241
Dopisi.
Topčider v Srbii 8. julija. Žalostne reči ste drage „Novice" povedale Slovencom o letošnji suši  na  Oger-skem in Vojvodini srbski.    Bodi Bogu milo[ tudi nam se tukaj nič bolje ne godi, da še slabeje!    Žeti ni bilo treba, kositi ni bilo treba,  mlatiti in spravljati tudi ne bo treba.    Skoraj nič ni izrastlo , in kar je izrastlo , je po grozni suši konec vzelo;  travniki letos niso bili ko-šeni;  rujavi so, kakor da bi bili popaljeni.    Uboga ži-vinica nima   kaj jesti   in   tudi   vode si bo mogla kmali na Savi iskati.    Po lepi,  sicer na vsem, tudi najboljše vode bogati topčiderski dolini   se je  posušilo že mnogo studencev, kterih svet še nikoli ni vidil suhih. V Belem gradu   so   pa   sploh   vsi   studenci  in   vse   štirne   suhe. Mlačni topčiderski potok,  ki je bil poln žlahnih rib in rakov, in na kterega obalih so sicer cele noči žabe veselo regljale, je letos prazen, na več krajih suh in tih. Ribe in raki,  mislim,  so jo sčasoma v Savo potegnili, da se rešijo  nemile smrti,   žabe   pa   so   po  globokejih kotajah   lepo   po   rodoviti   topčiderski   dolini   tekočega potoka  še   nekoliko mlak  za svoj   živež   dobile,   in tu svoje   provizorične   prebivališča   ustanovile,    iz   kterih tužne  glasove   proti  milemu nebu pošiljajo.    Zemlja je razpokana, suha in trda, da se Bogu usmili.    Vse zdi-huje po vodi in dežja prosi, pa ga le ni!    Ako se Bog nas kmali ne usmili,   bomo tudi  ob jarino   kakor  smo ob strn.    Le hvala Bogu!   da v knježevini srbski je le ob Donavi, to je,   beligradsko in požerevaško  okrožje suša zadela,  dalje v notranjosti po   druzih okrožjih   se hvalijo z letino, in pravijo, da bolja biti ne more; vsega imajo obilo,   dež jim zmirom lepo zemljo namaka;   mi pa na obalih Donave živeči nismo celo  zimo  ne   dežja ne snega imeli;  zemlja se je že pozimi posušila, poleti se je pav od žarkega   solnca   spekla  in je   trda   kakor opeka. Ce nam kak oblak v mesecu enkrat ali dvakrat zemljo poškropi,   skoraj čisto nič ne pomaga;   večkrat še škoduje, ako na mokro setev žarko solnce pritisne. — Povestnica naroda srbskega,   polna   slave  in junaštva, mislim,  je še marsikteremu bravcu  „Novica  neznana; tudi meni je bila,   in ne hvalim se ,   da jo zdaj  že v malem prstu imam,   akoravno   vse  rad berem,   kar se srbskega naroda  tiče.    Da  bi  tudi   Slovence   po  svoji revni moči   z njo seznanil,  jo krpam  zdaj po   slavno-znanem gosp. Medakovič-u in   po srbskem ,,Glasniku". Do Božiča, mislim, ako ne prej, jo bodem izgotovil in potem  jo „Novicam"  podal. *)   —  Drugikrat  kaj   dru-zega.   Z Bogom!                       Dr. Janez Podliščekov.
Iz Maribora. — Za svečanost prihodnji pondeljek
sv. Cirilu in Metodu na čast se delajo pri nas priprave
velike. Bližnje gore bodo vse razsvitljene.   Zvoniki pri
L    sv. Jožefu, sv. Magdaleni in morda še celo mestni bodo
*) Dobro dosla!                                                                   Vred.
242
migljali lucic. Prostor je tudi lep, sicer zunaj mesta, pa pripraven. Samo lepo vreme nam Bog daj, in vse bode prav.    Se naši unuki se bodo tisočletnice spominjali.
