Učenci so ponekod poceni
navedli, potrjuje,jo	ugotovitev,
da so nekatere občine že sprevidele' škodljivost talke' politike (ki bo postala občutna šele kasneje), medtem ko 'se druge ne
Neki časopisni poročevalec je te dni pisal: »...Navedeni primeri kažejo,,da so v Z,., posvečali dosltej vzdrževanju iln popravilu šol premajhno pozornost. Sredstva za ta dela je bilo zmenijo za opozorila, mogoče zagotoviti šele zdaj, ko	Povprečje izdatkov na enega
je pretila nevarnost, da se zgodi učenca osnovne šole v SRS je po hujša nesreča. To se pravi, dr je občinah zelo različno, treba probleme šolstva reševati	Republiško povprečje za iz-
bolj kompleksno in zagotoviti datek na enega učenca osnovne sindikalnih podružnic v ustano-vsako leto potrebna sredstva za šole je 44.000 din. V koprskem vzdržavanje šolskih poslopij.« in ljubljanskem okraju znese to Primerov, ko so bili otroci povprečje 48.000, v celjskem pri vsakodnevnem pouku zaradi 42.000, v mariborskem pa 39.000 podirajočega se šolskegh poslopja dinarjev.
v smrtni nevarnosti, imamo zdaj Zanimivi so izdatki na učen-
v SRS že precej. Da bi se take ca po posameznih občinah. Vze- dp^Td^lajvIe"vse'pre^č^ Preko
mi»■*-»✓% r»QTr»r»oi ..rven/vim/a c/ilo \r Lrrv_	kstcl
Zagotovili vsestransko iniciativo
delovnemu človeku - tudi v družbenih službah
Pogovor s predsednikom repukliškcgn odbora sindikata delavcev družbenih služb Marijanom Jenkom
o nalogah sindikata v letu 1964
Kakšna bi bila ocena dela
vab družbenih dejavnosti v letu 1963? Ali lahko govorimo o stagnaciji v njihovem delu, kot se tu in tam sliši?
Marsikje naše sindikalne po-
Naš program dela za leto 1964 sloni, predvsem na realizaciji doslej sprejetih stališč in zamisli
republiškega odbora in republiš- sov v teh kolektivih, kega sveta ZSS za nadaljnji raz- Najvažnejša naloga je zdaj voj sistema dohodka in samo- izdelava statutov v delovnih or-upravljanja v družbenih služ- ganizacijah družbenih služb, bah. Ta program bomo izvajali Delovnim kolektivom skušamo občinskih odborov sindi- pomagati čim bolj
ničevanju sprejetih sklepov in v to storiti ob konkretnih' prime-ciljji hitrejšega razvijanja novih rih. Predvidevamo, da bo v ob-družbenih in ekonomskih odno- dobju, ki je pred nami, zelo živahna dejavnost ob sprejemanju novih zakonskih predpisov na vseh področjih družbenih služb zaradi usklajevanja z ustavo. Pri tem bomo morali zagotoviti čim
.....	vac U1CVC„ _ ..... ............................................ konkretno, širše sodelovanje v razpravah ob
reči več ne dogajale, da bi poskr-	mimo najprej osnovne sole v ko-	staTem in si niti niso na iasnem,	kata delavcev družbenih dejav-	sistem dela	naših sindikalnih	osnutkih raznih predpisov —
beli za boljše in lepše učilne	prskem okraju, občina Idrija	^ . . njihova naloga v sedanjih	o osti, a predvsem preko sindi-	podružnic in	občinskih odborov	konkretno tu. zakona o šolstvu.
i,Tsfa“^uMtuTvh£i:,	to**?' Kf&srs. ssg «£ zssssusssr pl“°”a
»odročnih« krajih) ravni sodobne, Enako tudi Izola, Sežana 42.000, Ne bi pa .bilo pravilno, če bi iovati z občinskimi odbori na-	družnicam da hi se nnživila nii-
šole — zato je postalo vprašanje Ajdovščina 43.000, itd.	na splošno ocenjevali delo sin- gega sindikata in sindikalnimi Posebej nas zanima, kakšne h deri vnosi in vnliv na driiž-
našega šolstva predmet široke V ljubljanskem okraju kažejo dikalnih podružnic v preteklem podružnicami, posebno večjimi. V nologe si je republiški odbor po’ heno živlienie v kormini,> razprave v različnih družbenih statistični podatki povprečje iz- letu kot slabo, če so nekatere — n&črtu imamo organizacijo raz-	__	Sniefv-o	^ J t
organizacijah vse do skupščine datkov za osnovne šole takole: predvsem manjše — podružnice	seminarjev in posvetovanj.	‘	Dejavnost sindikata naj bi
SRS, ki prav zdaj na številnih občina Ljubijana-Center 73.000, pokazale manj aktivnosti in pri- bi tako pomagali podružni- Približno isti položaj kot v blIi usmerjena bolj na reševanje sejah odborov analizira to pro-	Tržič 55.000, Cerknica, Ljubija-	zadevnosti pri reševanju aktual-	cami predvsem pa delovnemu	ostalih dejavnostih družbenih	konkretnih problemov v družbe-
blematiko. Tako beremo v gra-	na-Vič in Šiška 53.000, toda	nih vprašanj. V prvem polletju	človeku v teh službah pri ures-	služb je tudi	na področju šol-	mh službah. Nujna je nenehna
divu, ki ga je pripravil za skup- Hrastnik 30.000! Zagorje 37.000! preteklega leta je res bilo čutiti ščino sekretariat za šolstvo, tu- Novo mesto 38.000! Litija 39.000! nekakšno zatišje, zato pa lahko di tole:	Kočevje in Ribnica 40.000! Gro- rečemo, da se je delo podružnic
»Družbeni	in gospodarski suplje 41.000! Itd.	močno razživelo po sprejetju
razvoj terjata vedno več in bolj V celjskem okraju znaša pov- ustave, posebno še v zadnjem izobraženih kadrov. Zato so na- prečni izdatek na učenaa osnov- času, ko so na dnevnem redu loge vzgojno-izobraževalnih usta- ne šole — v občini Laško 54.000 statuti delovnih organizacij, nov od osnovnih šol do visoko- Velenje 47,000, toda — Šentjur Kljub temu bi znova rad citi-šolskih zavodov vedno obsežnej- pri Celju 35.000! Šmarje 38.000, ral tisti odstavek ustave SFRJ. še in zahtevnejše. Vzgojno-izo- Videm-Krško 40.000! Enako tudi ki pravi; »V socialističnih druž-braževalnim ustanovam je tre- Brežice itd.	benih odnosih in v pogojih druž-
ba dodeljevati več sredstev kot In še v mariborskem okraju: benega samoupravljanja se de-doslej. Pri koordinaciji perspek- najvišje povprečje imamo v ob- lovni ljudje prostovoljno zdru-tivnih programov razvoja gospo* čini Maribor-Center 51.000. V žujejo v sindikate, da čimbolj darstva in družbenih služb je vseh ostalih občinah je povpreč- neposredno sodelujejo pri ures-treba določiti, v kolikšni meri je dokaj nizko: Gornja Radgona, ničevanju in razvijanju sociali-naj se zviša delež narodnega do- Lendava, Ljutomer, Murska So- stičnih družbenih odnosov in hodka, ki ga družba nameni za bota 32.000! Slovenj Gradec družbenega samoupravljanja, pri
usklajevanju svojih posamičnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, pri uresničevanju načela delitve po delu in pri usposabljanju delavcev za delo in
izobraževanje.«	42.000! Ravne 44.000 itd.
Zgornja ugotovitev je v zve-	_____. „r, .
zi s predlogom, ki ga je izdelal	MED GIMNAZIJAMI
sekretariat za šolstvo, da bi do- pride najvišje povprečje na di-segli neko pooblastilo, s katerim jaka v občini Ptuj: 142.000, dahi ustrezni republiški organi Ije v Idriji 127.000, Črnomlju upravljanje,. kakor tudi, ^ia da-lahko določili konkretne obvez- 123.000, Tolminu 102.000, Trbov- jejo pobudo in nastopajo z ukre-nosti gospodarskih organizacij in Ijah 99.000, v Ravnah na Koro- pi zg varstvo svojih pravic in družbeno političnih, skupnosti, škem 93.000, Ljubljana-Šiška interesov ter zboljšujejo svoje Analiza potrebnih sredstev za 93.000... Toda: v Celju 59.000, življenjske in delovne pogoje, vzgojno-iizobraževaSne ustanove Murski Soboti 60.000, Brežicah razvijajo solidarnost, usklajuje-in višina posameznih virov nam- 61.000, Kopru 62.000, Maribor- jo mnenja in medsebojne odnose reč kaže, da 10°/o proračunski Center 63.000, Piran 66.000, Po- ter rešujejo druga vprašanja prispevek iz osebnega dohodka stojna 71.000, Ljubljana-Moste skupnega pomena.«
(ki je edini precizno določen vir 79.000, Vič 78.000... finaciranja) pokrije komaj 12 °/o Vsekakor nam te številke po-vseh potreb! Višina sredstev iz vedo marsikaj. (Stroški na učen- publiški odbor sindikata delav-ostalih virov pa je povsem odvi- ca v ostalih šolah so znatno viš- cev družbenih dejavnosti v-letu sna od individualne presoje in ji). Sodeč po teh podatkih ne 19(54 predvsem razviti svojo ak-od odnosa, ki ga imajo posamez- moremo reči, da je za vse šolar- tivnost? ne gospodarske organizacije in je v SR Sloveniji uresničeno na-	.	.
družbeno politične skupnosti do čelo šolske reforme o enakih po- V,Pr, .	j/11 Ietu Je imel I'as
vzgojno-izobraževalnih ustanov, gojih šolanja za vse. Saj je več republiški odbor predvsem nalo-Občinske skupščine se čutijo kot razumljivo, da si z večjimi go, da prouči nekatera vprasa-dolžne, da zagotovijo le najnuj- sredstvi vzgojno-izobraževalna nja glede formiranja m delitve nejša sredstva, predvsem oseb- ustanova lahko uredi lepše učil- dohodka ter samoupravljanja v ne dohodke učnega osebja, med- niče, si omisli potrebne učne družbenih službah. Ta vprašanja tem ko izbolišanie dela na šo- pripomočke, dobi boljši učni ka- smo obravnavah in o njih zavze-lahl kar bi seveda zahtevalo der... Kajti te razlike v* pov- mali stališča na plenumu, na se-večje izdatke, pa zanemarjajo, prečkih na učenca, ki smo jih jah predsedstva m na raznih Vzroki zi to so (v glavnem) v nekaj navedli, vržejo v celotnem posvetih. Pripravljeno je bilo tu-tem, da so njihova stremljenja šolskem proračunu znatno vsoto, di obsežno gradivo (načelno in usmerjena v prvi vrsti v čimhi- To pa se prav gotovo pozna pri konkretno) v zvezi
V kateri smeri namerava re-
z izdelavo
skrb za realizacijo stališč sindikata v življenju kolektivov. Podružnica je dolžna ugotavljati protislovja, ki nastajajo v odnosih med ljudmi, jih reševati in dajati vsestransko iniciativo uveljavljanju človeka-upravljalca v vseh oblikah samoupravljanja znotraj in zunaj kolektiva. Taka praksa v delu bo hitro in j isno pokazala potrebo močnejše vloge subjektivnega faktorja, to je v podružnici organiziranega kolektiva.
