Odkupljeni z življenjem.
|gs^«a|                       (Svetonočni obraz iz Krkonoških gora.)
fl«lWli &01^> g°r^i vi večna straža naše domovine, vi dežeJna vrata! Koliko pSgBl časa je vže preletelo preko vaših mahovitih glav, kolikokrat ste se fSMfff1 potresale v burji? Ni vam ga vrstnika. Stare ste kakor svet in od ¦{¦ *p4 srojega začetka ste nas branile ter še vedno branite otroke jedne * matere Gehoslovanske pred pogubnim navalora tujeev. In zato se drži naše srce teh vašib. trdih skal s toliko ljubeznijo, zato glcda naše oko s po-gledom polnim nežnosti na vaše snežne vrhove, zato stegujemo k vam po večkrat svoje otožne roke. Da, da, mi ljubimo te svoje sive goro, a še posebno jih ljubijo oni, katerim so tla v stanovanje in vzdrževanje njih ubožnega življenja, in to so naši gorjanci, Švicarji česki. To so pravi otroci Krkonoški, katerim se topi srce, kadar gledajo na gore svojega rojstnega kraja, lice se jim žari v navdušenosti in ponosu, kadar hodijo po domačih tleh svojib. sivih gora, in zopet se jim oko skali in dviša se jim v žalosti trese, kadar zapuščajo vas, svoje preljube domače gore. Vas gledajoč, vidi Krkonoški gorjanec vso svojo srečo, svoje veselje, žalost in osodo. Vam pripisuje neko čeznaravno moč ter si neliiore nikoli dosti povedati o čudih, ki se gode v vaših temno-zelenih gozdih. Večkrat se vara, kadar pripisuje prirodne, na gorah se po-navljajoče prikazni nekej posebnej moČi, katera vlada v gorah: to je duh, ki biva v Krkonoških gorah, Libereun*), katerega se boje hudobneži, a dobri ljudje ga ljubijo. Da, vse gorovje je priprostemu Krkonoščanu neka bajka, rekel bi, lepa in veličastna bajka, kakeršne ne najdeš kmalu v vesoljnej naravi božjej, a vse te nedolžne pripovedke, katere si je izmislila živa domišljija pri-prostega Ijudstva, ne kažejo druzega, nego mogočno voljo Nj ega, kateri vže tukaj človeka skuša, plačuje in kaznuje po zasluženji.
Dragi čitateljček moj, ako euješ tii ali tam kako pripovedko o Libereunu, ne išči resnice v njej, ker takih bitij v resnici nikjer ni, a priprosti česki narod misli, da so, ter da pomagajo dobrim ljudetn a hudodelnike da kaznu-jejo. V takih pripovedkah se nam kaže premodro vladanje Ijudske osode, s katero je dala domišljija Krkonoških prebivalcev Krkonošam novo obloko .... Globoko v gorah na podnožji kraljevskih gor českih, pod ponosno Snežko, stoji hišica. Po šegi Krkonoških gorjancev je postavljena iz lesa, samo raz-pokline med tramovi so zamašene s kamenjem in apnom. Na njej ni videti nikakeršne olepšave, a vender je hišica lična, da se ti na prvi pogled prikupi. S svojimi majhenimi okni prijazno zre po okoliei na mogočne temno-zelene gozde, kateri jo objemajo kakor objema skrbna mati svojega nežnega otročička. Ali čimu vam bi pripovedoval o hišiei. ki je mrtva; oglejmo si rajše njene prebivalce, ki nas bodo mnogo bolj zanimali, saj se vže sami izdajejo, s kakšnim rokodelstvom da se pečajo. Bopotajoči tkalčevsk stoli nam takoj kaže, da je posestnik ubožne hižice tkalec.   Imenuje se Svetonja.
*) Oešii se ta izmišljeni gorski duh imenuje: Ribecal, Ribecol, Ibercol, Libercuu, kateri priimek je po Jungmannu prišel od viteza: Rubens Dahl, kar se je pokvarilo v priimek: Riibezahl, in Slorenec je ta vže tako pokvarjeni priimek pre-ložil in rekel: Bepoštev.
