se ni
pravo pot ozdravljenja.	KrOIllCnin DOlcZni * upoštevalo, samo da je
dobro mojim bolnikom
Pravilna in temeljita preiskava pro-	ki so bili zanemarjene ali nepravilno Ako vpraiate pri meni,
najde vaše pravo zdravstveno stanje	zdravljene, ali ki so bile zdravljene po bodete takoj vedeli ako
in vam omogoči, da začnete a pravil-	neveščih rokah, se pogosto ozdravijo lahko še upate na oz-
nim zdravljenjem, kar vam gotovo pri-	po mojem zdravljenju. Pridite k meni. dravljenje. Potem, ako
hrani bolečine in negotovo zdravljenje.	Dal vam bo reshično izjavo o vašem lahko ozdravite vas bo
Mnogo let skuinje, najnovejše zdrav-	stanju in vam povedal kaj lahko za vas to zagotovilo napravilo
Ijenje, medicinsko in električno. Mo-	storim. Potem pa je ležeče na vas, ako močne, zdrave in zado-
derna oprema. Najboljše za bolnike.	se hočete pustiti zdraviti. voljne.
URADNE UORE:	. \JT I?lM|7 A I V OB NEDELJAH:
Od 9- do 8. zv. UT. AlJCjII£j/\JLl I °d 10' d* do 3• P°P'
Vzhodno zraven Bond Clothing, DRUGO NADSTROPJE J*^"« Stor gleJdiMs,
647 Euclid Ave. republic bldg. Cleveland, Ohio

NfiWBURftKE NOVICE. \
Naznanjamo, da se prične
M v cerkvi sv. Lovrenca 40 urna pobožnost prihodnjo nedeljo, 14. novembra zjutraj ob 7. s
slovesno sv. mašo in procesijo. To prekrasno opravilo na čast presv. Rešnjega Telesa bo letos vodil Rev. Anton' Bombač, kaplan fare sv. Vida. Rev Bombač je navdušen govornik, posebno kadar se gre za čast sv. zakramenta, in prepričani smo, da ne bodo njegove besede zastonj. Dnevi 40 urne pobožnosti so dne-j vi milosti in to potrebujemo vsi. Nihče naj ne pusti mimo1 teh dni, ne da bi se poslužil zakramentov sv. pokore in obhajila.
Spovedi se začnejo v soboto popoldne ob 3. in sicer z« mo§ke. Vsi možje in fantje bodo imeli priložnost priti na vrsto, ker spovedovali bodo Štirje duhovni. Vsi mladeniči naj s« poslužijo angleškega spoveanika, da ne pride prevelika gnječa pri nekaterih spovednlcah. Možje in fantje, ne odlašajte preje« sv. zakramentov. Tisti stari , izgovor, saj "nisem nobenga ubov, saj nisem nič ukradu, tudi požgau nisem nič,*' Je ravno toliko veljaven za dušo, kakor bi bilo za telo, "saj nisem pil nobenega strupa, zato ne potrebujem h rane' \ Vsi brez izjeme, bodisi duho- , ven ali lajik, potrebujemo . nebeške hrane, sv. obhajila. ( zato ne delajmo izgovorov. , Razum nam govori, da če je bilo sv. obhajilo potrebno pr- | vim kri8tijanom, tako da so < pristopali k mizi Gospodovi, 3 je tem bolj potrebno nam, ki živimo v sedajnih brezbrižnih časih. Tudi mi imamo-ne- I umorjoče duše.	......... i
Za žene je spoved v nede- i ljo popoldne in zvečer, raz- ; ven če želijo vse tri dni pre- 1 jeti sv. obhajilo, kar je zelo priporočljivo za vse. Dekleta in šolski otroci pa imajo spo- 1 ved v pondeljek. Šolarjem je 1 strogo prepovedano priti k < spovedi drugikrat, kakor v : pondeljek, da ne bodo delali napotia odrastlim, ki vsak najraje hitro odpravi in pride na vrsto, da se čimprej pomakne od tega strašnega kra ja vstran. Otroci, ki želijo vse tri dni pristopiti k mizi Gospodovi, naj pridejo k spovedi v petek popoldne. Sprejem v društvo sv. Imena se vrši za može in fante v nedeljo zvečer. Za žene je sprejem v j pondeljek. Dekleta pa imajo sprejem na praznik Brezma-j dežnega spočetja. Pristopite v ta društva, ker so tako kra-j sna in potrebna. Ako druzega ne, saj pokažete s tem, da se res želite zveličati, ker ste pripravljeni rabiti sredstva, ki k zveličanju pripomorejo. Dragi župljani, ZveliČar res prihaja v našo sredo. Bival, bo med nami tri dni. V svojem tronu bo zaslišaval naše prošnje, poln ljubezni in usmiljenja za nas slabotne brate in sestre. Pojdimo k njemu, prosimo ga potrebnih milosti in pomoči. Prosimo zase, a ne pozabimo naših bratov in sester, ki so tako nesrečni, da omahujejo v veri, ki iščejo drugje sreče kot pri Njemu, ki drži usodo našo v svojih rokah. Svetujte omahujočim, da pridejo k pridigam in k volitvam. Ljubezen do bližnjega kot ljubezen do Boga je znak pravega kristijana. J. J- O.