Posebej je treba poudariti, da je pogoj uspešnega dela sindikata sposoben kader v izvršnih odborih podružnic, tak ki zna ustvariti široko aktivnost med članstvom in ki uživa vsestranski ugled. Zavedati se moramo, da v ustanovah in podjetjih ocenjujejo delo sindikata tudi po tem, kakšne so osebne strokovne in politične kvalitete delavcev, ki delajo v organizaciji in jo predstavljajo.	"dh
Neugodni pogoji za delavske in ljudske univerze
Pretekli teden je bila pod predsedstvom Iva Tavčarja v Domu sindikatov v Ljubljani razširjena seja sveta Zveze delavskih in ljudskih univerz, na kateri so razpravljali o tezah za izdelavo sedemletnega perspektivnega načrta o izobraževanju zaposlenih. Poročilo o dosedanjem razvoju delavskih in ljudskih univerz med drugim opozarja, da se je zmanjšalo število DU (od 71 v letu 1959/60 na 61 v zadnjem letu) predvsem zaradi teritorialne reorganizacije komun. Temu se pridružuje še ugotovi-Magnetofon je odlično učno pomagalo; trakovi posredujejo tisto, tev, da dejavnost delavskih in ne zmore. Magnetofonski trak pa je tudi učite- ljudskih univerz m v skladu s
t^J gospodami r^oj- občg
Številke, ki jih bomo nekaj hu) naše mladine. ■
Za makedonske otroke in šole
naša vse hitrejši gospodarski in stva. Trenutno je pereče vpra- družbeni razvoj, sanje strukture oz. organizacije Vzroke za takšno stanje mora-samoupravljanja, formiranja in	mo iskati tudi v tem, da mnogi
delitve dohodka, predvsem pa	ne razumejo vloge DU v današ-
delitve sredstev na osebne do-	njem izobraževalnem sistemu,
hodke po načelu rezultatov dela	Največja ovira so prav gotovo
in še vrsta drugih vprašanj, ki	neugodni pogoji za delo: pomanj-
~	n oktobra ter z niimi bogato založil prazne mnogo tega odprcmljali nemudo- so bolj ali manj povezana z kanje kadrov, prostorov, pa tudi
Globoko prizadet po skopskem ne._Zato »dahko^ 9^oktobra . J	§	ma in neposredno v Skopje, dru- omenjenimi problemi. V zadnjih finančnih sredstev. Ker je pro-
skoraj sleherni nas Pnceli z redn m solskim delonr Vrnete	^ Množjca ^ gi pa so zbrana sredstva vskla- mesecih smo problematiko šol- blemov na razvojni poti tovrstnih
volio d .voli razredov inostalih	meznikov, šole, osnovnošolci in	diščili in jih bodo poslali . skop-	stva	temeljitejše analizirali, po-	ustanov precej, bodo potrebna za
n^ebSh iolsMh pLtoi^ Id	ostala šolska mladina, učitelji,	skim šolam, ki so jih že ali pa	sebej	še, kar zadeva njegov	njihovo rešitev predvsem večja
hh Te riublSnska ok^jna skup-	šolski kolektivi, vzgojitelji, zavo-	jih še bodo zgradili, kakor hit™	materialni noložai. Naloga re-	finančna sredstva, m sicer ne le
ščina opremila z lepim novim	di . za prosvetnopedagosko sluz-	jih bo tam mogoče sprejeti.
.	--	 „	+ol®kim , h0hlŠtVfOmkali^la?n° ke"	sketeorganilacfie>S'iritneustenove	lam • je^pr^n^-v glavnem1kon-	n ju	sprejetih načelnih stališč,	delo. Večja sredstva so potrebna
kom, ki so jih-evakuirali v nase tor je, globuse, fizikalne m ke J________bili zask;rbljeni čana. Žal,	da	nihče	ne	bo mogel	Zdi se mi, da bo treba stalno in	tudi za funkcionalno dejavnost,
nikoli natančno	ugotoviti	vseh	tudi hitreje izboljševati mate-	ker morajo delavske in ljudske
Potresu je
človek tako ali drugače pokazal vso pripravljenost pomagati ponesrečencem. V prvi vrsti je po-tnoč veljala otrokom, kajti mno-so razen domov izgubili , še svoje roditelje. Vsem mladoštni-
publiškega odbora je zdaj, da za razširjeno dejavnost, temveč šo- po svoje pripomore k uresniče- tudi za znanstveno raziskovalno
“'-'ni, tv J	J Ul c v ctrvuii cu.1 v iictoc	.	.
kraje, so družbene in politične mijske zbirke, magnetofon in še skratka vsi so
-	. ,	V * 1	. *     ¥	^ 4 r-l rt	nr-vl (-■ T-T 7
kolektivi,, mnogo drugih učnih pripomoč- nad usodo šolstva v Skopju. Tu-
"	^	-	4	■	1	- ■ a _	_ _	_T«--1 I rv.vt	rt rj rtM rt
kov za
jih v ta namen zbrali, kajti ne-
Nekateri so
organizacije, delovni
ki na široko odprli vrata ter jih osemletne šole, ki so jih daro- na sredstva, obleko obutev in kot svoje najbližje sprejeli vale razne slovenske šole, pa je ostalo osebno ter šolsko opremo, medse.	zbral Zavod za napredek šolstva učila in podobno. °	^
Že komaj dober mesec po potresni katastrofi, v septembru, je Poseben republiški odbor zbral ^ Poreču vse makedonske otroke, ki so dotlej živeli ločeni in vsepovsod po Sloveniji, ter jih namestil v lepih obmorskih domovih. Za njihovo vzdrževanje So republiški izvršni svet in vSe ^krajne skupščine odobrili več-uesetmili jonska denarna sred-stva, za ostalo, potrebno normalnemu in sodobnemu življenju,
Pa je poskrbel republiški sekre-tsriat za šolstvo. Podobno je bilo Poskrbljeno tudi za makedonske nčitelje in vzgojitelje, v V takih razmerah so novi začasni poreški prebivalci preživljali lepe jesenske dni sončnega ®ePtembra ter se na. igriščih in kopališčih dodobra opomogli od Pnestanih elementarnih strahot.
V zvezi z organizacijo makedonske osemletke je bilo treba izvršiti vrsto važnih, neodložlji-j n nalog. Toda. tudi UsPešno in pravočasno izpolnje-
univerze zaposlovati precej zu-Kolikor bo potrebno določene nanjih sodelavcev-strokovnjakov. zadeve še obravnavati, bo treba	M. K.
znanih darovalcev je mnogo. Nagla pomoč, ki je bila potrebna zlasti v prvih dneh po nesreči, je prehitela vsako možnost voditi evidenco. Tudi obsežen1 seznam znanih, ki so opremili poreško makedonsko šolo s klopmi, stoli, katedri, učili v skupni vrednosti blizu 2 milijona dinarjev, ni v celoti popolen.
Vsem znanim in neznanim, ki so s toliko vnemo sodelovali pri pomoči, gre zasluga in zahvala,
SEMINAR BIOLOGOV
V semestralnih počitnicah smo se no predavanje dr. Kališnika »O 'zo-zbrali biologi, tokrat v Ljubljani. Na- topih«. Med drugim je tudi demon-ši nekdanji predavatelji na unioerzi striral aparat za zaznavanje radloak-so nam povedali o novostih v biolo- tivnih žarkov. Jiocent dr. Miro Var-giii in o svojem delu. Res je, da smo djan je razložlT kemizem fotosinteze vsi sem pa tja zajeli sapo, saj smo pri zelenih rastlinah. Nadalje so se toliko od tega že pozabili. Pretežna vrstila predavanja »O cvetu zase«, to večina nas je na osnovnih šolah in je o virusih — govori) je docent dr.' gimnazijah, kjer se v snov toliko ne Likar. Asistent Tone Pogačnik je pre-poglabljamo. Vsi pa vemo, kako važ- daval o potovanju po Afriki. Opir-al -- j- razredu, če otroci čutijo, da je rastlinstvo, živalstvo in ljudstvo
te so h lP Makedonski otroci v Poreču pred domom Gradisa, kjer jih domuje mladega makedonskega rodu.
28, so si uredili igrišče za odbojko	V. K.
■. -	v	no je . --------, -4. ^---- -------------------------- --------- -
da	je	tudi slovensko	šolstvo	kot	predavatelj svoje zaloge	znanja	&e ni	posameznih predelov tega kontinen-
M relota	mnfrln iznnlniti	svoio	dol-	izpraznil.	ta Asistent Matjaž Gogala je popestril
k	Predavanja so bila na biološki seminar s prijetnim prikazom biolo-
ij!:; znosi in obljubo. Materialna po- fakulteti. Porazdeljena so bila na iri škega Izleta s fotoaparatom.
moč in osebni napori, osredoto- dni ai., 22. in 23. jan. Bila so premi*? Prav za vse je bila zanimiva 'e-mi »pni v	etrh 70	vzriržpvtnie in	lieno organizirana in tudi polnošto-	ma docentke dr. Nade Pipanove: »Ci-
5!,“ Z	za,	-Vilno obiskana. Vsaldkrat smo v do-	tologija«. Danes že poznajo celico
šolanje	o 10 makeaonsKin otroK,	poldanskem času poslušali po dve	pod elektronskim mikroskopom z
;za katere bo Slovenija poskrbela	predavanji in v popoldanskem zopet	vsemi vključki. Primerjava obeh
vse do	novrntkn	v niihnvo ožin	oo dve. Teme so bile izbrane tako.	-shem je brez dvoma zanimiva. Lahko
povratka v u.ouovo	uzju	^	^ neka. srednješolgke ,1o_	neka:j 0 tem povedali tudi, na
polnitve snov vnašamo	v naše	učne	nižji stopnji. Novice iz evolucije,
ure.	kakšne dokaze smo v zadnjih lelih
Seminar smo začeli s predava-	prejeli, nam je demostrira: ravna lelj
njem docenta dr. Stefana Michelija	Prirodoslovnega muzeja dr. Anion
»Ultrastruktura in fiziologija mišic«	Polenec. Docent dr. Zlata Dolinar pa
ki je bilo zelo pregledno in siste-	nam je kot antropolog govorila o po-
donskeea 'rv-imdn	in šp nnsrbpi do	matsko. Predavanje so spremljale	končni drži človeka.
83 n':licc,a 111 se P°seoej uo sJ.ke , )n fUml Veelna biologov nas Za zaključek smo si ogledali še
na šolah uči kemijo — mislim, da	prirodoslovni muzej.
domovino, kakor tudi skrb za ostale skopske otroke in šole, je hkrati dovolj zgovoren pokazatelj visoke stopnje humanosti in toplih bratskih čustev do make-
kar vsi — in tako je bilo zelo korist-
Slavka Amon
Izpopolnjevanje prosvetnih delavcev celjskega okraja v zimskih počitnicah
Razmišljanja strokovnega kolegija zavoda za prosvetno-peda-goško službo Celje o organizaciji seminarjev za prosvetne delavce v zimskih počitnicah je presenetilo poročilo o široko zasnovani organizaciji in pestrosti oblik tega dela na Češkem, o čemer smo brali v prispevku profesorja
Ali že veste,
da...
il.je v Šmarju pri Jelšah največ osnovnih šol v celjskem okraju, in sicer 26 — toda niti na eni nimajo matematika. Šolska poslopja v tej občini so bila zgrajena od 1850 do 1900. leta. Že v zapisnikih nekdanje Avstrije je pisalo, da bi jih bilo treba nujno obnoviti, vendar to še do danes ni opravljeno.
... se je v zadnjih petih »letih povečalo število učencev, ki obiskujejo nekombiniran pouk, za 6,4 odstotke. Statistika kaže, da je vse manj učencev v oddelkih s štirimi in več razredi ter v oddelkih s tremi razredi, kar je razveseljivo, saj vemo, da dobe učenci v takih oddelkih dosti nižjo raven znanja kot v normalnih t. j. nekombi-niranih razredih.
... se je število centrov za izobraževanje delavcev zmanjšalo od 88 (v 1962 letu) na 72 v preteklem letu. Vzroke za to moramo iskati v premalo razviti kadrovski službi v gospodarskih organizacijah, v pomanjkanju strokovno usposobljenih kadrov za delo v teh centrih itd. Zavod SRS za strokovno izobraževanje je zato predvidel za letos usposobitev prosvetno-pedagoške službe za delo s tovrstnimi centri, pripravil pa bo tudi seminarje za organizatorje izobraževanja.
... poučuje na 34 posebnih šolah v naši republiki 340 učiteljev, od tega pa jih je (po nepopolnih podatkih) le 38 odstotkov strokovno usposobljenih. Tudi v posebnih vzgojnih zavodih ni dovolj strokovnih delavcev, posebno psihologov in socialnih delavcev. Vzgajali-šča imajo nenehne težave zaradi ustanoviteljstva in financiranja — namesto da bi izboljševala metode vzgojnega dela.
... je na Slovenskem v tem šolskem letu 115 šol oziroma oddelkov za odrasle s 426 semestri in 7625 slušatelji. Analize kažejo, da so zaradi premalo trdno postavljenega predmetnika in učnega načrta učiteljski zbori in vodstva šol za zaposlene določala prekratko dobo šolanja, premalo dosledno pa sta spremljala tudi učne uspehe. Tudi glede vpisa večerne šole še ni enotnih meril, zato ni čudno, da obiskuje takšne šole poleg redno zaposlenih z večletno prakso, vse pogosteje tudi mladina, ki ni uspevala v redni šoli. M. K.