195
Ob času, v katerem se dogodek naše povesti zaeenja, sedel je Svetonja za statvami in pridno tkal. Njegova žena Marija se je vrtela okolo ognjišča in pripravljala skrornno kosilo. 0 siromaki! mnogo se jim pač ne pripravlja; lonec krompirja v oblicah, to jim je vse kosilo. Svetonja ima troje otrok. Najstarejši je Vaclav in on vže nekoliko pripomore ubogim roditeljem sekajoč tenko steklenino in raznobojne cevke na drobne kosce jednake velikosti; iz stekla dela korale. zna se, da ti korali niso pravi ter se jih za malo denarja dobi precejšno število.
S svojim trudoljubivim in težavnim delora pač ne pripomore mnogo, roditeljem ker za tisoč koralov dobi koraaj tri krajearje, a na dan jih komaj tri tisoc naseka. Te z velikim trudora nasekane korale nosi posestniku steklarnic, kateri mu daje stekla zanje. Da-si je zaslužek pridnega Vaclava zelo skromen in pičel, vender nekoliko pripomore k očetovemu zaslužku, ker oče zasluži s tkanjem komaj dvajset krajearjev na dan. Gorske plohe so namreč uničile lan, in trgovci s platnom morajo lan drago kupovati; ker pa nočejo platnu cene povikšati, odtrgavajo ubogim tkalcem na zaslužkn. To so žalostne razmere. A ne samo lan, tudi žito, oves in krompir so deževni nalivi hudo poškodovali. Ubogi prebivalei v Krkonoških gorah so koraaj toliko naželi. da se prehranijo do polovice zime. Strah pred prihodnostjo in skrb za hrano jih naganja k velikej pridnosti in potrpežljivosti. Delajo noč in dan pri brlečej luči, da bi vsaj platna nekoliko več natkali, ter si s tem olajšali ubožno življenje. Stanje ubožnih gorjaneev ob easu slabe letine je zeJo žalostno in neznosno. Iu res jih varuje neka čudovita vztrajnost, pridnost in potrpežljivost, ki je združena z bogaboječnostjo, da ne zdvojijo v toli ne-znosnem siromaštvu in bedi.
Letošnje leto je bilo še posebno slabo; Svetonja pogleduje s solznimi očmi nežno Aničko in bornega Jankca, ki sta vže za šolo dorasla. Ead bi dal srce in žuljavi roki svoji, da bi vsaj ta malčka nasitil, kadar pride po-manjkanje y hižo.
Bilo je še dobro, da ste iuieli siroti babico v hiši. In to je tudi bila babica vredna tega imena! Lase je imela bele kakor sneg in starost jej je upogibala glavo k zemlji, kakor bi jo hotela opominati: Prigni se k zemlji, ker malo je še tvojega življenja; položi svoje trudne ude v njo! — Starka je t6 dobro vedela, ali vsaccmu ni hotela tega pripovedovati. Obvaruj Bog, da bi ona umrla! Ubožci imajo vže tako dovolj skrbi, činiu jih še bolj žalostiti? ,,Bolje je, da jih tolažim," mislila si je večkrat, in res je tolažila ubožne otroke, da-si je bila tolažbe sama najbolj potrebna in bi se bila najrajše raz-jokala čez bedo iu pomanjkauje v hiši. nLe upajte in nadejajte se boljših dni, Ijubčeki rp.oji, Bog nas ne bode zapustil," dejala je večkrat s tihim glasom. ,,Ljubimo se vsi skupaj, dekjmo pridno, in izvestno si pridobimo, česar potrebujemo."
Ta dobra starka je bila angel varuh Svetonjevej družini. S tresočima rokama je oblačila otroke, dokler so bili še majheni, in njene suhe ustnice 80 jih učile prvo molitvieo. ln ko so otroci prvič molili, solzile so se jej oči od prevelike radosti. To niso bile solze, nego redki biseri, ki so se porodili iz najglobokejših občutkov njenega dobrega srca; takih biserov niraa niti naj-mogočnejši vladar v svojej kroni.   Ubožai otroci pač niso vedeli za vrednost
12*
196
teh biserov, a vender so spoznali, da njihova bogaboječnost na babico dobro deluje. Molili so radi, ker so se učili Boga spoznati in Ijubiti iz celega svo-jega srca in iz cele svoje nedolžne dušice. Vcselje jih je bilo posJušati, kadar so molili prolepo molitevco. katero jih je babica naučila:
0 iohn Bog, Ti dobro vež,                          ' '^'^''''
Da ljubim najbolj Tebe; . '           Potem pa mamo, ateja,           """
In potlej še le sebe.