V Gorici 15. julija. 0 (Dalje.) — Ipavci nočejo nam nič dolžni ostati. „Novicam" dobro znani učitelj — skladavec A. Hribar pomigne brž svojemu krdelcu (10 mož) in krepki, navlašč za ta večer zloženi „Pozdrav Gorici" od Ipavcov 12. malega srpana 1863 *) napolnuje dvorano. Gospod Hribar se je v tej in poznejih dveh pesmih („pevec" (9.) in „junak" (12.) zopet, kakor se meni zdi,   v   neki drugi  vrsti skladave mojstra skazal.
—  Naš takrat pomnoženi pevski zbor je svoje 3 pesmi („Na jezeru" (2.), „Luna" (7.) in „Ne udajmo se" (11.) prav gladko pel. — Po 2. pesmi nas je razveselil navdušen telegram iz Dunaja. Dr. Tonkli ga je najpo-pred v francozkem jeziku, potem v slovenski prestavi bral. „Zivili Slovenci na Dunaji" je živo odzdravljala zbrana množica. — Na to nastane tihota. Dr. Tonkli, prvi slovenski doktor (kot pravdosrednik) v Gorici) začne prvi svoj javni govor.
Po kratkem vvodu ga je razdelil tako-le: Pregled staroslovanske zgodovine, — pokristjanitev Slovanov, zlasti Slovencov, — začetek staroslovenskega pismenstva,
—   razvoj in sedanji stan slovenstva v Gorici in po Goriškem. Poslavivši zasluge našega Kolumba, rajncega Val. Staniča, je omenil govornik tiste temne čase, ko je v naši škofii še veliko duhovnij bilo , ki niso še celo slovenskih evangeljskih bukev imele — in od tega ni še 40 let, — ampak ko so morali duhovni iz masnih bukev sproti sv. evangeli prestavljati, kakor si bene-čanskoslovenski duhovni še dandanašnji pomagajo. **) Važno in skoz in skoz resnično je, kar je h koncu go-
*) Ne moremo se zdržati,   da   ne  bi saj   nekoliko vrstic uličnega
pozdrava,   ki   so  ga  zložili  visokočastiti g. kanonik — dekan G a b r i j a n, ne razglasili : Slovesnost današnja naznanja ,       Zatoraj zaukaj  Gorica! Da nova nam doba prišla;              Veljave se svoje raduj;
Spričuje, da prazna ni sanja,        Slovenska nam bodi sestrica, Kar svoboda naša velja. —            V stari zvestobi Še sluj!
Spet v svojem jeziku kramljati      Da bčerka slovenska  si zala, Prepevati mično lepo,                      To tvoje spričuje ime;
Možato med narodi stati —            Da vselej si zvesta ostala,
Slovenci! kdo branil nam bo ?        Glej , slava ti, slava ti gre!!
**) Tu mi prihaja na misel, da, akoravno so se zadevne razmere pri nas že davno na boljše obrnile, nahaja se vendar Še veliko napak tu pa tam po naši nadškofii. Rabijo se namreč v mnogih cerkvah Se zmirom stare ljubljanske ali celjske izdaje evangeljskih bukev, ki so vse polne tiste dobro znane in nekterim še vse preveč priljubljene barbarske slovenščine. S tem se veliko čistejša ljudska govorica moti in kvari. Predrznem se razodeti tukaj željo, da bi za čistost jezika v cerkvi vrlo uneti prevzvišeni naŠ nadškof rabo tacih bukev naravnost prepovedali. Sicer pa bi morali čč. gg. duhovniki to že sami razumeti po tem, kar so premik viŠi Pastir ne davno opomnili, ko so novo sveto pismo priporočevaje prav za prav terjali, da naj si ga vsak slovenski duhovnik omisli, da bo iz njega Čisto slovenščino zajemal. — Ker je že priložnost tako nanesla, ne morem zdržati se, da bi iz prekrasnih bukev: „Anton Martin Slomšek, Fb. v. Lavant, dargestellt in seinem Leben und "VVirken" , ki jih je slavnoznani Franc Košar v Mariboru ravnokar na svitlo dal, nekaj sem spadajočega ne posnel. Na strani IG. piše g. Košar med drugim tako-le : ,,Sein vorziig-lichstes Augenmerk aber richtete er (Slomšek) auf eine genii-gende Ausbildung der Alumnen (als Spiritual im Klagenfurter Seminar) in der slovenischen Muttersprache und in der Kanzel-beredsamkeit; denn was viele noch heutigen Tags nicht be-greifen konnen, das ist ihm schon damals klar geworden: dass, \venn irgend Jemand , so gewiss ein Redner jene Sprache in seiner vollen Gewalt haben miisse, in welcher er zu reden hat; wie nicht minder, dass ein Volksredner — und das ist der Priester — was die Reinheit und Correctheit des Ausdruckes betrifft, nie in das Niveau der Um-gangssprache des Volkes herabsteigen darf, son-dern iiber demselben stehen muss, um es zu sich emporzuziehenund zu veredeln; noch mehr aber, dass   die  Heiligkeit   und  Erhabenheit  des Wortes
vora ves navdušen, kakor je reč sama in živa prever-jenost njegova nanašala, s krepko besedo trdil, rekoč, da naša prihodnost je zavisna od 3 faktorjev: duhovnov, županov, učiteljev. Oni trije morajo biti slovenstva stebri in podpora, in jez proti navalom potujče-vanja, ktera pošast nam otroke naše davi. Tesna narodna zveza in zaveza med omenjenimi 3 faktorji ljudske omike in sploh naravnega vedenja je ,,conditio sine qua non" povzdigi našega naroda. — Rekel je, da ni zadosti vpiti, da naj se slovenski jezik vpelje v kancelije, temuč da naj župani sami dober izgled dajejo, vpeljevaje ga v svoje županijske pisarnice itd. — Ves govor je bil ne le značaju slovesnosti, ampak našim posebnim okol-nostim popolnoma primeren; da je bil poslušavcem všeč, je potrdilo navdušeno ploskanje. Med množico sem zapazil nektere naši realki pravične Lahe, ki so govorniku, dasiravno so le sem ter tje kako besedo razumeli, vendar vedno z največo pazljivostjo na ustnice gledali, kakor da bi bili se bali, da jim kakošna beseda ne uide. Za govorom je pel ipavski zbor pesem „Ciril in Metod" (napev Hribarjev), kar se je z govorom dobro vjemalo. Na to nam je ponudil dr. Pomp. Polenčič (rojen Groričan, Lah, notar v Cervinjanu v Lahih), svoj vonjavni piskrec (potpourri), ki je bil s velikim veseljem sprejet. Pa ne le z mičnim potpourri-om, temuč tudi še z dvema drugima po slovenskih napevih posnetima skladbama je vrli gosp. doktor čitavnico poslavil in si njeno prisrčno zahvalo zaslužil. Poklonil je čitavnici polko „Vsakemu svoje" in pa valcar „Naprej" (ki pa nista bila še godena). Ta prigodek, da se je pošten in mnogočastit Groričan naših slovesnost že v drugo djan-ski udeležil, zapišemo s hvaležnim srcom v naše častne bukve. — Nadaljnega ubranega, možatega petja ipav-skega možkega zbora, kakor tudi srebernega tenora g. vodja H i t i - a in simpatičnega basa g. J u 1 i a n i - a, ktera sta se v (Krekovem) „pevcu" (napev Hribarjev) in po-slednjič v ,junaku" (besede dek. Grabrijanove, napev Hribarjev) tako lepo odlikovala, ne bom na drobno popisoval ; tega pa ne morem po nikakem zdržati se, da bi prekrasne Hribarjeve „Slovenke" za možki in ženski zbor ne omenil, ktera, da si v programu ne za-popadena, bila je na prošnjo nekterih gostov sred besede dvakrat peta in je tako dopadla, da bi jo bili ne 2, temuč lOkrat zaporedoma radi poslušali, ko bi se nam zavoljo večerje ne bilo mudilo in bi se ne bili bali, da se nam pevkinje in pevci preveč ne upehajo. Lep peven glas je res neprecenljiv dar božji, pa glas, ka-koršnega ima Dolencova iz Ipave, to je pol čudeža. Kako ona na priliko besede: „da sem Slovenka, to me srčno veseli" z glasom in obrazom izrazuje, in kako  jo   nje   3 tovaršice podpirajo,   to popisati,   ni le