o--
Semič. Surovosti in podivjanosti je v Semiču jako veliko. Nož in kol govorita mogočno besedo. Tako so se sejmu dne H. oktobra stepli ln oklali fantje v gostilni, tako da je moral eden zaradi roke precej v bolnišnico. Dne 3. oktobra pa je tekla po močnem novem vinu razgreta kri treh bratov na Vrtači. Pred pijanimi ponočnjaki pošteni ljudje nimajo miru. Podirajo jim zidove, trgajo ograje in delajo drugo škodo.
Zahteve pekov v Belgradu. Peki so imeli zborovanje v hotelu "Solu*', na katerem so 1 sklenili, da bodo zahtevali od mestne uprave, naj jim dovoli zvišanje cen belemu in črnemu kruhu.
! ROZINOV JAKA
I	_
1 SV. MARTIN . . .
i
i Včeraj god je svoj obhajal aveti Martin zvest patron vsake dobre vinske kaplje,
kar premore jo naš zvon.
> .
Nič ni bil prav dobre volje, ko je gledal na zemljo — malo so častili z vinom god njegov — a več z vodo. . .
Kjer so zbrali skup se bratci 1 da njegov god počaste, 1 skrit so morali se v kleti, 'da jih "suhi" ne dobe!
I
Jaka tudi je Rozinov • zlezel doli pod zemljo — v strahu božjem ga je srkal, dokler je kaj "notri" šlo. ~
Včasih bilo je drugače, kadar bil Martinov god, , takrat teklo je od mize, spraznili smo ga cel sod t
0	preljubi sv. Martine! Če imaš de kaj moči, pošlji kugo nad "suhače",
naj se grlo jim vsuŠi!!! • » *
Zadnjič sva prišla s Kunde-tom v neko gostilno za zmehčane pijače in sva vprašala za "špago". — "Nimamo nič "Špage" pri nas", je rekla mati birtinja, "vendar kakšno pa hočeta?"
* t *
V	četrtek se je obhajal po
celem svetu dan premirja. Pra znika se je spomnila tudi Mica Cof in je v ta namen molčala pol minute — med kosilom. Njen možiček je vložil sedaj prošnjo na mirovno konferenco, da naj napravijo vsaj šestkrat v tednu tak praznik. • * •
Zdaj, ko so zmagali republikanci, so dobili suhači korajžo in šnajd. Nekaj mora biti že na tem, ker je včeraj Jeshar-jev Lojze dal na vsa vrata nove ključavnice.
* * *
V	New Yorku so našli na obrežju vsepolno delavnih pla vih srajc, ki jih je tam pozabil ata Kristan. Doma namreč 'jih ne potrebuje, ker je zopet oble kel frak in ta visoki pisker.
Proletarec je napravil tako dober biznes z Debsovimi pild-ki, da se je p.....na vse tisočake republikanske stranke. * • •
Pod rdečo marelo so se skau-sali, ker so nekatera rdeča glasila priporočala Hardinga, a druga 'Dfebsa za predsednika. Očka Zavrtnika so pa pustili
1	na "dilci" to rajžo!
! ZAKRATEKCAS.
mmmmmmm——
Napačno razumel.
Korporal Majer ni znal dobro slovenski. Nekdaj je poučeval novince, kako se morajo vesti na straži, ter je dejal: 'Ce kdo pride, zakličite tri-I lfirat: Wer da? Če ne dobite odgovora, dajte ogenj!''
Črez nekaj dni se je hotel sam prepričati, kako so ga novinci razumeli. Gre torej proti straži. Ko se ji približa, zakliče stražnik: 'Trikrat-verda!*' — Korporal molči. Takoj vžge stražnik nekaj vžigalic ter jih ponudi korpo-ralu.
Spomin na vojsko.
Oče: "Povej, Jurče, kako je bilo na vojski?"
Jurče: "Strašno je bilo! Naša kompanija je bila skrita v grmovju. Vsakih pet minut je rekel stotnik: Fantje sedaj pride vrsta na nas! Zato smo pili kar po vrsti žganje, vsak iz svoje steklenice in 'se tako pripravljali na smrt. To je trajalo do večera. Tedaj pa je prijahal poročnik in naznanil, da smo zmagali!"
