Zapiski
NAGLAS V NAMENILNIKU
Glede naglasa pri name-nilniku zaman iščeš pomoči po novejših slovenskih jezikovnih priročnikih: namenilnika ne najdeš niti v SP niti v Slovenskem pravo-rečju. Tudi v Slovenski slovnici 1956 se skoraj ne omenja: na strani 231 beremo le, da ga je naglasno treba ločiti od kratkega nedoločnika. Primer: pojdimo spät (na-menilnik) — ne morem spät (kratki nedoločnik). Takšno kratko, poleg tega niti ne .povsem natančno opozorilo pa seveda ne more zadostovati za zelo pogosto slovensko glagolsko obliko. V novo izdajo Pravopisa bi bilo treba namenilnik vsekakor zapisati. — Toda ali je slovenski namenilnik naglasno — ia sploh — že dovolj določen?
81
z namenünikom se je pri nas podrobneje ukvarjal Skrabec, in sicer v Cvetju IX, 12 bc, XII, 12 b. Njegovo ugotovitev, da imajo supin »vsi imperfektivni in nesestavljeni« glagoli, pa tudi njegovo zaznamovanje namenilnikovega naglasa je deloma prenesel v svojo slovnico Breznik. S Skrabcem se strinja tudi Ramovš (Morfologija, 150), ko trdi, da se »v sle. uporablja supin le pri simpleksih imperfektivnih glagolov; pri kompozitih ga nadomestuje Infinitiv, enako pri perfektivnih glagolih, dialektično pa kratki Infinitiv«.
Za vse dosedanje določevanje namenilnikovega naglasa je značilno primerjanje namenilnika s kratkim nedoločnikom, ki ga po Ramovšu poznajo le na južnem Krasu, na Notranjskem, Dolenjskem in južnem Štajerskem. Ramovš (Morf. 130) pravi, da se je supin »v slovenščini nekako obdržal zaradi naglasa in intonacije«. Opazko je gotovo razumeti tako, da se je namenilnik vzdržal v naglasni opoziciji s kratkim nedoločnikom, tam pa, kjer take opozicije ni, da tudi namenilnika ni. Ramovš navaja namenilnike le pri glagolih I. vrste (krast, plest : krast, plest), III/l (štet), IV tip učim — učit. »V vseh drugih primerih gre za Infinitiv,« pravi profesor Ramovš, »orat, klat, brät, žgat, suvat, rvat«. Ramovšev pristavek glede »name-nilnikov« brät itd. zveni kot odziv na Skrabčevo dilemo, ali je prosit, sodit ip. stari supin ali kratki nedoločnik (Jezikosl. sp. I, 4, str. 431). Skrabec je namreč zapisal, da bodo dilemo rešila tista narečja, »ki so ohranila Infinitiv na -ti«. Ramovš pri svoji določitvi naglasa pri namenilnika teh narečij ni upošteval, ker sicer ne bi bil mogel zapisati, da orat, brät itd. niso namenilniki, temveč nedoločniki.
Spor zares rešujejo tista narečja, ki so ohranila dolgi nedoločnik ali, kar je isto, naglasne reflekse za tak nedoločnik. Med drugimi takšnimi narečji je tudi bi-zeljsko-obsotelsko. Tu je lepo ohranjen namenilnik, v severnem delu tudi dolgi nedoločnik, v južnem le naglasni refleksi za dolgi nedoločnik. V Ramovševi formulaciji, da »na južnem Štajerskem prevladuje v glavnem kratki Infinitiv«, je treba poudariti besedo v glavnem, kajti za obsotelsko narečje trditev ne drži. V tem narečju se supin ni razvijal iz nasprotja do kratkega nedoločnika, od katerega se je razlikoval oblikoslovno, in ima prav zaradi tega deloma drugačno podobo, kot jo je zapisal Skrabec. Namenilnik se je tu razvijal nemoten od kratkega nedoločnika, v glavnem kot morfološko najbližja oblika, opisni deležnik za m. sp. ednine.