0 blagoslovi, prosim Te,                  '      "!  '" ', ,.,
Njih skrb za me otroka, Po potih vseh življenja naj Jih čuva Tvoja roka.
A Svetonjevi otroei se niso učili samo moliti, nego hodili so tudi v bližnjo vas v šolo. Kadar je bik buda zima, zna sc, da niso mog]i v šolo. Ceste so bile veckrat nad meter visoko s snegom zametane, iu še celo odrasli so težko hodili po takem potu. Le takrat, kadar je bilo raalo snega, poslali so jili stariši v š(ilo. Navadno so bili potje po zimi zaznamovani s suhim prot-jem, katerega so gorjanci nasekali in ga ob krajih pespotov nastlali, da bi sneg takih potov popolnein no zakril.
Ali Svetonjevi otroci se niso bali nobene nesreče. Hodili so radi v šolo in se učili prav pridno. Ueitelj jih je Ijubil, in tudi oni so ljubili njega. Nikoli jili ni bilo treba opominati in priganjati k učenju. Pa tudi doma so delali radi. Za navadna domača dela so bili še preslabi, zatorej so ponavljali to. kar so se v šoli učili.
Na belem konji je prihitela ziina — prej ne.go li pri nas — vže meseca vinotoka. Svetonja se je zgodnje zime zelo nstražil. Hrane in drv je pri-manjkovala, a denarja ni bilo pri hiši. ZauaSal sc je na svoji pridni, žuljavi roki, kateri ga niste še nikoli prevarili.
Minula sta mesec vinotok in listopad iu bližal se je Božič. — Božič, kdo bi se ne veselil tega veselega dneva? To so pravi družinski prazniki, katerih se mlado in staro veseli in težko prieakuje. Otrokom se pripravljajo darovi in drugo nepričakovano veselje .... Ali kako veselo se sprovaja Božič Se le tam, kjer iraajo vsega dosti; tu je pač prava radost in veselje v hiši.    Vse drugače pa je za družino, ki živi v pomanjkanji in bedi.
Žalostno je bilo pri Svetonjevih.
Sveta noč pred durmi a doma niti kruha niti moke; še celo krompirja ni bilo več. Jedino upanje ubožne družine je bil zaslužek, po katerega je otižel oče v mesto. Cakali so vže težko njegovega priboda; na lici jim je bilo videti glad iu bedo. Samo babičino Jice se je sladko nasmehkavalo. Sirota je bolj gladovala nego drugi, ker je otrokom dala zadnji kosec kruha, katerega je odtrgala od svojih ust, da bi utešila gladiie otroke. Svetonje ni bilo dolgo domov.
Končno so zaskripale stopijije v zmrzleni snegu. Oče je odprl vrata. Ali to ni bilo ono veaelo, mirno lice, katero je drugekrati kazalo dober opravek. Upadlo, bledo lice iu od boleeiu kaluo oko je zuačilo, da ga je zapustilo poslcdnjc upanje.
197
^Trgovec, kateremu sem delal, otišel je z vso svojo družino na praznike ter se ne vrne pred novim letom. Zaman sem prosil posojila po mestu na svoje delo. Z besedami: ^nimamo sami, hudi časi so," odbijali so moje prošnje. Vračam se brez krajcarja k vam, Ijubi moji. Bog še nas usmili!" To rekši, zvrnil se je bled in onemogel k peei na leseno klop.
0 kako hudo je bilo materi in otrokom, ko so slišali te besede iz ust Jjubega očeta. Grobna fcišina je nastala v hihi. Brž ko se je zmraeiJo, sprarili so se k počitku, a niti grižljeja niso imeli za veeerjo. In vender so šepetala ta izsušena usta gorečo molitev k nebeškemu očetu, da bi se jih usmilil in ohranil. Niso godrnjali. Legli so k počitku. Ali so morda spali? Ne! Slišali so, kako zunaj burja tnli in razsaja; čutili so ledeni veter. To jim je bilo znamenje, da je zunaj velik vihar in da v debelih kosmih pada sneg po gorah in dolinah. Niso se varali. Ko so zjutraj vstali, niso se dale duri odpreti. Snega je padlo tako na visoko, da je zamedlo vežna vrata, in kadar so odprli okna, ni posijala svitloba v hišo, ker so tudi okna bila s snegom zametana.