Nista se razumela.
Mesar škrlin in Črevljar Kozobir, oba iz Kozjega hrbta, sta prišla pri orožnih vajah skupaj k istemu polku. Škrlin je bil vodnik, Kozobir pa navaden vojak.
Nekoč sreča Kozobir škr-lina, a mu kot rojaku in prijatelju ne salutira Ostro ga postavi zato Škrlin predse, reT koč: "Ali ne veš, kaj si mi dol žanr' - "Ejl" pravi Kozobir, "tiste klobase ti bom še vendar plačal!''
General (ko nadzira vojašnico) : "In kakšna je himna 1 Ali se pravično razdeljuje?"
Narednilr. "Da, gospod generali*'
General: "AH ne dobivajo nekateri velikih, drugi pa majhnih porcij mesa?"
Narednik: "Ne, gospod general, vsi dobivajo enako maj hne porcijel"
Hoda kazen.
Stotnik naredniku: "Pro-stak Cibek dobi tri dni le kruha in vode, ker je tako za« nikaren!'*
Narednik: "Oprostite, gosr pod stotnik, Cibek je vegetarijanec, ne bo se torej Veliko menirza to kazen!"
Stotnik: "Tako! 'No, naj pa dobiva tri dni pečenko in juho!"
Tri vprašanja.
Tri vprašanja s primernimi odgovori je moral korpofal vbiti vsakemu v glavo, da Je vedel generalu, kadar je prišel nadzirat, dobro odgovoriti: 1.) Koliko let služiš? Odgovor: Dve leti! — 2.) Ko-
let! — 3.) Ali oče in mati še šivitat Odgovor: Oba.
Nekdaj. pride general in vpraša prvega vojaka: "Koli-I ko let služiš?" Ta mu v naglici odgovori: "20 let!" — Ge i neral: "Koliko let pa tedaj že imaš!" — Vojak: "Dye leti!*' —General nejevoljen:! "Sedaj pa res ne vem, sem li' jaz blazen ali ti!** — Vojak: "Oba!"
"■1 o	.
—	Herbert Hoover, živilski administrator tekom vojne, ppde v Cleveland v soboto, da govori v pntog kampanje Rudečega Križa.
—	Dr. Napredne Slovenke št. J37 S. N. P. j. je zopet vzelo 10 delnic S. N. Doma. Želimo mnogo enakih društev. |
—	V bolnico je bil odpeljan Štefan Medoš in Lucija Re-tič.
—	Ker je svoji ženi zagnal v glavo kos mesa, katerega ni dobro spekla, je dobil Dewey Kramer 30 dni zapora in $10 kazni.	,
—	Žensko dr. Maccabees,!
Ob a uri je ena ura odmora, godb£ BlSL ©aki soapri-
Jazno vabljeni.__
FORD NAPRODAJ, snemljlvi obodi tn baterija. Poceni. Vpralajte na
« 1426 E. 40. St. g večer._(133)
1 STANOVANJE 3 sobe se odda v
| najem. Poizve se na S513 Edna ave. po 5. uri zvečer.
ttlftE NAPRODAJ.
Dve hiii na lepi cesti, za 4 družine, s prodajalno, cena samo $23.000. Krasna hiia zr~2 družini, katere bodete gotovo popolnoma veseli. Pridite in poglejte. Cena $11.5000.
Hiia za 1 družino, 7 sob, kopališča, , elektrika, cena $5300 Takoj $2000, dru
to na lahko odplačila na 6 procentov, [iša 10 sob, za 2 družini, na Norwood Rd. lot 30X115, kopalidče, elektrika, Skriljeva streha, cena $0500. Hiia za 2 družini na 76. cesti, ima 10 sob, ele* ktriko, furnes, kopali&če, Skriljevo stre ho. cena $8500. I Hiia za 2 družini na 70. cesti, 10 sob, elektrika, kopaliiče, ikriljeva streha, cena $750 \ takoj $3000. Jako lepa hiia za eno družino, 7 sob, na lepi cesti, vse moderne priprave, cena samo $6700. Imamo naproda) tudi lep yogal na St. Clair ave., ki se dobro obrestuje, dve veliki prodajalni in stanovanje za 4 družine.
Nekaj zidanih hiS naprodaj po 4 in 8 družin. Ako imate namen kupiti, ku-..pite sedaj, mi vam vse razkažemo in uredimo vse potrebno.