Romaj^ Oberlintnerja v zadnji številki Sodobne pedagogike. Primerjali smo naše možnosti z njihovimi ter se odločili za že ustaljene oblike, po drugi strani pa želeli vnesti vanje tako vsebino, ki naj nudi osnovo za nadaljnje poglabljanje v oblikah, kot debatnih klubih, konzultacijah, aktivih itd., ki dejansko bolj aktivirajo slehernega udeleženca.
Pedagoški teren celjskega okraja je v težnji izpopolnjevanja najbolj zaživel prve dni se-mestralnih počitnic, nekatere skupine pa so delale tudi še ob koncu. Pedagoško najbolj majai-festativno dm množično je bilo delo v torek, saj So po vseh občinskih središčih ob približno isti uri prisluhnili besedam predavateljev: v Velenju dr. Ivi Še-gulovi, v Laškem prof. Metelkovi, v Slov._ Konjicah dr. Stanku Gogali, v Šmarju prof. Pedičku, v Šentjurju prof. Oberlintnerju. v Mozirju prof. Valentinčiču in v Žalcu prof. Lužniku. Tematika je bila sicer povsod rgzlična
toda katerokoli področje je predavatelj pred poslušalci razgrinjal, je bilo podano zanimivo in prepričevalno, ker je bilo podprto z mnogimi življenjskimi izkušnjami dela na pedagoškem področju. Občutek zadovoljstva, ki ga dožive učitelji ob ponovnem potrdilu družbene pomembnosti in vloge vzgojnega dela, ter krepitev samozavesti, je prosvetnim delavcem potrebna poklicna opora. V tem je velika vrednost te oblike kolektivnega izpopolnjevanja.
Splošni tip seminarjev, namenjenih vsemu učiteljstvu, so dopolnjevali še seminarji s specialno vsebino, kjer se je določena tematika obdelala v več predavanjih, ki pa so bila uglašena na skupno temo. V tem smislu je izzvenel trodnevni seminar o spolni vzgoji, ki je bil prirejen za učitelje celjske občine s predavanji: Telesni razvoj in spolno zorenje mladostnika (dr. Repovž), Duševni razvoj pubertetnika (prof. Trček), Odnosi med spoloma v luči socialistične
etike (dr. L. Žlebnik), Spolna vzgoja na posameznih stopnjah osnovne šole (Majda Musek in prof. Brane Vesel) ter Socialistični pogledi na spolnost, Iju-bezep, zakon in družino (prof. Pediček). Mnogo snovi za razmišljanje o tem problemu je nudil istočasno predvajani film »Nočni izlet«.
Z enakim smotrom in. načinom dela je bil organiziran seminar o estetski vzgoji za učitelje in profesorje slovenskega jezika. glasbe in likovnega pouka osnovnih in srednjih šol. Tudi tu se je vsebina smiselno dopolnjevala in vezala na izhodiščno temo »O nalogah in vsebini estetske vzgoje«, ki jo je podal dr. Stanko Gogala. S konkretizacijo nalog estetske vzgoje ob gledaliških predstavah, filmih in likovnem izražanju so prepričevalno spregovorili predavatelji: ravnatelj celjskega gledališča prof. Hartman, prof. Jovita Podgornikova in prof. VPŠ Zoran Didek. Besede so podkrepili skrbno izbrani in analizirani kratki
Emilija Kovačevič (tretja od desne) v družbi naših defektologov
filmi, diapozitivi in prizor iz gledališke predstave »Rezervist«.
Skopo odmerjeni čas ni nudil dovolj možnosti za razprave v mnogih vprašanjih ob vsakem predavanju. Lahko pa jih bodo udeleženci razčiščevali v manjših skupinah po šolah ali aktivih ter z individualnim poglabljanjem, kar je bil tudi namen teh seminarjev.
Tretja vrsta seminarjev, ki so se v obdobju zimskih počitnic zvrstili na našem terenu, so bili seminarji za razredne in predmetne učitelje, v katerih so se izpopolnjevali v specifičnih snovnih in metodičnih vprašanjih določenih predmetov. Vse delo v tej smeri so vodili predmetni učitelji in profesorji, ki s svojimi bogatimi izkustvi ter z lastnim iskanjem najustreznejših metodičnih rešitev žele pomagati učiteljstvu k uspešnejšemu delu. Tako so se pod vodstvom predm. učitelja Majcna iz Laškega izpopolnjevali razredni učitelji mozirske in konjiške občine na likovnem področju, pod vodstvom prof. Videnškove učitelji za pouk nemškega jezika, prof. Goričanove in predm. učitelja Kralja učitelji za angleški jezik ter pod vodstvom prof. Jakhla, prof. Baševe in tov. Vogrinca učitelji za matematiko in fiziko. Pri aktivih vzgojiteljic za vzgoj-no-varstvene ustanove smo ponovno srečali prof. Podgornikovo, ki je spregovorila o nalogah jezikovne vzgoje v vzgojno-varst venih ustanovah. V tem času so se na Pohorju izpopolnjevali v smučarskem tečaju učitelji razrednega pouka za vaditelje smučanja pod vodstvom svetovalca zavoda tov. Juga.
Zavod za prosvetno-pedagoško službo se zaveda, da le v fragmentih lahko zadovoljuje potrebe in želje našega učiteljstva po izpopolnjevanju. Načrt dela zavoda predvideva nadaljevanje tega še po aktivih in šolah z isto vsebino dela. Kljub temu pa nam skupni pregled lahko podkrepi obsežnost dm raznovrstnost študijskega dela učiteljstva v tem času. Seminarji so zajeli 1.200 prosvetnih delavcev, na njih je sodelovali 22 predavateljev s 26 temami. V. Kavčič
SLOVENSKI IN HRVATSKI DEFEKTOLOGI MED SEBOJ
Metodičarka Emilija Kovačevič iz Zagreba med gorenjskimi defektologi
in zavod za imbecile v Zagrebu, tacijo Ob razgovorih z vodstvi za- otrok
Lani v decembru so gorenjski defektologi obiskali nekatere posebne šole in zavode v Zagrebu ter njegovi okolici. Najnen ekskurzije-je bil, da se defektologi seznanijo z organizacijo dela v zavodih za prizadeto mladino v republiki Hrvatski. Ogledali jamo do trdnih stališč. Najvaž-smo si dve posebni šoli, zavod nejše pa je to, da smo z ogledi za debile v Veliki Gorici, zavod in razgovori z delavnicami za debile v Lugu prepričanje, da je treba habili-
duševno manj razvitih zadeto mladino pridobila pred-na Gorenjskem iskati vsem z vztrajnim in študijskim
tavljali škodljivost premajhne povezave, ker sedaj mnoge drobne probleme rešujemo vsak po
Priznanje za delo in prijetno srečanje
Slovenski kulturni praznik —
, februar, so v Škofji Loki pro-lavili prav na poseben način. Ta Jan je bila v prostorih škofjeloške osnovne šole svečana proslava z bogatim kulturnim sporedom, nato pa so _ boljšim in najprizadevnejšim Poldka Štiglic. Zasluženo pri-kultumo-prosvetnim delavcem znanje je prejel tudi ravnatelj svečane diplome. Za večletno škofjeloškega muzeja Andrej prizadevno šolsko in izvenšolsko Pavlovec za ureditev In delo v delo so bile nagrajene učiteljice: škofjeloškem muzeju.
Olga Šmid iz Selc, Cvetka Zargi Na prireditev, ki sta jo orga-z osnovne šole Trata in Mara nizirala občinska skupščina in Jelovšek s škofjeloške osnovne sindikat prosvetnih delavcev, so šole. Za dolgoletno delo pri p0vabili tudi upokojene prosvet-skofjeloskem kultumo-prosvet*
vodov smo v vseh primerih ugo- predvsem v smeri priučevanja v delom v razredu samem. Svoje
industriji.	delo pa je bogatila z izkušnjami,
V Hrvatski so šli v drugo ki si jih je pridobila v tujini, smer. Imajo že dva zavoda za Obiskala je skoraj vse tovrstne svoje in s tem počasneje priba- vaieniško mladino, ki sta edina ustanove in zavode v Evropi.
v Jugoslaviji, kjer poklicno Metodične prijeme in ponazori-
___ usposabljajo debile. To usposab- la ter vse, kar je videla v tujini.
dokončno utrdili Wanie, Pa je izrazito obrtniškega pa ni avtomatično presajala in tipa in sicer deficitarnih obrti uporabljala, marveč jih je naj-(pečarstvo, 'pletarftvo, pleskar- prej preizkušala in šele potem, stvo). Celotna koncepcija se nam če so bili dobri, osvojila. Naši ne zdi perspektivna niti posne- defektologi niso samo poslušali mapja vredna.	njena izvajanja, ampak so sami
Sprejemi kandidatov v po- izdelovali učila ter ponazorila, sebne vzgojne zavode in šole so ki jih je prinesla s seboj. Zani-povsod vezani le na kategoriza- mivo je, da so skoraj vsa učila cijo, kar je vsekakor pravilno, izdelana iz lepenke, papirja in Tudi strokovna delovna mesta so ostalega slikovnega materiala ter mnogo bolje zasedena kot pri ne predstavljajo za neko šolo nas v Sloveniji, kar se vidno večjih denarnih izdatkov. Naše
j turnim spo- nem društvu Svoboda je prejela ^ leži veli dan v^rijetne^ral- iKnif* ^ 2 0tT°ki' Glede f°Jnike-je Predvsem Prite8nll° podelili naj- priznanje občinska _ uslužbenka	dan PnJetnem
položen ju.
Takšna srečanj a prosvetnih delavcev bodo prirejali odslej v škofjeloški občini vsako leto. — Vlado Rozman.
polaganja izpitov so vodstva šol števanko, slikovna seštevanka in kulturno- 'n 4stanov zel° elastična, tako odštevanka ter drugo.
da je program prirejen sposob- za njene metodične pripo-nostim otrok. Izpuščena so vsa močke so se zanimali tudi neka-abstraktnejša poglavja, v višjih terj prosvetni delavci iz prvih razredih pa je vse več politehničnega pouka. Tudi materialno so institucije na zadovoljivi osnovi in; kar je zanimivo, cene oskrbnih stroškov so nižje kot v Sloveniji, ter imajo enotnejši
razredov kranjskih osnovnih šol, ki so se tega seminarja tudi udeležili.
Do sedaj smo bili navajeni starih »klasičnih« oblik semi-
kriterij ln večji družbeni nadzor, narjev to je z golo besedo. Ome-Posebno pozornost pa je vzbu- ri16™	-P&	^
dila znana defektologinja Emili- ^^ Za nas te bda ta oblto ja Kovačevič iz Zagreba, ki je	. n.as ,je P.118 ta obUKa
pokazala vrsto metodičnih učnih Podajanja zelo koristna, ker smo
pripomočkov, katere uspešno u- . ^dela i bčlla’ kl Jlh 1301110 porablja pri svojem delu v raz- rab"Jl pn P°uku-redu. Ker prav teh pripomočkov Želimo, da v bodoče strokov-močno pogrešajo naši defektoio- n j aki-praktiki hodijo v tujino
gi, smo jo prosili, da bi prišla v Kranj in bi posamezne stvari demonstrirala in podrobneje ob-
razložila. Povabilu se je tov. Ko- kov.
na specializacijo in podobno, ker od njih bomo prav gotovo veliko več pridobili kot od teoreti-
vačeviceva rada odzvala in v semestralnih počitnicah smo v Kranju organizirali tridnevni seminar iz metodike računstva in spoznavanja pri-rode za
Organizacija seminarja je bila zelo dobra in vse dni je imel seminar delovno vzdušje. Stroške seminarja pa sta krila Zavoda za prosvetno pedagoško
sobne osnovne šole. Predavate- službo Kranj in Jesenice. Ijica je prinesla s seboj vrsto zelo zanimivih učnih pripomočkov. Obrazložila je metodični
Z gotovostjo lahko rečemo, da se naši sosedje lotevajo reševanja posebnega šolstva bolj
Odlikovani prosvetni delavci škofjeloške občine: (od leve) Cvetka Žargi, Mara Jelovšek, Andrej
Pavlovec, Olga Šmid in Poldka Štiglic
postopek pri uporabi posamezne- enotno in kompleksno kot pri uv!a’ kar je za tistega, ki nas. Prav zaradi tega so njihovi uporablja tovrstno učilo, prav uspehi večji in vse kaže, da nas posebno vredno in poučno.	bodo (če nas že niso) prehiteli
Tovarišica si je svoje bogato v tem razvoju, znanje pri delu z mentalno pri-	Vlado Rozman
Domače
novice
DVAKRAT 19 STANOVANJ ZA PROSVETNE DELAVCE
V	novomeški občini, ki je ena največjih na Dolenjskem, posvečajo precejšnjo skrb stanovanjskemu problemu prosvetnih delavcev. Tako so zgradili zanje v zadnjih dveh letih 19 družinskih in prav toliko samskih stanovanj. Na področju te občine bo treba nujno zgraditi še 17 družinskih stanovanj in osem samskih, kajti še vedno je precej prosvetnih delavcev, ki stanujejo v neprimernih stanovanjih. V zadnjih petih letih se je to vprašanje precej omililo, in sicer predvsem zaradi velikega razumevanja nekaterih delovnih kolektivov, ki so odstopil: svoja stanovanja za potreb« prosvetnih delavcev — S. S.