'ii:•  0 kaka groza!                                                                                   '' '¦"" T>i>r',i
,•-   V hiši niti grižljeja kruha — izhod zametan ...
Padli so na kolena in vroča molitev se je vzdigovala k nebesom. Sve-tonja je zlezel na podstrcšjc, in kaj je zagledal ? o groza! da leži vsa pokrajina pod debelim snegom.                                                                             ¦¦         ¦¦•¦¦
Samo dimniki in strehe so raolele izpod snega.     " i-»*   •.. '"''   ! u   Končno je nehalo snežiti.                                        ' i1 ^-'>U>\  •: l->rrl
Ali kaj zdaj?                                                                                                      'b
V obupu so pričakovali koncc dneva.                                                      '
Zakurili so v peč z vsemi drvmi, kar so jih imeli pod streho. Kmalu se je zrak razgrol po hiši in s tem se je ogrela tudi koča, in sneg se je zače! tajati ob oknih in durih. Skozi razpokline je tekla voda cclo v hišo, ali ubožni prebivalci se je niso bali. Tajajoča se snežna gromada se je začela hitro trgati in v nekoliko urah so se dala vrata odpreti.
MZdaj pa z božjo pomočjo le urno na delo!" zaklical je Svetonja, vzel lopato v roke in zaeel sneg odkidavati. To je bilo mudno in jako težavno delo; ali navajeni takih dogodkov niso se gorjanci tega dela ustrašili. Z združenimi mofmi in velikim naporora so delali gaz k sosednej hiši. Ondu ' tudi niso bili ]eni in kiaalu so z ogrevanjem sob odpravili sneg, kateri jim je branil duri odpreti. Obe družini ste zdaj delali na vso moč, da bi si otele ubožno življenje. Soseda sta si molče podala roki, ali solza v očeh jima je razodela vse trpljenje, ki ga imata prebijati v tej h\idej zimi.
Priroda se je usmilila siromakov. Mrzel veter, ki je valil iz gorskih strmin sneg na koče, ponehal je; nebo se je zjasnilo in opoludne se je vže pokstzalo ljubo solnee. Zna se, da njegovi žarki še niso bili posebno gorki, a vender so delali na to, da se je sneg tajal in tem hitreje zapuščal ubožne kožane.
Ali kaj je pomagal jug ubožnim gorjancem? Svetonjevi niso bili jedini v svojem siromaštvu, tudi sosede je zadela ista osoda. Vsa vas je bila podoba velikega pomanjkanja in bžde. Od gladu onemogli naselniki so se zaman posvetovali, kako bi si pomogli v tej velikej stiski, ali upanja ni bilo od nikoder.
198
¦-      nAko nam Bog ne pomore. poginemo," tako so tarnali odraščeni in otroci. Pri Svetonjevih je bilo Dajhnje.
Janko in Anička sta od gladu jokala in babica jih vže ni mogla tolažiti Teč.
^Počakajte še malo, otroci," dejala je, skovaj bodete imeli dosti jesti. Ali se ne spominate' mogočnega duba v naših gorah, ne spominate se več Libercuna, o katerem vam sem tolikokrat pripovedovala?" Uboga babica si ni znala drugače pomagati in tolažila je otroke z Libercunom, dobro vedoč, da so vse njene besede prazne. Ali to, kar je pripovedovala, delovalo je z veliko močjo na Vaclava.
Glad in pogled na izstradanega bratca in sestrico otemnela sta mu um. V svojej domišljiji, pozabil je, da pripovedke o Libercunu niso nič drugega nego bajke, katere si je izmislila domišljija priprostega češkega Jjudstva. Zdajci so mu bile pred očmi vse one lepe pripovedke o gorskem duliu, kate-re mu je pripovedovala dobra babica in s katerimi je tako rekoč vzrastel v babičinem krilu. V svojej dušnej razburjenosti mislil si je zdaj, da so vender morda resnične one prelepe pi-ipovedke o Krkonoškera dubu Libercunu.
In ta slepiva misel je v njegovej domišljiji dozorela. Glad in uboštvo njegovib starišev st6 ga k terau zapeljali.
»Pojdem Liberenna iskat, on nam pomaga," dejal je in se pripravljal svojo misel izvesti.
V tein je solnee vedno bolj grclo in mnogo snega je skopnelo.