A. F. LUČIČ, Real Estate, I	- 1174 Addison Rd.
S ponižno prošnjo se obračam na* razven eneg^aprSS« mTSlimo "Sa
ti rtflodare vta namen. Prosim"'Te"v imenu nekdanjega Tvojega farnega patrona in v imenu Matere Božje, blagovoli nabirati mllodare sa napravo novih zvonov pri svojih prijateljih in znancih v Ameriki ln te milodare poslati podpisanemu. Imena dobrotnikov bom razijasil v časopisih in objsvil na prižnlci. 2e naprej voičim Tebi in vsem blsglm dobrotnikom zdravja, sreče in božjega blagoslova.
Skocjan pri Turjaku.
JANEZ JEREB, župnik.
Opomba: Kdor izmed rojakov misli kaj darovati v zgorajfirtt namen, lahko prinese k meni, Domjan Toma-žin, 4220 St. Clair ave. ali pa izroči Evatahiju Brezovar, raznaialcu Ame riike Domovine.
POZOR 1
Slovenskim in hrvatskim lastnikom, avtomobilov se priporočamo za popra' vo njih avtomobilov in za vsa dela, ki spadajo v "garažo". Popravljamo vsakovrstne avtomobile. Garantirano delo, po zmernih cenah. Delavnica je sedaj pod novim vodstvom.
DANA OARAGE MOO E. 61 st St.	(132)
— .i.. , i——i ii
NAPRODAJ JE H ISA v Euolid. O. blizu Recharja, za malo družino, hlev za konja in kravo, prostor za avtomov l il in za prasce, kokofinjak, 60 parov polobov, cena za vse skupaj $2950. Ne-k ju takoj, drugo na lahko obroke. Oglasite se pri LOUIS RECHAR, Euclid Ohio.
j v Xa^be tialt. ML mvsmM IsaafcSfl« V
■ aeUltol, uturulgljl, boMlb mlilofth. otip* A I lllllfc KlAnlh LJIL 1	' T
X	I
Gothardolf
-mM
1 mOl llabBwt J«^^nUjJtTikoU^ltM- T I	a Mjwtjisa^lB twtovoWvlai |
lili■>!■■)—J« otrirHi Naprodaj v vMh f
NAPRODAJ
je dobro idoča gostilna, nahaja se na prometnem kraju poleg tovaren, pri* pravno tudi za restavrant. Več se izve v upravniltvu tega lista. (132)
NAPRODAJ JE grocerija in mesni-ca, na jsko dobrem prostoru. Za naslov se poižve v upravniltvu tega Uata. (33
DVE SOBI ae oddasti v najem za fante ali malo družino. 12771 E. 58th St
033)
>•—_____1 ■■ "i
m
------' "ZT"	- ' " " ■-----T •—/-----rr—-t' ., , ...;.■■-■ • ^- ......-r------1----'* " •' ^^ .^-r-'---- ;-------'----''•-•*•■•■•
| PRVA SLOVENSKA BANKA V AMERIKI |
KAJ BOSTE POSLALI-SVOJCEM V STARI KRAJ ZA
Kolikor je mogoče posneti iz poročil iz starega kraja, sedaj ni tam velikega pomanjkanja: le draginja je velika. Najbolj boste toraj ustregli svojim dragim, če jim Za Božič pošljete DENAR.
Toda kje lahko to storite najbolj TOČNO, VARNO in z NAJNIŽJIMI STROŠKI? Nikjer drugje kakor pri slovenski banki
The North American Banking & Savings Co.
v Knauaovem poslopju, vogal St. Clair & E. 62nd St.
TOČNOST. Janez Joželj, iz Lipsenja pri Cerknici, piše svojemu sinu v Cleveland: "Denar, ki si mi ga poslal 1. sept 1920, sem prejel 21. sept 1920. Denar mi je bil izplačan v Ljubljani točno in brez vsake sitnosti:" Zveza, ki jo imamo s Podružnico Kreditnega Zavoda v Ljubljani nam omogoči točnost
VARNOST. Na miljone Kron smo že pos}ali v stari kraj« pa se dosedaj še ni izgubil noben vinanZa vsako pošiljatev garantiramo s svojim premoženjem, ki znaša preko mi-ljon dolarjev.
NIZKE CENE. Rojaki, ki pri nas pošljejo denar v stari kraj vedo, da so naše cene najnižje Prepričajte se sami: vprašajte najprej drugod, potem pa pridite k nam in dokazali vam bomo, da si zlasti pri večjih svotah prihranite lep denar, če z nami poslujete. Naši uslužbenci so sami Slovenci, ki vam v domačem jeziku dajo vse podatke.
Naša banka je odprta za denarno pošiljatev vsak dan razven praznikov, med banč- _ nimi urami od 9. dopoldne do 3. popoldne in ZVEČER OD 6. DO 8. URE. STRANSKI VHOD -NA EAST 62nd STREET.	,