REDEK USPEH
NA CELJSKEM UČITELJIŠČU
Ob zaključku letošnjega šol, polletja je v 4. b letniku celjskega učiteljišča, v katerem je 30 dijakinj in dijakov, izdelalo razred kar 94 odstotkov vseh — če pa bi dva dijaka ne ostala neocenjena, bi dosegli 100 •/« učni uspeh. To je zares hvalevreden uspeh, ki je na naših šolah precej redek — največ zasluge zanj pa imajo dijaki in dijakinje, prav tako pa tudi njihov razrednik profesor-biolog Janez Plahutnik. — S. S.
V	ŠENTJANŽU UREJAJO ŠOLSKO DELAVNICO
V	Šentjanžu nad Krmeljem je zelo delaven pionirski odred. Na jesen so začeli urejevati okolico svoje nove šole, ki so jo imenovali po znanem borcu Milanu Majcnu, izpopolnjujejo pa tudi načrte za šolsko igrišče in urejajo šolsko delavnico.
Pionirski odred te osnovne šole ima več krožkov, kot npr. šahovskega, lutkovnega, literarnega, tehničnega idr. Na konferenci, ki je bila pred časom, so sprejeli letni program dela. Pionirski odbor kaže veliko skrb in se trudi, da bi s svojim delom dosegel vidne uspehe, seveda pa učenci pri tem ne pozabljajo na svojo glavno nalogo — učenje. S. S.
ŠOLE ZA STARŠE V VELENJSKI OBČINI
V	Šoštanju, Velenju in
Šmartnem ob Paki delujejo šole za starše. DU Velenje je na željo staršev pripravila ciklus osmih predavanj. Obravnavajo najpomembnejše obdobje v razvoju otroka — puberteto. Samo nekaj naslovov:	Puber-
tetnik in ljubezen, Zaposlitev otroka v puberteti, Pubertetnik in delinkvenca itd. Obisk na predavanjih je zlasti lep v Velenju in Šmartnem ob Paki-Tudi razprava je navadno prav živahna. —v—
NAD 500 UČENČEV V NOVI ŠOLI V ŠMARTNEM
Pred kratkim so začeli z rednim poukom v novi dvonadstropni osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji, ki je dobila ime po narodnem heroju Francu Rozmanu-Stanetu. Moderno šolo z osmimi učilnicami in dvema kabinetoma obiskujejo 504 učenci iz več kot desetih krajev. Kot je znano, so začeli graditi novo šolsko poslopje v Šmartnem že pred leti (s 30 milijoni samoprispevkov ter z občinskimi sredstvi), vendar je gradnja počasi napredovala, ker ni bilo dovolj denarja. Po lanskem potresu, ki je med drugim močno poškodoval staro šolsko poslopje, je ljubljanska okrajna skupščina odmerila za dograditev nove šole 36,5 milijonov ter- 50 milijonov dolgoročnega posojila. Zdaj bodo potrebovali v Šmartnem še sredstva za gradnjo telovadnice ob šoli, pa tudi za rešitev stanovanjskega vprašanja prosvetnih delavcev, ki žive večinoma še vedno V podstrešnih sobah. — M. K.
n. kongres psihologov SFRJ v Zagrebu
V dnevih od 6. do 8. februarja t. 1. je bil v Zagrebu II. kongres psihologov Jugoslavije, ki se ga je udeležilo blizu 300 psihologov in nad 100 gostov iz SFRJ. Na kongresu so obravnavali mnoga pereča vprašanja našega življenja. V prihodnji številki bomo objavili poročilo našega sodelavca, da bodo o navedenem kongresu informirani tudi bralci PD.
Široka dejavnost zavoda PPS Ljubljana I
Eksperiment v pouku kemije
Potreba po strokovno pedago- vaja ZPPS Vič na osnovi kad- in najstarejšim udeležencem se* škem izpopolnjevanju učnega	rovske analize že dalj časa si-	minarja je bilo kar trideset lej
kadra nostaia vse boli nerečr in	stematično strokovno pedagoško	razlike! To je se en dokaz, kako
«op” izpopolnjevanje učnega kadra, n, velika je *eMa W
v ,	. k., a ,. -.	.	,.	T«•	Z£lJ3r%&Z’Š,SZ 'SgTSSTm
Ker nalaga zakon, o prosv.	no je bil namenjen predmetnim	čajem prav zadovoljne, so dobile	nimamo dovolj predmetom stro-	(jnevnjh seminarjih za različne	če najdemo pravo obliko m vse-
pedag. službi' svojim zavodom tu-	predavateljem na osnovnih,	poglobljeno teoretično znanje s	kovnjakov. Čakati, da se bo to	prg^ete. Z zadovoljstvom so	bino dela z njimi,
di skrb za izpopolnjevanje učno-	srednjih, im glasbenih šolah. Te-	področja elektrotehnike v obse-	uredilo z zakonom o obveznem	zavodski' program za strokovno	Prostore za seminar — labo*
vzgojnega kadra, je ZPPS Ljub-	mu predmetu do sedaj nismo	gu, ki ga rabijo za podajanje	strokovnem izpopolnjevanju, bi	izpopolnjevanje sprejela vsa šol-	ratorij in predavalnico — je
Ijana I. organiziral vrsto potreb-	posvečali dovolj pozornosti, zato	snovi, ki je predvidena v učnem	bilo samo neodgovorno odlaganje	ska vocistva in tudi učitelji sami	brezplačno odstopila ESS v Ljub*
,nih seminarjev in tečajev. Pri naj bi bil to uvod v reševanje načrtu za predmet gospodinjstva na jutrišnji dan, ki bi imelo prav Najotipljivejši dokaz, da uči- Ijami, za kar se ji tudi na tem vseh je bila snov praktična, ka- vprašanj glasbenega pouka v 7. v osnovnih šolah.	gotovo slabe in nepopravljive tejjj gutij0 potrebo po širši raz- mestu zahvaljujemo,
kršno potrebujejo predavatelji pri in 8. razr. osn. šol pa tudi orien- Vse seminarje so vodlli sveto- posledice pri učencih.	gledanosti v stroki in temelji- Na seminarju je v svojih
vsakodnevnem delu in v kateri tacija za učiteljišče in glasbene valci zavod ^ pirosvetno peda- Da bi že v sedanjih razmerah tejši metodični usposobljenosti predavanjih podala tov. N. Ma-
vrvi i •z _ orvl n T>r»rvF T? -Fo A t 1 i r-%	^	i _ .	-	-	•
se večinoma ne morejo sami iz- šole. Prof. Rafael Ajlee je pre-popolnjevati.	daval o sodobni glasbi, o odnosu
Na seminarju iz atomsko bio- med resno in zabavno glasbo in loško kemijske zaščite za preda- o najvažnejšem gradivu iz ju-vatelje predvojaške vzgoje na šo- goslovanske glasbe — s poudar-lah druge stopnje so se seznanili kom na slovenski. Prof. Vilko z atomskimi in biološkimi borbe- Ukmar je govoril o načinu po-nimi sredstvi ter z obrambo in učevabja glasbene zgodovine, sposobnostjo malih držav v so- prof. M. Lipovšek je dal nekaj dobni vojni. Predavanja so primerov iz analize glasbenih spremljali s filmi.	oblik, prof. D.	Pokom je prika-
Prihodnji seminar	bo v veli-	zal portret F.	Chopina, dr. Z.
kih počitnicah in bo zajel preda- Kumarjeva pa je govorila o Vanja iz civilne zaščite, zdrav- ljudski glasbi in sodobni glasbe-stvene vzgoje, moralno politične ni vzgoji. Vsa predavanja so vzgoje in vaje iz taktike.	spremljale zvočne ponazoritve na
Seminar za učitelje zgodovine P1«^. in magnetoL trakovih, na osnovniih š&lah so organizira- . Seminar za glasbeni pouk v li z namenom, da bi pouk zgodo- nižjih razredih osnovne sole je vine metodsko in idejno prešel bil tridneven in je moral biti za-na boljšo vsebino dela. Uvodno radi velike udeležbe (183) v šti-predavanje je prikazalo	stanje	rib1 skupinah.	Njegov namen je
pouka tega predmeta	na	območ-	bil s temeljito	in odločno akcijo
ju zaveda, t, j. sestavo kadra in poseči v glasbeno vzgojo na nižji število ter vrste učnih pripomoč- stopnji. Predavali so: Janez Bikov na šolah. O smotrni upora- tene o poslušanju in razlagi pribi pisanih virov in tekstov pri mernih glasbenih del, Janez Bole pouku zgodovine je govoril pro- o oblikovanju glasu m estetskem fesdr Leopold Petauer, aktivne oblikovanju pesmi pri razred-metode, primerne za pouk zgo- n^m petju, Pavle Kalan o ele-dovine, in kako naj se manifesti- mentarni ritmiki in melodični rajo v učni uri, je prikazala prof. vzgoji, otrokovi ustvarjalnosti in Antonija Metelko. Z najnovejši- improvizaciji v glasbenem pouku, mi dognanji o letu 1848 pri jugo- Mirjana Turel o oblikah ntmič-slovanskih narodih je poslušalce ne vzgoje in zavestnem uvajanju seznanil prof. Vasilij Melik.	v ritmiko m melodiko Metodične
napotke in praktično delo je pokazal prof. Albin Weingerl.
Po svojem snovnem obsegu in Ker so imeii udeleženci pri Udeležbi so bili
goškb službo Ljubljana I.
Jok vsaj delno izpolnili to vrzel, iz-
je Uspeh petdnevnega seminarja iz anorganske kemije, združenega praktičnimi demonstracijskimi
leničeva,' profesor VPS, zlasti metodično obdelavo posameznih učnih enot na konkretnih prime-
vajami. Ta seminar je bil orga- rib iz anorganske kemije. Ekspe
niziran ob nedeljah v času od srede novembra do srede januarja 1963, petkrat po šest ur. Seminar je bil prvotno namenjen desetim nekvalificiranim predavateljem kemije na osnovnih šolah, toda pridružilo se jim je še pet kvalificiranih učnih moči Prijave so bile prostovoljne in udeležba skoraj vedno stoodstotna, kar je tembolj razveseljivo ker je bil seminar v prostem času in pozimi, ko je bil prihod na seminar zaradi slabih vremenskih razmer zlasti udeležencem iz bolj oddaljenih krajev (na pr,
rimentalno delo s teoretsko razlago, ki naj služi predavateljem za nazoren in metodičen pouk kemije v osnovni šoli, pa je vodila tov. A. Komhauser, profesor VPS. Stroške za seminar so v višini dveh tretjin nosile šole same, eno tretjino pa ZPPS Vič. Udeleženci (14 žensk ih 1 moški) so si med vajami sami izdelali preproste aparature, s katerimi so potem obogatili zbirke svojih šol. Poleg tega so dobili udeleženci seminarja tudi kemikalije za eksperimentalno delo na šolah, ki jim bodo omogočale, da
Takole je potekal eksperiment v pouku kemije
iz Loškega potoka, Starega trga prenesejo na serhinarju pndob-pri Ložu, Cerknice Kočevja) iz- Ijeno eksperimentalno znanje v redno težaven. Priznanja js pouk kemije na svojih šolah, vredna tudi prizadevnost udele- Seminar je po mnenju vseh žencev seminarja glede na nji- udeležencev dober prispevek k hovo starost — med najmlajšim izpopolnitvi in izboljšanju eks-
perimentalne metode in metodike pouka kemije.