Gottes verlange, dass es auch in einem wiirdigen Gefasse und in einem feierlichen Gewande dem Volke dargeboten werde. Was \viirden z. B. deutsche Landleute sagen , wenn der Prediger seinen Vortrag in ihrem platten und verdorbenen Lokaldialekte beganne? VVfirden sie sich nicht abgestossen und sogar ihr religioses Gefiihl verletzt fiihlen? Sonderbar! nur das slovenische Landvolk soil dazu verurtheilt s ein, nie — nicht einmal in der Kirche eine se h o ne re und edlere Sprache zu horen, als es diejenige ist, welche rohe Viehhirten unter einander reden. Wenn also ein slovenischer Priester mit allem Eifer auf die Ausbildung seiner Muttersprache dringt, so braucht man eben so wenig seine nationale Begeisterung zu loben, als ihn als nationalen Fanatiker zu verunglimpfen, son-dern man soli einfach anerkennen, dass er nur dasjenige thue, wozu er sich kraft seines Lehrberufes im Gewissen verpflichtet fiihlen muss. Solange die Sprache das Medium der Mittheilung ist, miissen und werden die katholisehen Priester bei jedem Volke in den Vorderreihen stehen, wenn es den Kampf um die sprachliche Berechtigung desselben gilt". — Ne le sap i en t i-bus, ampak tudi — s tu Iti s sat!                                        Pis.
moje, ampak — naravnost rečem — vsako pero preslabo. — O besedi mi ne ostane zdaj skor več druzega omeniti, kot da ponovim, kar so „Novice" pred nekoliko mesci o gospodični MatildiBudal-ovi že povedale , da ti vladarici strun ni para v našem mestu. Ponovljena ji bodi tukaj hvala in zahvala, ki jo je osup-njena množica izvrstnici s ploskanjem skazavala. „Na-prej" za sklep sta pela ipavski in naš zbor in sta potrdila izkušnjo, da večkrat, ko ga človek sliši, bolj mu do pada.                                                           (Kon. prih.)
Iz Kranja 25. julija. (Narodne čitavnice oznanilo.) Pol leta bo kmali preteklo, kar se je ustanovila v Kranj i čitavnica. S slovesno besedo pa obhajati njeni rojstveni dan ni bilo pred mogoče, dokler nismo imeli dostojnega stanovanja. Vsem častitim družnikom kranjske čitavnice, vsem prijatlom naroda našega v Kranj i in po deželi razglašujemo danes, da se bo čitavnica konec tega mesca preselila v bolj prostorno stanovanje, in sicer tje, kjer je dozdaj ,,kazina" bila. Sklenili smo jo slovesno odpreti v nedeljo 16. avgusta. Program k tej slovesni besedi bomo naznanili ob pravem času. Odbor je vse preskrbel, česar terjajo društvene opravila, da se tudi kranjska čitavnica vredno pridruži drugim sestricam svojim po Slovenskem., Prijazno toraj vabimo danes vse domoljubne kranjske mestjane, domoljube in prijatle poštenega narodnega napredka v okolici naši, da se obilno vpišejo v to domače društvo, in podpirajo blagi namen njeni, kakor nam je potrjen po pravilih si. deželne vlade. Vabimo pa k slovesnosti naši tudi vse rodoljube slavenske: namestnik Bleda naj je letos Kranj!                      Odbor čitavnice.
Iz Ljubljane. Na čelo ljubljanskega novičarja moramo danes zapisati preveselo novico, da preuzvišeni Škof Strossmaj er, ki so pri tolikih prilikah že se skazali mecena tudi nam Slovencem, so po telegramu, ki ga je karlovski mestjan gospod Valentin Bleiweis iz Karlovca 27. dne t. m. poslal vredniku „Novica, matici slovenski zagotovili 1000 fl. Vrednik se je tudi brž po telegrafu milostljivemu gospodu zahvalil za preblagi dar.
