Solsko blago. Pogovor v Šoli. Učitelj: »Otroci! žapisali bote imena vseh pridelkov, ki jih ljudje jeseni domii spravljajo; preden pa to storite, naštej ti, Jaka, niij prcd sadje, ki je bilo naj pozneje zrelo!« , . . 1'Čenec Jaka šteje: »orehi, kostanj, jabelka« . . . UČitelj: »Kako pa se sadje naj bolje shranuje, kdo ve« ? UČenec Mibec: »Pri nas smo lepa nabranajabelka djali pod streho na strop, — pa nam jih je pol sognjilo«. UČitelj: »Poslušajte, vam bom povedal, kako se jabelka naj bolje in dolgo hranijo! Jabelka se morajo odbrati, dobre iz med drugih. Boljše naj se položo v hramu na pletenice, pa tako, da se ne dotikajo eno drugega. Potem naj se dobro zapro vrata in okna, in v hramu naj se zapali ogenj z vinskimi tertami tako, da se naredi veliko dima, in da se ves hram dobro zakadf. To naj se dela kakik 4 ali 5 dni zaporedoma, dokler niso jabelka od dima nekoliko osušene. Take naj se polože v kako skrinjo ali v zaboj, kjer je polno rezanice iz režene slame, pa tudi tako, da se ne dotikajo, in skrinja ali zaboj naj se zapre. Tako ostanejo jabelka celo leto popolnoma zdrave, in se tudi lahko po svetu pošiljajo. Se ve, da se to storl le z nekoliko jabelki, kakoršnih hoče kdo dalje prihraniti«.