Kljub dobri organizaciji dela pa v tako kratkem času ni bilo mogoče posredovati udeležencem vsega potrebnega znanja s področja kemije. V ta namen bo ZPPS Vič na željo udeležencev organiziral tudi v bodoče sistematične nadaljevalne seminarje
Zavod za prosvetao-pedago- tivne tehnike za preverjanje log objektivnega tipa, kil naj bi s področja kemije kovin in or-ško službo Jesenice je v dneh od znanja (naloge objektivnega tipa koristile predvsem In v prvi vr- ganske kemije, kjer se še zlasti
in testi znanja) v šolskih siste- sti za ugotavljanje praznm v čutijo vrzeli.
Splošen problem za izboljša-
Naloge objektivnega tipa
in testi znanja v šolski praksi
pravljen tudi potreben material aj1^a 1 Seminar za učitelje s mih nekaterih držav (predvsem v znanju učencev. Obsodil je ten-glasbeni semmarji:	seminar za ln ker je ZpPS celotno 3 števil- Sir^točja P^v^Ja sta ZDA) zelo popularne in jih uči- dence, da bi uporabljali rezultate
- :“,=''" ~	mMW lita Mfi mufi
na tradicionalne načine ocenje- objektivnih postopkih za pre- številnih _ subjektivnihobjek- gimnazijah je, dobiti priročnik.
teh postopkov nega tipa pri ocenjevanju dela je p0manjkanje preizkušene in koristno prispevajo h učitelja in pri določanju giblji- Up0rabne literature za eksperi-
OSNOVNA SOLA GRAClSCE PRI KOPRU
razpisuje prosti delovni mesti:
—	predmetnega učitelja
za tehnični pouk in fiziko
—	učitelja — razrednika V. razreda na podružnični šoli v Gradinu
Po goji:
pod 1. VPS, pod 2. učiteljišče z diplomo.
Samsko stanovanje zagotovljeno. Osebni prejemki po pravilniku. Nastop službe takoj.
stvenih ustanov. Škoda, da je „ „ bila udeležba bolj pičla. Ker je Zorman razlagal tb delo aktualno za vse učit. na nižji stopnji, bi bilo prav, če bi
vania učencev v naši šoli in verjanje znanja učencev v pro- tivnih faktorjev: inteligentnosti, ki naj bi vseboval poleg navodil
J0,	_	.	•	__Cirv\c/>nTmKT 1	i	....	______•____. i a-______
aktivih vseh občin.
iektivnega tipa in testov znanja tehnike med učitelji popularizi- učenca, njegove marljivosti, so- p0trebno razlago. S pomočjo ta-v naši šoli.	ral in jim razjasnil nekatera cialnih m ekonomskih prilik v kega priročnika bi bilo tudi eks-
mzji	— ^razrednih perspektive uporabe nalog ob- gram seminarja zato, da bi te določenih posebnih sposobnosti za kemjjski eksperiment tudi vso
posr ova i vse ^jno po raz e	,..v*;i,,,r.n-1 -Hr»a tn if'stov z
in a.
v naših1 šolah pripravilo ugodna tla za izvaja- gove vzgojenosti, motiviranosti, bolj ekonorr aktualen, nje novega načrta o uporabi na- izobrazbe starsev, itd., ata. vsen bolj plodno.
Seminar iz organske kemije je Problem izdelave in aplika- spoma vprašanja, ki so z njimi družini, zaposlenosti otroka, nje- perimentalno delo na naših se-
---	^	.. .	J4.Ucj.clVc J J J a^yjjrvct •	■— — —u-----	•	-	,	.	, .	—   
predmeto1 iR1 je'vseboval ^62 eks-	^v %	V
perimentov iz organske kemije. p®staja vedno bolj Potrebna skripta bodo izšla, da ^
ekonomično in
umi wsm
programom smučarskih tečajev, obremenjene učitelje, da rezul- nike za preverjanje znanja naj- mo, da učitelj s svojo dejavnst enodnevnih izletov,	tekmovanj m	tati n-go	v,redtni opravljenega	de- več pomagale.	jo vpliva na uspeh učmcev. m-
Seminar za harmoniko so or- rednega pouka telovadbe na sne-	j	da jmaj0	koimim zelo majhno	Predavatelj je osvetlil ključ-	kol« pa ne moremo določiti, kako
ganizdrali na željo glasbenih šol, gu.	. vrednost, ker z njimi ni mogoča ne točke problema. Pokazal je velik je njegov vpliv, koliko /»
ki so od Svobod prevzele skrb Seminar za uporabo audiovi-	celotnih rezultatov izob- prednosti in zlorabe rezultatov učnega uspeha gre na račun
za ipouk harmonike, katere se uči zualnih pripomočkov pri pouku raževainega	vzgojnega dela testov znanja. Poudaril je zlasti njegovega dela. Zato nam rezui-
veliko otrok, za kar nam pa tujih jezikov je bil dvodneven.	itd Yemo pa da so objek- diagnostični aspekt uporabe na- tati tehmk za objektivno pre-
toanjka kvalificiranega kadra. Te Prof. Valter Braz je udeležence	^	uspito^ti^Sljevega^dMa ne
morejo prav nič pomagati. Ako kjerkoli uporabljajo njihove rezultate v ta namen, tedaj jih zlorabljajo in vsak učitelj ima rva	Pravico> da tako ocenjevanje
Moskvi	svojega dela odkloni.
Pač pa imajo objektivne teh-
■gledu tako tudi
k. n.
Kdaj: logopedski center?
Pretekli mesec je bil na os- Leopold Bregant). Seminarja se “	v je udeležila tudi sodelavka De-
sezna-
Seminar za glasbeno zgodovi- stva. Učiteljice, ki so bile s te-
manjka kvalificiran^gi. ----— ------- „ . . - .	....
kvalifikacije do sedaj pri nas tu- seznanil z učnimi pripomočki in di nihče ni dajal in bo to pre-* učili za pouk tujin jezikov ^ in Vzel zavod za glasbeno in balet- metodskim vključevan jem A V no izobraževanje. Seminarja se pripomočkov v pouk, kar je poje udeležilo 85% predavateljev kazal tudi praktično. Prof. Ervin
fe^na'spreiS^z demOTStoa- demonstriral z učili, prof. Ivan bjSjato^mTna^ogoiSv, ki fektološkega inštituta v cijami. Glavni problemi tega Konte iz Zagreba je predaval o ^ ^ udeležili tudi gostje iz Natalija Morozova, ki je
Predmetnega področja so: poeno- jezikovnem pouku po AVi meto- „ d * Zagreba ter štu- nila naše logopede z glavnimi nike za preverjanje znanja (testi Jen j e dela glede na metode, de- di in prikazal delo z dijaki po denti.logopedi višje defektološke smernicami logopedskega dela v znanja in naloge objektivnega lovni čas ih študijska doba. eno- tej metodi.	. ,	■ 7 e bu	i SZ ter z delom tovrstffega znan- tipa) bodočnost na področju oceten učni načrt in izpitne zahte- Seminar za učiteljice gospo-	' .	.	, stvenega instituta. *	njevanja učencev in v dilagno-
Ve, primerni instrumenti, vpra- dinjstva je imel namen sezna- ___ Prvi dan seminarja s pos - Na nuinos); ustanovitve logo- stiki znanja. Razlike med sub-šanje melodike in ustne harmo- niti učiteljice tega predimeta z salu predavanje o jecljanju ( dsk;e_a cerdra pri nas je opo- jektivnimi ocenami in rezultati bike ta' še nekateri. Predavatelji gospodinjskimii električnimi apa- tem je govorila z me i ms eg	v svojem referatu Zdravko objektivnih tehnik za preverjajo bili tov.: Meta Petelinšek, Ja- rati. Soorganizator je bil central- stališča doc. dr. Zlata	® > Omerza. Poudaril je, da so go- nje znanja bodo lahko prispevale
bez Kuhar in Stojan Vidmar.	ni zavod za napredek gospodinj- o psihomatskih aspe	j j - v<>rne motnje ne le ovira za k objektivnejšemu ocenjevanju
nla čemer je pred v p . otrokov nol-maini razvoj, temveč učencev. Analiza rešitev posa-
jim tudi onemogočajo pravilno meznih vprašanj testa znanja ali vključitev v našo družbo iri nalog objektivnega tipa ter iz-skupnost. Anketa, ki so jo pred delava t. i. profila znanja učen-leti izvedli logopedi (v okviru cev bo pgkazala, kje so praznine ljubljanskega pedagoškega dru- v znanju učencev, kje moramo z štva) je pokazala, da ima 3,04 %> dodatnim delom krpati pomanj-vseh otrok v osnovnih šolah go- kljivosti v njihovem znanju, kaj vorne motnje in napake. Posku- in kako moramo organizirati si so pokazali, da je najlažje ponavljanje. Končno si bomo s odstraniti govorne motnje že v testi znanja in nalogami objek-predšolski dobi, zdto bi bilo tivnega tipa lahko pomagali pri treba ustanoviti centralno usta- prilagajanju učnega programa novo.	razvojni stopnji učencev. Da pa
Drugi seminarski dan je pre- bo mogoče rezultate testov zna-davala prof. Slavica Toličič o nja in nalog objektivnega tipa bralnih motnjah, koreferat o tem uporabiti- v navedene namene, je pa je imela ortopedagoginja Ma- potrebno dati vse te merske teh-rija Koman. Obe predavanji, pa nike v roke učiteljem, da jih tudi razprava je pokazala, da je bodo lahko uporabili takrat, ko učiteljstvo premalo seznanjeno s bo to najbolj primerno: ob za-problemom bralnih motenj, kar četku prvega ali drugega polje v škodo precejšnjemu številu letja n. pr., ali ob zaključku do-otrok z disleksijo (v osnovnih ločene zaokrožene celote učnega šolah). Razprava je pokazala, da programa. Naloga zavodov za je globalna metoda branja, ki je prosvetno-pedagoško službo je, v elementarnih razredih osnov- da organizirajo ob sodelovanju s nlh šol precej razširjena, škod- strokovnimi aktivi izdelavo pri-Ijiva za disleksike, zato bi bilo mernih postopkov za objektivno treba organizirati zanje posebne preverjanje znanja, jih naredijo tečaje, kjer bi jih urili v branju praktične in ekonomične za upo-predvsem po fonomimični me- rabo ter uvedejo učiteljstvo v todi.	metodiko njihove uporabe. Od-
V razpravi o delu logopedov več bi bilo, ako bi se zavodi za ter o pripravah bodočih kadrov prosvetno pedagoško službo na poklic so med drugim pou- ukvarjali tudi z izdelavo sta$-dariii; da je bilo v zadnjem šol- dardiziranih testov znanja za skem letu premalo poskrbljeno, pedagoško kontrolo in v razis-da bi diplomirani logopedi našli kovalne namene. To je mloga zaposlitev na primernih delovnih republiških prosvetnih organov. Bo poskus uspel?	mestih,	Z. O.	Kolenc Drago, ZPPS Jesenice
Kaj pišejo
drugi
Revija Sodobnost v svoji 2. letošnji številki objavlja gloso »Ob šolski reformi« (podpisan -n-c), kjer piše med drugim:
» ... Pri tem imamo gotovo vso pravico in dovolj dokazov, da smemo razmišljati tudi takole: na začetku je bila seveda ideja o reformi, ki pa se ni pojavila kar sama od sebe, marveč je imela svojega čisto konkretnega nosilca, pa naj je bil to posameznik ali formalna oz. , neformalna grupa. Z idejo o reformi se je pojavil tedaj na odru tudi konkretni, aktivni dnlžbeni subjekt, ki pa v našem primeru ni bil le nosilec neke splošne reformne ideje, marveč je prinašal s seboj tudi bolj ali manj natanko opredeljeno vizijo o konkretni obliki te reforme in o konkretnih poteh njene realizacije. Zdaj pa je ta aktivni družbeni subjekt načelno upravičenost svoje načelne reformne ideje kar meni nič tebi nič, mehanično in samovoljno prenesel tudi na svojo predstavo o konkretni obliki reforme. Ni dopuščal možnosti, da je njegova načelna ideja sicer upravičena in pravilna, da pa utegne biti njegov konkretni predlog za uresničenje te ideje če že ne zmoten, pa vsaj bistveno pomanjkljiv, Tako je torej že a priori konstituiral enotnost Meje in prakse, konstituiral pa je to enotnost izven prakse, v območju čiste ideje, kar pomeni, da je ravnal kot najčistejši platonik. Za svojo idejo v resnici sploh ni dopuščal preverjanja v praksi, oziroma dopuščal je takšno preverjanje samo post festum, češ: morda je moja predstava sicer res pomanjkljiva, a kaj bi to, najprej jo bomo realizirali in šele potem bomo pogledali, kaj bo »rekla« praksa. S tem je seveda suvereno odklonil vso tisto prakso, ki mu je že jasno in glasno govorila prek »ne-konservativnih« pa v določeni meri tudi prek konservativnih »nasprotnikov« reforme. Vedel se je tako, kakor da ne bi bilo ničesar ne pred njim in ne okoli njega, hotel je biti kako* stvarnik, ki ustvarja ex nihilo zanikal je čas in prostor in postal tako pravi don Kihot...* .