—   V poslednjem mestnem zboru je gospod župan naznanil, da novi predsednik c. k. deželne sodnije gosp. dr. Lušin je bil pri njemu in da mu je izročil pozdrav odbornikom mestnim ; gospod župan z dvema gosp. odbornikoma sta v imenu odbora odzdravila prijazni pozdrav. Dalje je gosp. župan zboru naznanje dal, da je res c. kr. vojaški mestni komandi poslal 100 mark za vojaške pse; zastran davka teh psov pa naj razsodi mestni odbor sam; dopis omenjene c. k.komande je danes izročil dnarstvenemu odseku. — Tudi gosp. dr. Orlov dobri predlog: naj mestjani, dokler s svojimi vozovi ne prestopijo mestnega okrožja na karlovski cesti, so oprosteni mostnine in cestnine na zidanem mostu, in da naj mesto prevzame vzdržanje tega mosta, je bil po nasvetu gospod dr. Ahačiča izročen v prevdarek dnarstvenemu odseku. — Gosp. Nušakova ponudba o napravi stal za vojaške konje ni prišla danes v razpravo, ker ni bilo postavnega števila odbornikov v seji.
—  Postava, ki jo je deželni zbor sklenil o šolskih patronatih in o zidanji poslopij za ljudske šole, ni potrjena, ker ni v vsem v soglasji s tem, kar c. k. vlada zahteva.
—   Deželni odbor je ravnokar razpisal službe v deželni pisar niči, kakor jih je odločil letošnji deželni zbor. Te so: služba tajnika (sekretarja) z 1200 fl., — služba predstojnika pisarnice s lOOOfl., prvega kancelista s 700 fl., druzega s 600 fl., dninarja z 80 kr. na dan, — služba predstojnika računskega z 1200 fl., oficialarač. stanovitnega z 800 fl., začasnega z 700 fl., ingrosista rac. stanovitnega  z  500 fl.,   začasnega  z  400 fl.,   dni-
narja z 80 kr. — Lepo nravno obnašo in zmožnost nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisanji morajo vsi dokazati, konceptni uradniki pa še posebno dobro dovršene državne preskušnje, računarji pa iz računstva; predstojnik pisarnice položi 1000 fl. kavcije; kancelisti morajo saj 20 let stari biti in se izkazati, da so dovršili saj spodnjo gimnazijo ali realko; kdor je hitropisec (štenograf), ima predstvo. Prošnje zate službe se narede na deželni odbor do 10. septembra t. L; kdor je že v kaki službi, naj jo vloži po predstojniku svojem. Oddale se bojo tudi 3 službe služabnikom po 350, 300 in 250 fl. Služabnika in pomočnik morajo znati saj brati in pisati.
—   Naš dopisnik iz Gorenskega nas praša dvoje : prvič, ali je res, da sreberne šestice, ki veljajo 10novih kraje, bojo zanaprej le po 9 kr.? in drugič: ali ostane pri tem, da stari krajcarji in polkrajcarji pridejo konec prihodnjega mesca velikega srpana (avgusta) ob veljavo? Drugi pot bomo več o tem govorili; danes le to, da je sleparija in grda laž, kar se govori zastran šestič; stari krajcarji in polkrajcarji pa naj se spečajo brž, ker že kimovca (septembra) mesca nimajo več dna me vrednosti, ampak veljajo le to, kar navadno velja kuper.
—  Žalostna osoda je zadela zopet domovino našo: v nedeljo popoldne smo pokopali gosp. G. Riharja — moža, kterega ime na veke ostane zapisano v zgodovini slovenskega petja, zlasti cerkvenega, pa tudi svetnega. Čeravno ne preziramo veliko vrednih pesem, ki so jih za cerkev zložili drugi naši vrli možaki, bojo gotovo tudi oni z nami vred radi spoznali, da Riharju gre naj veča zasluga, da po slovenskih cerkvah se glasijo zdaj take lepe, slavi Božji primerne pesmi kakor nikodar drugod po celem svetu, kjer se le prerado pači gledišno cmrdanje, da človeka ušesa bole. V rajnem Riharju seje strinjala trojica, ki dela pravega kompo-ziterja: popolnoma izvedenost v tehniki muzični, izvirna in plodna fantazija, in skozi in skozi narodni, slovanski značaj. To je, kar daje njegovim pesmam toliko ceno. Rajni je bil dolgo bolan; 24. t. m. pa je sklenil svoje delavno živlienje. Pogreb je kazal, kako spoštovan je bil. Domoljubni naši dijaki iz gimnazije so ga nesli in muz bakljami svetili; gosp. bogoslovci pa so svojemu „mojstru" poslednjo pesem zapeli.    Naj v miru počiva!