Prišel je žalosten večer in za njim še žalostncjše jutro. Vsa Svetonjeva družina je bila od gladu vže onemogla in moči so jej jele pešati. V tem hipu se Vaclav na tihera izgubi iz hiše. Do kolena po snegu brodeč, bitel je v Krkonoško gorovje.                                                                   >¦•  i'r,
Več nego stokrat mu je izpodrsnila noga ob ostrem gorskem kamenji, več nego stokrat je padel v mehki sneg. ali obup in nada ste ga dalje tirali. :        Ves onemogel je pribrodil po debelem snegu vrh Krkonoške gore. ¦
Jokajoč je padel na koleni.
„0 Libereun! Libereun! pomagaj nam v našej velikej bedi," kiical je na ves glas, da je odmevalo daleč čez gorovje. Ali zaman, nihče se mu ni oglasil, sarno jek je zamolklo ponavljal njegove besede.
Še je klical Vaclav Libercuna na pomoč. klical ga je in klical — ali vse zaman.
Moči so mu jele pešati, glas mu je onemogel in ni ga bilo več slišati glasu iz Vaclavovib ust. V sneg se je zgruzil, nogi ste mn otrpnili, glava se mu je nagnila na prsi in vse telo mu je zlezlo v globoko sneženo raogilo.
Ali čuj, kaj je to? Ali ni to pasje lajanje? Res! Velik lovski pes je prigazil po snegu. Duhal je cloveka, glej, vže je pri Vaclavu. Pogledal ga je malo s svojimi modrimi očrai, potem mu lizal lici in takoj se zopet zgubil v gorovje.
Ni še minulo dobre četrt ure in pes se je povrnil s svojim gospodarjem. Lajanje in nemirno vedenje psa je napotilo gospodarja, da je sledil psu in tako prišel do ubozega dečka, ki je ležal globoko v snegu. Pripognil se je k njemu in spoznal, da deček še živi. Takoj je zatrobil na lovski rog in kjnalu je bjlo nekoliko slug okolo njega,   Gospod jim ukaže dečka s snegom
199
drgniti ia to je kmalu pomagalo. Deček se je zaeel ožirijati. Iz lovske ste-klenice so mu v usta vlili nekoliko požirkor vina. Vaclav je odprl oči. Iz začetka se je nekoliko usfcrašil in si mislil, da je vender le prišel Libercun. Bledel je. Z zobmi škripajoč je prosil neprestano pomoči sebi in svojim sta-rišem. Gospod, ki ni bil nihče drug, nego grof iz bližnjega mesta, sklepal je po jeziku ubozega dečka, da je baje iz bližnje vasi doma, zatorej ga je ukazal tja odnesti. Z veliko težavo po težavnih in strmih potih so dospeli najpred k prvim kočanom in pozneje še le do koče Vaclavovih starišev.
Svetonjevi so bili v groznih skrbeh za ubozega dečka. Ko so ugledali tuje ljudi, nesoč BJihovega sina, misliH so, da je mrtev. Glasno jokajoč so padli nanj.    Ali tuji gospod jih je utolažil.
nPoložite ga v posteljo," dejal je. Zopet mu je vlil nekoliko požirkor vina v usta in Vaclav je zopet odprl oči. Stariši videč, da se Vaclav neko-liko zaveda, razveselili so se in se nadejali, da jim ozdravi. Od prestanega trpJjenja utrujen, kmalu trdo zaspi Vaclav.
Možje, ki so Vaelava prinesli, pripovedovali so Svetonjevim, da je tuji gospod grof sam. Šel je namreč po svojej navadi, spremljan od svojih slug, na Krkonoške gore, da bi poskusil, kako se po zimi po teh gorah potuje, in da bi se seznanil z živJjenjem Krkonoških gorjancev. Na potu mu je zginil lovski pes, a kmalu se je vrnil in mu z lajanjem in nemirnim vedenjem naznanja], da je nekaj našel. lz radovednosti je šel grof za njim in tako prišel do Vaclava.
S solzami v ožeh so poslušali Svetonjevi. Vedeli so, kaj je Vaelava gnalo na KrkonoŠke gore; saj je sam dejal Janku in Anički, kojeodhajal: nUmirita se, pojdem in poprosim Libercuna, da nam pomore." A prej, nego bi si bil kdo mislil, bil je vže iz doma.