J
UČNI PROGRAM OSNOVNE
SOLE IN REFORMNE IDEJE
Prav je, da se tega brez dvo- Spregovoril bi rad o nekaterih obravnava beljakovine in njih Ijenje od njega nujno terjalo. To predmeta, treba je samo izkori- materialnih pogojev, ker so bila ma zahtevnega vprašanja čisto bistvenih pomanjkljivostih v pomen v 8. razredu.	gotovo ni samo naš, temveč sve- strti naravni interes mladine. v ta namen vložena znatna druz-
odkrito lotevamo sedaj, ko je za- predmetniku in učnih načrtih re- Humorističen je naslednji pri- tovni problem, le da se ga marši- pr„r1rnptnil, rr._..a t fimboli bena sredstva- Včasih celo ne-nimanje naše družbene javnosti formirane osnovne šole, tedaj o mer: pri tehničnem pouku v 7. kje bolj zavedajo.	..	, -i.- • smotrno (npr. za nabavo zelo
za dosežke in probleme reformi- vprašanjih, ki niso toliko odvisna razredu je v uvodu (zaradi kore- vse to so sicer lahko za koga ?raV1Čn° „13 ,d 1 . P J dragih, a ne neobhodno potrebnih rane osnovne šole zelo živo. V od danih objektivnih pogojev v	lacije	seveda)	lepo	in	pravilno	fraze ali pa domišliivo čvekanje;	casovm fond med . posamezne	strojev),	ker nismo natančno	ve-
zadnjem času je bila vrsta član- šolstvu, da jih ne bi bilo mogoče	napisano,	kaj	obravnava fizika	v	niti ni ničesar novega ___ samo	Predmete, pri čemer je edino lo-	deli, kaj	pravzaprav hočemo.	Ali
kov v pedagoškem in drugem ti- že ob uvedbi reforme občutno tem razredu, kar pa nekoga ni toliko novo je, da v našem učnem K‘čno merilo obseg in zahtevnost je kaj čudnega, ce se je marsikje sku, kateri so skušali to osnovno bolje rešiti, oziroma danes popra- čisto nič motilo, da ne bi v sa- programu še ni prišlo do izraza, učne snovi po predpisanem uč- .vse skupaj izrodilo v rokodelstvo vprašanje osvetliti z različnih viti-, če se izkaže, da so pomanj-	Nevarnost da učni program i‘em načrtu. Kako pa je bilo s v slabem pomenu besede (nered-
zornih kotov. Zavod SRS za na- kiji vos tj stvarne in ne samo pri-	-------------------------------- kotceTotepreveč »nabrekne ^	tem v resnici, naj ilustrira epizo-	ko tudi	v domačo družinsko	tla-
predek šolstva je zaključi obsež- vid subjektivnega gledanja To	razumljiva. Učne načrte za posa-	da s fiziko (posredujem jo z do-	ko)?
no študijo o eksperimentalnih re- drugo pa je ravno namen tega	„	. mezne predmete sestavlja grupa voljenjem našega znanega fizika Naj zveni še tako grobo, ven-
zultatih izvajanja novega učnega sestavka.	Piše: Franc Galič, dlrektor - strokoVnjakov, ki 1e že tako »ne- in pedagoga, prof. Stalca, ki je dar je res, da smo samo pri tem
Zavoda za prosvetno peda- koliko zaljubljena« v svoje po- bil član komisije). Fiziki so ra- predmetu zazvizgali dragocene
programa. Pripravljeno je obšir- Učni program je treba osvet-no gradivo, o katerem bodo v uti predvsem z naslednjih plati:
razpravljali najvišji
kiTcitlcGin
ir repuk^ki- ajj s0 v njem usklajena posamez-Skratka: smo v dobi, ko moramo	• ••
dročje in ima pred očmi pač svoj -	„0 3 ure v obeh milijone in imeli vrhu tega mar-
___=____________________cunail na vsaj po J ure v uueu ... ž rtirpktnn škndn: v izSubi
1. Ali je resnično življenjski, gosko službo Ljubljana I. predmet in eventualno še najbolj \	k r ip uij0 sikje še direktno škodo: v izgubi
sn v nipm nsklaiena nosamez-	_	.	.. sorodne predmete. Ne pomislijo ^	’.......... prav tako dragocenega časa ter
prav
dragocenega
^	k u	na predmetna področja, ali je rnspevKe o lej temi ~ uiui da je poleg njihovega morda iaKo v starem pieum^nmu ^ — v diskreditiranju sole, predmeta
S ilSf"11”	lienl fc	«”■ ,n»t
objektivno vzeto — lahko nudi
Dobro ^ je, da se ravno sedaj današnjemu mlademu človeku	ne vem, sodeč po množici glasov,	or^rdfran1 na 4 tedenske kad^u.^nosM^vji^ele^brem™
med nami, prosvetnimi delavci — solidno osnovo za njegovo živ-	,	pa je tael pretope škarje — tako ure .e b-j brez pripomb sprejet, na pri izvajanju reforme. Postav-
čisto vseeno, kje smo in kaj dela-	Ijenjsko pot?	mem načrtu predpisal obravna-	tope, da ga ne opravičuje niti ’	skrčen natančno na	Ijen je pred nove, hude zahteve,
mn — razvito široka iavna raz. 2- Ah !e vsaj približno uskla-	vanja pomena elektronike in av-	dejstvo, da še nimamo norm o	U™1 Iona ,p .	ki iim glede na vsebino in na-
VaLri >,	a- •	jen z objektivnimi možnostmi po-	tematizacije ali pa izdelave cele	psihični zmogljivosti otroka. Ne	polovico, torej na .2 uri. Tu	fin lastnega t>rinravliania na poprava, v katen bomo tudi sami	JVprečne slovenske šole?	vrste optičnih aparatov, čeprav o	moremo pa se tolažiti s tako sta-	lahko samo ostrmiš, vpiješ pet	X ni vedno ztohka kos kato
povedali, kaj nas žuli ter skušali 3 ^li se na šolah izvaja vsaj vsem tem učenec pri fiziki prvič rim in tako poceni rekom kot: let, da ni na Slovenskem fizika, .	^ razčienil tov. Strmčnik
kritično oceniti svoje delo in svo-	približno tako kvalitetno, kolikor	sliši v 8. razredu. To pa naj že	»na napakah se učimo«, kajti	ki bi mogel pod takimi pogoji	^a ianskem občnem zboru peda-
ja prizadevanja. Želeti bi bilo sa-	to objektivni pogoji dop^čajo?	razume, kdor hoče! Dalje ni prav	pred poldrugim letom smo uvedli	koii5kaj zadovoljivo predelati	goških društev. Načrtno, poglob-
mo, da bi bila ta razprava bolj 4. Ali je bilo v preteklih petih	nič čudnega, če človek čisto isto	reformirani program v gimnazi-	predpisanj program; potem si	Ijeno'pedagoško in strokovno iz-
sproščena, poglobljena in kritič-	letih dovolj storjenega, da bi se	poglavje sreča pri kakšnih treh	jo in kar zadeva prenatrpanost	gkušaš nekako pomagati in na-	popolnjevanje bi nam bilo v resna ter da bi pristojni organi bolj	skristalizirale lepe ideje, ki jih do	predmetih. Škoduje res ne, če	dobesedno ponovili staro napako. d . ponovno ostrmiš, ko te za-	niči potrebno, toda tako daleč še
/upoštevali njene rezultate, kot pa uvedbe reforme ni bilo mogoče imamo toliko časa da si to raz- Odgovor kako je rea izirano 3 ?	, kd od k nismo, čeprav je to načelo že ne-
-L vselej dovolj jasno opredeliti v košje lahko privoščimo!	drugo načelo, bomo dobili, ce si raoi tega napaue ne ,	&	q dekl	zako-
je bil to primer pred kakimi pe- programU) ter da bi se deklarira- Najbolj bistveno pa je, da je vsaj nekoliko ogledamo naš pred- bi to najmanj pričakoval ter v ^ ^ «0istVu timi	leti, ob uvajanju reforme.	ne zahteve uskladile z objektiv-	učni načrt kot celota bodisi za	metnik. Ta na nižji in srednji	isti sapi avtoritativno ugotovi, da
Ona	je ostala marsikomu v sla-	nimi možnostmi? Vem, da so	razpoložljivi čas, bodisi za majh-	stopnji čisto lepo harmonira z na-	je naše naravoslovno področje	Ker	sem preko	zavoda za pro-
bem	spominu — naj mi bo opro-	vprašanja polemična in da vsako	no' glavico res nekoliko prenapeta	čelom čim večje globalnosti po-	siabo. Saj je res!	svetno	pedagoško	službo, v	ka-
ščeno, da to tako naravnost po- zase terja temeljito razpravo. V zadeva. Naravnost sili učitelja v uka; s spoznavanjem prirode v 6.	ilustrira no terem delam (kar danes sicer ni
vem. Šlo je predvsem za način, okviru takega sestavka pa je mo- površnost, verbalizem, pozitivi- razredu gre po mojem mnenju s Al1 Pa moreta kaj nusx p - najboljša iegitimacija); ie neko-Zelo poenostavljeno smo prikazo- Soče povedati pač samo svoje zem itd. — torej v vse tisto, kar tem celo predaleč. Na višji stop-	datek^da	(8	liko spoznal delo lepega števila
|g§	tir) kot dva fundamentalna	nara-	učiteljev, upam trditi, de njiho-
mim	voslovna predmeta kemija	in fi-	va zavzetost, prizadevnost in
mm	zika skupaj? Tudi to je slovenska	vestnost pri delu kompenzira
‘	posebnost, ki ji ni primere	niti v	marsikakšno slabost v našem šol-
vali in razlagali nekatere ukrepe in jih tudi izvajali kljub očitnemu odporu šolnikov in kljub te- . mu, da je že dosedanji razvoj v nekaj letih pokazal, da so bili očitno preuranjeni ali pa tudi čisto zgrešeni. Posledice pa čutimo in jih bomo verjetno še lep čas čutili. Poleg objektivnih je tudi neka subjektivna posledica, mimo katere ne moremo, ker jo čutimo na vsakem koraku: prosvetni delavci so v prejšnji meri izgubili zaupanje v smotrnost vodenja naše šolske politike. Pustimo ob strani, koliko je to posledica nekega, menda še kar prirojenega »šolniškega konzervati-vizma«, v vsakem primeru pa gre tudi za nekaj čisto objektivnih vzrokov. Predvsem bo kdorkoli danes težko dokazoval in dokazal, da je bila reforma osnovne šole temeljito in strokovno pripravljena, ali da je bila dovolj usklajena z objektivnimi pogoji in možnostmi. Ne, uvedli, smo jo bolj »na vrat na nos« in bili v slojih pričakovanjih skorajda utopično — optimistični. Bili smo tudi kar dovolj nestrpni; namesto da bi ljudi prepričali z objektivnimi dokazi o smotrnosti ali nujnosti določenega ukrepa ali določene novosti, smo le prevečkrat operirali s parolami, povhru pa včasih še zelo nerodno. Nasprotna mnenja pa je bilo marsikomu najlaže utišati s »strokovnjakar-stvom« ali »okostenelim konzer-
Slika z razstave (Narodna galerija v Ljubljani)
1
sto
zuj
pr;
blii
ten
str
bil,
hoi
s ]
nit
vir
gr;
po;
ie
z«
v.—._predmetnikih naših drugih re- gtvu. Dejstvo je, da je danes
publik, niti nikjer drugje koji- u£nj kader na osnovnih šolah še kor sem dobil tuje predmetnike p0sekn0 hudo obremenjen in ven-na vpogled. To seveda se ni no- dar kaze poleg drugega tudi do-ben dokaz, da pri nas ni v redu, voij interesa in moči za lastno iz-bolj poučno je kratkomalo po- popolnjevanje, kar dokazuje lepa gledati v učni načrt in presoditi, udeiežha pri vseh oblikah, ki so koliko in kako zahtevne snovi bjje v |.a namen organizirane. Pomora npr. v 8. razredu predelati vedano veija za večino, ras pa je, kak predmet pri istem številu .e- da sregarno tudi primere strokov-denskih ur. Disonanca je tako no jn pedag0ško izrazito slabega očitna, da jo lahko opazi vsak ne. deia jn malomarnega odnosa pristranski laik. Samo ne me ta- do j0le in do lastnega izpopolhje-k°.iv napasti kot »zakletega so- vanja Toda to velja samo za ve-vražnika^ gospodinjstva«, za kar bko manjšino, ki na splošen re-sem bil ze nekje proglašen, ali za zujtat ne more bistveno vplivati, krčevitega pobormka fizike, ker Največkrat gre za »zgrešene eksi-mi je pač bliže. Navajam samo stence«, ki so se zatekle v šolstvo primere, ki so dovolj karakteri- }n bde sprejete zaradi akutnega stični in katerih resničnost je pomanjkanja kadrov ter v njem lahko kontrolirati. Naštel bi lah- mdi ostale zaradi več kot liberalko vrsto drugih, ker pri družbe- njh odnosov, ki jih je marsikje no-jezikovnem področju ni. bi- videti. V tem pogledu se tudi po-stveno drugače. O tem je bilo tu- jem humanosti napačno tretira, di ze dovolj povedanega in na- posledice pa so za ugled šole in pisanega.	šolnikov kot celote lahko zelo
Nekateri predmeti so v ob- hude. razložitvi učnega načrta ponaša- Na drugi strani pa je tudi res, jo z zvenečim pridevkom: »Izra- da s0 prosvetni delavci dostikrat žito vzgojni« in so morda na ta gjgto po krivici tarča ali grešni račun nekoliko bolje časovno do- kozli za marsikaj, v čemer so sa-tirani. Seveda ima to svoj smi- mj najholj prizadeti. Marsikdo sel, zdi pa se mi, da je osnovno Sj danes ]asti pravico presojati o vodilo vendarle zgrešeno, vsak	pedagoških in strokovnih
predmet je lahko in mora biti vprašanjih, čeprav šole ni nikoli
d
U
n:
p
S!