Namenilnikov naglas je v takšnem odnosu do nedoločnikovega in do naglasa opisnega deležnika:
I. trest — tresti — tresel
nest — nesti — nesel (plel)
žret — zreti — žrl
klat — kläti — klal
III. spät — spati — spal
gret — greti — grel
ležat — ležati — ležal
IV. učit — učiti   — učil
sodit — soditi — sodil
vozit — voziti — vozil
V. delat — delati — delal
pisat —' pisati —¦ pisal
brät — bräti — bral
tkät — tkäti  — tkal
sejät — sejati — sejäl
VI. päberkovat — päberkovati   —  päberkoval
kupovat      —  kupovati       —  kupoval (ali kupovat, -1)
Iz primerov se vidi, da se supin sicer ne loči vedno od kratkega nedoločnika (trest, nest, žret, klat, spät, gret, ležat itd. bi bili kratki ned.), da pa nimamo razloga dvomiti o njegovi pristnosti, saj ga poznajo narečja, ki kratkega nedoločnika sploh ne poznajo (Skrabčev dvom). Iz razpredelnice pa se prav tako vidi, da imajo tudi glagoli orati, klati, brati poseben nedoločnik (Ramovš misli, da ne).
V katerih primerih pa se pravkar prikazani namenilnik razlikuje od Škrab-čevega prikaza? Razlike so le ponekod pri glagolih I. vrste; pri tistih glagolih, zelo maloštevilnih, III. vrste, ki so oblikovno enaki 7. razredu I. vrste, ter pri glagolih V. vrste 3. razred, ki so oblikovno prav tako enaki istemu razredu (tkati klati): nest, klat, gret, tkat). Da te oblike v slovenskem jeziku niso izjemne, nam povedo primeri kot kupovat; pa tudi nosit se je razvilo iz nosit, kar je enako tkät ip. Supin s kratko naglašenim zadnjim zlogom imamo torej v I. vrsti pri tistih glagolih, ki so imeli etimološka e ali o v svoji osnovi (plest), nadalje pri tistih, ki imajo prvotno rastoče intoniran opisni deležnik (klal) — mišljen je končni zlog pri obliki moškega spola. V to skupino gredo še primeri iz III, V/3 in VI. vrste (gret, tkät, kupovat).
Je nekaj primerov, ki se tem določitvam upirajo. Tako imamo odnos kräl : krast in žgal : žgat. Krast je enako trest, žgat pa plest. Morda je tak naglas v kakšni zvezi s sedanjiškim naglasom teh glagolov: krädem = tresem in žgem — ple-tem, ki se je nekoč tudi glasilo pletem.
82
Slovenski knjižni jezik se glede namenilnikovega naglasa lahko nasloni na Skrab-čevo določitev, lahko pa tudi na tu sporočeno. To drugo naglaševanje je morda boljše, ker se po njem supin vseh nedovršnih glagolov glasi skoraj izključno tako kot opisni deležnik moškega spola. Namenilnik tipa žet, plest se sliši tudi na Gorenjskem, pa tudi Metelko ga je slišal od »preprostih ljudi« (Lehrgebäude na str. 141 navaja nam. žet). Tako bi ga nemara bilo dobro uvesti.
Pri dovršnih predponskih glagolih imamo v knjižni slovenščini prav tako morfološki supin: grem vrata odpret, grem pšenico požet, prinest drva. V naglasnem pogledu je tak namenilnik enak nedoločniku (požet, odpret, prinest. V narečjih se za takšne zveze rabi — kot sta tolikokrat pribijala Skrabec in Breznik — nedoločnik (grem vrata odpreti) ali namenilnik nedovršnega glagola (grem vrata odpirat); še bolj pogostna pa je asindetična zveza (grem, bom vrata odprl, bom pšenico požela itd.).
Namenifnik nedovršnih glagolov torej naglašujmo po opisnem deležniku za m. spol edn., pri dovršnikih pa po nedoločniku, dolgem seveda, kjer pa tega ne poznajo, po opisnem deležniku za ženski spol! Jože Toporišič
83