—  Mestna glavna šola pri St. Jakobu je že končala svoje šolsko leto, realka in gimnazija ga bote končale jutri v četrtek.
—   Zavoljo pomanjkanja pavole, in ker sploh peša trgovstvo, je predivnica tukajšna Molinovapopolnoma ustavila svoje delo; al lepo je, da delavcev ni razpustila na vrat na nos, ampak vsak je prejel za 3 mesce plačila.
—   Glasovitega vojaškega beguna Dane-ta, ki je lani všel iz zapora na gradu in je res izginil kakor kafra, pa se potem po Hrvaškem klatil, si neko cifo nekod najdel, s ktero je živel, in kakor ga sumijo, ž njo vred ubil in oropal neko ženo na Hrvaškem, so pretekli teden žandarji vjeli pri sv. Katarini in ga pripeljali v Ljubljano; tudi njegovo „ljubico" so neki vjeli, pa drugej. — Pri tej priliki smo zvedili, da tisti razbojnik in vojaški begun, ki je lani doli pod Rudnikom popotnemu tovaršu glavo odrezal, je — ker ni obstal hudodelstva — obsojen na 20 let v težko ječo. —-Ker že govorimo o hudodelnikih, naj povemo še goljufijo, ki se je nekemu tukajšnemu mestjanu pripetila. Pred kakimi 5 mesci pride neko nedeljo k njemu neki dobro oblečen in po videzu pošten kmet; stari gospod ga ne pozna, pa kmet pravi, da ga on dobro pozna, ter ga prosi, naj mu, ker danes ne dobi v hranilnici (šparkasi) denarja na bukvice,  pa ne more
243
244
čakati v Ljubljani, izkaže dobroto in mu da tistih 300 gold., kteri v hranilnici leže, pa naj vzame hranilnične bukvice njegove. Ker kmet le prosi in prosi, vzame gospod bukvice, pa mu da 300 gold., --pretekli pon-deljek pa zve v hranilnici, da so te bukvice — vkra-dene! Bilo je že pred več mesci v „Laib. Ztg." razglašeno, da so lastniku bile vkradene hranilnične bukvice, ena obligacija in še nekaj srebra; tega pa goljufani gospod se ve da ni vedel. Ker sleparja ne pozna, kje bo zdaj iskal svojih 300 gold.? — Ker „Laib. Zeitg." pride celo v malo rok, bi bilo vendar treba, da bi hranilnica saj take reči razglasila še po drugih slovenskih časnikih, kteri take oznanila bolj razglasijo.
—  Ravnokar smo od rodoljuba našega dr. Kazi a g a prejeli „Pesmarico", to je, 13 pol različnih najbolj priljubljenih slovenskih pesem, kterim je pridjana tudi lepa množica srbskih in čeških. Ni nam mogoče danes več povedati kakor samo to, da mično zberko domo-rodnih pesmic posvečuje gospod izdatelj JugoSlovenkam. Prav tako! Naš ženski spol zavoljo živega domoljubja zasluži res očitno poslavljenje. Drugi pot več o tej zbirki, ktera pride kmali na prodaj.
—   3. zvezek „Torbice j ugoslavenske mladosti" je te dni iz Zagreba zopet priskakljal tudi v Ljubljano, radosten sprejet od velike večine, pisano gledan morebiti od nekterih. Vredništvo naznanja, da bode izhajala „Torbica" tudi prihodnje šolsko leto (prvi zvezek pride okoli 15. oktobra na svetlo) in da po pošti za celo leto velja 2 gold. 50 kr. Do 1. oktobra naj se pošlje naročnina „post restante" v Zagreb na vrednika in vlastnika njenega gosp. Nik. Ravnikarja. Ker si je „Torbica<< pridobila ime einer „interessanten" Zeitschrift, ji tudi prihodnje leto ne bo manjkalo naročnikov.