vzgojen in je to tem bolj, čim od bhzu videl Dostikrat ie tudi vativizmom«. Posledica pa je le,	mnenje in ga vsaj nekoliko do-	smo upravičeno očitali stari šoli.	nji pa je stvar nasprotna in di-	večja je njegova resnična izo-	zelo pomanjkljivo ali	celo
da je marsikak »strokovnjak«, v	kumentirati. Odgovori so negativ-	Popolnoma se strinjam z ugoto-	rektno negira vsa deklarirana na-	brazbena vrednost,-Nasprotno pa	napa^no informiran V tisku in
resnici pa dober, delavoljen stro-	ni) seveda ne v tem smislu, da bi	vitvami tov. Želeta (Zmogljivost	čela. Naj zadošča samo podatek,	tudi »izrazito vzgojni« predmet	preko rtv so včasih problemi
kovnjak in pedagog stal ob strani	bilo vse skupaj zanič, pač pa v	osnovnošolskega otroka, Delo,	da imamo v 7. in 8. razredu 16	iahko deluje na učenca nevzgoj-	šolstva — milo rečeno — čudno
v letih, ko bi bilo njegovo širše	temj da mti na eno vprašanje ne	12. febr.). V Ljubljani je preko	samostojnih predmetov, kar je	n0) čim ta začuti, da nekje ne	tretlrani Tako npr ne morem či-
sodeiovanje pri rasti našega šol-	bi upal odgovoriti pozitivno, ra-	600 otrok vključenih v celodnev-	svojevrsten rekord. Pa smo stari	gre strokovno in izobrazbeno	sto razurneti da je mogoče tako
stva najbolj krvavo potrebno.	zen vsaj deino na tretje in to	no bivanje na šoli, tako da uči-	soli očtali preveliko »razpredalč-	»čisto zares«. In marsikje res ne	resno pedagoško vprašanie kot
Boljše ah slabše je pač opravljal za šolei ki jih kolikor-toliko po- telji lahko neposredna vidijo, ko- kanost pouka«! Pri 32 tedenskih gre!	ie ocenjevanje telesne vzsoie re-
Čf361 v.°Zjem Pomenu be- znam	liko morajo učenci delati. Ugoto: urah dobi tako vsak predmet po- Osnovni TO2oi za normalen sevati preko rubrike Pisma bral-
sede ter se pri tem gnzel z misli- Na račUn učnih načrtov za vitve so skoraj soglasne: učni vprečno točno 2 uri. Res imata f šplstvf^| prav g0t0vo da cev v Delu in to še na tak način jo. »Ali me je cas res ze čisto	tkzv. klasične predmete, torej za	program je za povprečnega otro-	samo materinščina in matematika	morabUi učni program8 vsa j pri-	kot se je v resnici zgodilo	Ali še
povozil?« Morda zveni to dema-	tiste, ki so bili že v »stari šoli«,	ka pretežak, ne sicer toliko za-	več ur, namreč po 4, štirje pred-	S^no uskSen z objektivnimi	mnogo huje: kako si more	okraj-
goško ali melodramatično toda če	v Splošnem ni slišati posebnih	radi posebne intelektualne za-	meti pa imajo samo po 1 teden-	bolnostmi predvsem materialni-	ni komitet LMS Ljubljana	privo-
samo pomislimo na to, kako težko	prip0mb. Za novouvedene pred-	htevnosti, temveč zaradi strahot-	sko uro. Sicer vsi soglašamo v tem,	^fm k^rovskimi AH to res tre-	ščiti, da prikaže prosvetne	delav-
je dostikrat dobiti strokovnjake ^eP. Sp0znavanje prirode in ne množine učne snovi (velja za da so taki predmeti pedagoški ab- prepričevlt da pri nas m ce kot popolnoma kommSirano za pisanje učbenikov ah za kakrš- družbe tehnična vzgoja, gospo- višje razrede) in zaradi načina surd, imamo pa jih vendarle! Cisto tatoo te? da nmramo zaradi tega kasto, kar je v resnici pred krat-»0,0,, dro8o otoj!o ,» dl„istvo, _ d^o-^,;.	*zabavnem* *delu
htevnejšo nalogo, bomo verjetno vzgoja pa bo le veljalo, da še do življenje samo postavlja pred šo- Ijenosti veliko časa za »nepro- a *pruagajanj m p og a	aeiu
le morah iskati vzroke tudi v na- d^es nismo dovolj razjasnili nji- lo čedalje hujše zahteve, res pa duktivno« delo: ocenjevanje psi- PS™0?no^	mo reš nekdanjo sliko dobroduš-
vedenem. Da pa strokovnjakov hovih najosnovnejših načel in ci- je tudi dvoje:	hično pripravo učencev, bolj ob-	teritorialno v re- nega profesorja z dežnikom na-
sploh nimamo ah pa da ne bi bili 1jev ter da bi tu lahko storili — da ni nivo šole odvisen od širno ponavljanje, ki je potrebno volini delati, ie malo verietno.________	c«	ti io	v zaradi večieffa faktoria oozablia- PUD11K1J
voljni delati je malo verjetno, mnogo več, kakor smo. Se vedno množine snovi, ki je strpana v zaradi večjega faktorja pozablja-	pr0Jam % perspektf- Pa s svetim strahom, da nekdo
saj imamo Slovenci v šolstvu že stopicamo na mestu, dostikrat program, temveč od smotrnega in nja itd. Tudi vemo, da je to samo ^ jpe razUml ivo da La- ne bo dobil pokojnina če ne bo
vsak po svoje krčevito iščemo kvalitetnega izbora najnujnešega ^^^verbahzem in kampanj- me0npreah°d3ne tež^ve 2al pa je to dovolj »diplomatski« n »Ijudo-
lepo tradicijo.
S	nfJl” em SS* S,™” (f Jk. Z	d-jolk.^,	iJ L,	m bUo o«orie»,. veUko.
nik - praktik v pristojne organe, razprave o tem, kako bi ta brez - upoštevati je treba da da- ^.1‘udi zaradi tega na višji skl^d^egz0^0boljšajajeJ® PbjekPtlv: v r^ ^er ne ^odi k perečim
ki šolstvo nosredno ali neposred- dvoma važna področja smiselno nes šola več ne more izobraževati ““>rmji siabsi učm ln vzgojni do- r,ogoiev Ali na bi morali P J T- ž ga u,čnega Pro'
■S	Sfii PP51
ne organe, ki le ne morejo imeti prepričati, treba je samo nekoli- Ta proces je vsekakor opazen m “m (ponekod jih res imajo). Za Primer tehničnega pouka na- nih deiavcev že zdavnaj prepri-neposrednega vpogleda v šolsko	ko bolj pazljivo prelistati brošu-	je tudi nujen.	daa” 0 J« «el°	za las	manjkalo	ravnost	drastično ilustrira dej-	čana.	Aktualna	pa je	naloga,	da
delo, popolnoma odkrito informi-	ro: Predmetnik in učni načrti	To pa pomeni, da	mora	biti	aa m postala v	tekočem letu ob-^	stvo, da	nismo upoštevali nobene	skušamo	čimprej popraviti	tisto
ramo o stanju in problematiki -	osnovne šole. Navedem pa naj	težišče rednega programa šole na	^zan predmet, saj je z merodaj-	od obeh smiselnih možnosti	slabo kar je d plaščem refor.
tako, kakor ju mi gledamo. Ce bi	samo dva primera z narovoslov-	tkzv. zelezni osnovi, torej na isti	mesta že izšla brošunca z	Uvedli smo ga na široki fronti	me prišlo v našo ^Io in k najn
vsakdo in vedno tako delal, po-	nega področja: Gospodinjstvo ob-	učni osnovi, ki zahteva kontinui-	"a™hh. Gotovo ne mislim, da	brez dovolj izdelane osnovne	in naši mladi generaciji povzroča
tem se marsikakšen spodrsljaj ne	ravnava prehrano (snovi, ki gra-	rano in sistematično obravnava-	(aU Pa katera druga)	koncepcije ter praktično brez	nepopravljivo škodo. Prav nobe-
bi zgodil o čemer sem globoko	de telo; pravilna prehrana, bio-	nje, na tistem, česar otrok izven	“«0Ja ne bi bila potrebna, ogre-	naj minimalne j ših materialnih	ne bojazni ni da vsa naša uro-
prepričan. Hudo pa je, da iz sto-	loško enakovredna živila, lastno-	šole prav gotovo ne bo dobil, ker	se celo za misel, naj bi vsak	pogojev ter brez usposobljenega	svetna javnost ne bi hotela pri
terih različnih vzrokov tega ne	stt beljakovin itd.) v 6. razredu,	tega dobiti ne more. Tudi pri taki	a “ec do zaključka osnovnega	kadra. Se huje pa je, da smo	tem sodelovati ali pa da vsaj
delamo vedno, temveč skušamo biologija spregovori o prebavilih orientaciji bo še vedno dovolj *	°bvezno Položil izPit iz uspeli v preteklih letih bore fha- osnovni nalogi ne bi bila kos.