Grofa je ganilo veliko siromaštvo, katero je videl v tej ubožnej hiši. Takoj je ukazal svojitn služabnikom, da naj hite v mesto po zdravnika in prineso tudi živeža za ubogo, gladno družino. Ko je Svetonjeve bogato obdaroval in Vaclavove stariše opomnil, da mu ne zabijo natančno poroeati o stanji svojega sina, podal se je na pot proti svojem domu.
Nastala je sveta noč.                                    ¦ .    i ¦,¦¦                          ",.-;
0 ti sveta noč! tii liješ nebeško radost v srce eloveško, ondu zopet napajaš človeške duše z žalostjo in bridkostjo.
Pri Svetonjevih je blestelo danes vse polno lučic in vsa soba je bila prekrašno razsvitljena.
V onem trenotku, ko je bila sila do vrha prikipela, žrtoval je Vaclav svoje mlado življenje in se podal v nevamost, da bi otel stariše iz največjega po-manjkanja in bede. Ali zaman bi bila vsa njegova požrtovalnost, ako bi ne bilo previdnosti božje.
Na mizi je stalo lepo božičao drevesce, polno darov, katere je grof sam poslal otrokom ubožnega pa poštenega Svetonje. Ees je, da mu so bili siro-maki zelo hvaležni, ali veselili se vender niso.
Glej ondii na ubožnej postelji leži Vaclav. Lice mu je od prehude bolezni popolnem usahnelo in temni rumenee ga barva. Pri vzglavji mu bedi babica, ob strani pa oče in mati.   Anička in Jankec pa se stiskata v kot.
i
200
^Oče!" zašepta Vaclav, nglejte tja gori, ali vidite? Gospod Jezus sam mi prikimava kakor majheno dete in se mi tako sladko smeji. 0 pustite me, da grem k njerau. Da, da, vže grem — z Bogom moja ljuba mati, oče in ti, Mbica moja, z Bogom Jankec .... Anička z Bogom! . . . . jaz moram iti, prinesem vam pomoč . . . . o kako mi je dobro, kakor da bi se bil novič porodil"------------                                                      v                     i1'         I   ¦
In trudna glava mu je padla na vzglavje. Se jedenkrat se je odprlo kalno oko, še jedenkrat pogledalo svoje drage in — Vaclava ni bilo več. — Porodil se je novič k večnemu življenju, odkupivši očeta, mater, babico, bratca in sestrico s svojim življenjem.
Vsi so na glas zajokali.                                                    l!/       ¦'   '   "¦'-¦
• .      Skoraj brez zavesti je padla babiea k postelji ljubega vnučka, objela ga in rnu moeila ]ice z breštevilnimi solzami.
In v tem trenotku, ko je vzletela Vaclavova dušica v nadzvezdno kra-ljestvo božje ia ondu slavila svoje prerojenje, odmevala je iz sosednjib. koč veličastna pesen :  »Porodil se je Krist in Gospod!"
Dolgo, dolgo se niso mogli Svetonjevi osvestiti. Končno pa je zmagala udanost-v^voljo Gospodovo.                           •   «\-;
nčimu tarnanje in jadikovanje?" dejala je babiea, nVaelav je v resnici dosegel svojo največjo biaženost; ali je ni očutil vže v svojem poslednjem trenotkn? Želimo mu od vsega srca vežni inir in pokoj ter pomislimo: kar Bog stori, vse prav stori."
To je bila zuainenita sveta noč. Vaclav se je porodil k novemu živ-Ijenju in tudi roditelji so začeli bolje živeti. Pridobili so si prijaznost in naklo-njenost milostivega gospoda grofa in pomanjkanja niso več trpeli. Sreeno so živeli. Ali vselej, kadar koli jih jo pozdravila sveta noč, razžalostili so se in jokali.    Spominali so se Vaclava in njegove žrtvo.
* *               *
Glejte, otroci moji! narisal vam setn ta obrazec ljudske bede ia teh je neizmerno število. Kadar se vi radujcte, sto in sto drugih jadikujc in gine v siromaštvu. 0 spomnite se nauje! Vže je Božič tukaj, ta vescli praznik pre-lepe radodamosti! Bodite tudi vi radodavni. Od svojega prebitka pomagajtc drugim! Eoditelji vam to radi dopuste, ker tudi oni dobro vedo: ,,Karkoli podelimo siromaku, podelimo Bogu samemu!"            jz nčeSUne" prehui R. K   .