včasih prav »po nojevsko« stvari	(ki so le v zvezi s prehrano) prvič	težav in bo še vedno	težko	dati	Promeinih predpisov.	Toda tudi	'o nadoknaditi. Morda je.se naj-
olepšati in »zamegliti«.	v 7. razredu, kemija pa izčrpno	otroku tisto, kar bo	nekoč	živ-	za t0 ni treba	uvesti	posebnega	vidnejši	napredek v izboljšanji
FRANC GALIC

N o vi knjigi Slovenske matice
V Vrbi 8. februarja (letos)
Slovenska matica,, založba s tisnila naša najstarejša založba stoletno tradicijo, sicer ne izka- zlasti v času pred prvo svetovno zuje obsežne bibliografije, če- vojno tudi več naravoslovnih
prav kaže tematika njenih publikacij — med katerimi je vrsta temeljnih del — precejšnjo pestrost. Osnovna naloga Matice je bila doslej in ostane tudi v pri-
Ijanski fakulteti, pod naslovom razčlenil poleg gospodarske pro-Skladatelji Gallus, Plautzius, blematike teh naselij še neka-Dolar in njihovo delo. Tekstne- tere njihove urbanistične in
knjig in sestavkov. V začetku le- mu delu v knjigi, uvodu, ki ga svojsko »rudarske« probleme. Pri tošnjega leta pa je Matica po- je napisal dr. Cvetko, sledijo tem je skušal, kar je zlasti slala med beroče občinstvo dve najprej reprodukcije prvih ti- omembe vredno, nakazati tudi knjigi, ki v nekem smislu raz- skov in rokopisov treh sklada- določene možnosti razvoja Trbo-širjata in bogatita njeno dose- teljev, zatem pa kompozicije ozi- velj, Zagorja in Hrastnika, danje delovno področje.	roma izbor iz Gallusovih, Plav- Opisani dve knjigi kajpak ne
Prva omenjenih knjig je raz- čevah in Dolarjevih skladb. V povesta vsega o sedanjem delu
.	'i* i® v celoti preveden v in življenju naše najstarejše kul-
francošcnno, razglablja avtor, |urne ustanove in založbe, ven-potem ko na kratko predstavi ^ že del njene dejavnosti _
hodnje izdajanje sintetičnih del s področja domačih humanističnih ved, del s področja zgodo- košno opremljena, skoraj bibli- uvodu, vinskih znanosti vseh vrst, geo- ofilska publikacija dr. Dragotina grafije, klasične filozofije in le- Cvetka, našega vodilnega muzi-poslovja, dasi je izdala in pona- kologa in profesorja na ljub-
iva poti v Vrbo se utrinjajo misli v sončni dopoldan. Vrba, srečna, draga vas domača, s Prešernovo rojstno hišo. Saj nam pomeni to, kar je drugim narodom Stratford, Jasna Poljana ali Firence. Dragocen narodni spomenik na velikega genija slovenske umetniške besede, pa četudi je rojstna hiša bila skromen kmečki dom, nekoč s slamo krit.
Spomin pove, da so maja 1939
Ribičeve domačije, vselej je dobrodošel, požrtvovalni ^ skrbnici pa ni noben trud preveč.
Tudi 8. februarja je prišlo dosti obiskovalcev. Solarji iz Štor, iz Ljubljane in od drugod. Popoldan so bili najavljeni slovenski književniki. Mladež iz osemletk in srednjih šol si je ogledala prostore, morebiti je bilo v njihovem ogledu nekaj še ne prav razumljivega, pa vendar s pridihom
odkupili hišo, da je postala na- spoštovanja, ki jim ga je vzbudi-rodni spomenik. Odkupili z da- la učiteljeva topla beseda. Kupo-rovi slovenske šolske mladine, s vali so lepe razglednice, kaj več prispevki ljudi, ki jim je bilo dra- niso mogli. Četudi bi morda ho-
kulturne razmere na Sloven— osvetljen s pravkar predstavlje— goceno Prešernovo pesniško izro- teli.
o Ir o m tz	rv»w+oi-*c+o tiroma 1 n	,	i „ n _	1	^ 4 o L« «-> -i./i	T
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
PRIPOROČA ŠOLAM IN PROSVETNIM DELAVCEM NASLEDNJE PEDAGOŠKE KNJIGE:
•	Roman Oberlintner, Problemi dodatne pomoči v praksi, broš. 200 din
•	Dr. Vlado Schmidt, Uvod v pedagoško metodologijo, kart. 330 din
•	Dr. Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in, pedagogike na Slovenskem I. del, kart. 2200, ppl. 2400 din
•	Borislav Stevanovič, Pedagoška psihologija, kartonira-na 660 din
•	Gustav Šilih, Očrt splošne didaktike, kart. 1300 din
•	Dr. Leon Žlebnik, Psihologija otroka in mladostnika II. del, kart. 1800 din
•	Dr. Leon Žlebnik: Izbrani teksfi pedagoških klasikov, platno 380, ppl. 330 din
•	Dr. Leon Žlebnik, Obča zgodovina pedagogike, karto-nirana 480 din
Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26
O. Hudales:
Med dvema svetovoma
Murskosoboška Pomurska založba je izdala lani prvi del Hudalesovega zgodovinskega romana »Med dvema svetovoma«, pred nedavnim pa smo dobili še drugi, obširnejši del. Pisatelj je napisal roman v počastitev 1100-let-nice rojstva kneza Koclja, isto leto
skem v dobi protenstantizma in protireformacije, o vzrokih emi-griranja glasbenikov s slovenskega ozemlja, hkrati pa z njemu lastnim, silno prijetnim, vendar preciznim in k sintezi ležečim slogom označuje življenje in delo Jacobusa Gallusa, Gabriela Plautziusa in Joannesa Baptiste Dolarja. Sestavek o teh slo-vens.kih skladateljih, delujoč na tujem, zaključuje tole: »Gallus, Plaveč in Dolar so šli vsak svojo, drugačno stilno pot. Med se-bolj so si različni v tem in pa glede na rezultate svojih umetniških prizadevanj. Njihovo delo je bilo po svoje pomembno v tedanjem glasbenem življenju in je značilen dokaz za prispevek slovenskega elementa 16. in 17. stoletja k razvijanju takratne evropske glasbene ustvarjalne misli.« (Str. XIX)
S pravkar predstavljeno knjigo je, kot vidimo. Slovenska matica podaljšala svoje delovanje v območje domače muzikologije in nobenega zadržka ni, da tej disciplini družbenih znanosti tudi v prihodnje ne bi posvečala potrebne pozornosti. V informacijo naj povdmo, da isti avtor že pripravlja dve naslednji glasbenozgodovinski knjigi: prva bo monografija o Jacobusu Gallusu, druga, obširnejša pa pregled južnoslovanske glasbene ustvarjalnosti od začetkov do današnjega časa.
Ce je s Skladatelji stopila
nima knjigama — kaže v nekem smiglu celoto. Če sodimo po skladateljih in po Rudarskih mestih •— in v tem primeru ne bomo daleč od resnice — lahko rečemo, da ravno s publiciranjem tiste znanosti, ki odkriva manj znana nacionalna prizadevanja v
Prav za to gre. Ali ne bi že kazalo, da bi se pobrigali za kaj več kot za razglednice? Skrbnica bi rade volje postregla gostom z miniaturno izdajo Prešernovih
čilo. Po vojni je spomeniško varstvo zavzeto delovalo, da se pesnikova hiša trajno ohrani rodovom.
Skrb za Ribičevo domačijo ni
zaman. Vsako leto obišče Vrbo ................ _ ,
okoli 40.000 ljudi. Največ šolska Poezij, pa tudi s kakimi drugimi mladina, pa tudi mnogo odraslih, s spremno besedo. Marsikdo vpra-
__________ i__________. celo izseljenci radi počastijo Pre- Suje zanje. Ali ne bi bilo korist-
preteklosti ali pa znano temati- šernov spomin, tudi tujcev ni prav no, ko bi angleško izdajo imeli tu-ko razlaga v luči novih metodo- malo. Prijazna skrbnica Justina di tu, kjer je tujčeva zvedava loških prijemov, Slovenska mati- Pogačnik vsakomur rada pokaže znanježeljnost nepotešena? ca izpričuje svojo potrebnost, spomeniške prostore, če ni vodiča j£nr neverjetno število doma-morda kar nepogrešljivost v so- ali šolnika, tudi sama pove kaj ^o ^ likovnikov se je srečalo z dobnem, kulturnem življenju pri pesniku, o zapuščini v rodni hiši. motivi Prešernovih pesmi, mnoge
nas.
F. B. Kadarkoli potrka kdo na vrata
bažu) nagrado Mladinske matice.
(Predno je knjiga izšla, so Nemci pisatelja zaprli in ga izgnali v Srbijo.)
Ko sem ga nekoč povprašal, zakaj se je odločil za pisateljevanje, mi
je O. Hudales pojasnil: »Ko sem bil	.
še mlad učitelj, sem spoznal, da slo- Slovenska matica v zanjo doce-
nice rojstva k 11 c z. a xvwv,±j a,	—,,, -- ,	---
pa so posvetili temu dogodku v Bol- venski otroci pravzaprav mmaio pra- ja novo delovno sfero, pa gre ^vr,r,orAc	vova branla Prebirali so lahko le v,	____,_	^5«
gariji tudi slavistični kongres.	vega branja. Prebira 1 so ianKo	d Tfforia Vrišerja, do-
Zanimlva in za Slovane pomemb- Krištofa Šmida, Gangla. Mišjakovega StUOlja ar. rgurjd virseija, uu zanimiva in za o u y	julčka ipd. Poskusil sem pisati sam centa na ljubljanski filozofski
in tako je nastala prva zbirka črtic z fakulteti. Študija z naslovom bolj napredno tematiko. Natisnila jo n j. _i.a mpoio Zanoric Trbov-je tiskarna bratov Rodetov v Celju.« KUUarSKa mesta Aagurjc, zrouv odtlej o. Hudales ni več odložil pi- Ije, Hrastnik, deloma sicer v sateljskega peresa. Napisal je še Kri- okvir klasične geografije, po vse-žarja Lenarta, med drugimi pa tudi ,	,	f..,0 ,in„r,t,+.,pnpC,a
daljši zgodovinski tekst iz Savinjske stranskih aspektih znanstvenega doline, kjer je preživel svojo mladost, raziskovanja »črnega revirja« pa O svoji zadnji knjigi je pripove- pomeni n.0vost ne Samo V sklopu doval tole: »Glavni zgodovinski do- j' ... .. vni-iu tam-opč tudi nri-godki temelje na, resničnih dogaja- matičnih knjig,- temveč tUOi pri
Zanimiva ___ .
na osebnost kneza Koclja doslej še ni pritegnila pisateljev, tako da je torej Oskar Hudales (učitelj in književnik iz Maribora) eden prvih, ki nam jo je predstavil. Hudales nas povede v svojem romanu na ozemlje med Dravo in Donavo (in k Blatnemu jezeru) in nam predstavi okolje, v katerem ?r* je odigrala drama Kocljevega življenja. Knjige se bodo razveselili vsi, ki radi prebirajo zgodovinske romane, s pridom pa jo
Debeljak (1941): Prošnja
je zamikal pesnikov portret, pa čeprav je Goldsteinova podoba po spominu edini slikarski pomnik tistih dni. Kaj ne bi kazalo natisniti na razglednicah nekaj boljših del (npr. Goldsteina, B. Jakca, itd.), poskrbeti za plakete (Štovi-ček)? Zdi se, da je prav potreben majhen priročnik, ki bi neukega obiskovalca informiral o pomenu Prešernove pesmi, mu nudil v besedi in sliki spomin ter ga opozoril na tisto, kar mu lahko nudi pesnikova rojstna hiša ter bližnja okolica.
Prav žalosten pogled pa je na vitrino s Prešernovimi Poezijami in prešerniano. Pričakovali bi, da bodo tukaj zbrane vsaj vse slovenske izdaje Prešernovih Poezij, kar bi stvarno predstavilo skrb za Prešernovo pesem v različnih obdobjih. Za celotno prešerniano pa je vitrina kar premajhna, vendar bi bilo potrebno zbrati le-to, da bi obiskovalci dobili pravo podobo o raziskovalnem delu prešer-noslovcev, hkrati pa bi veljalo vključiti delež, ki ga imdjo likovniki in glasbeniki ob Prešernovi osebnosti in pesmih.
IGOR GEDRIH
Slavica Pavlič:
Sodo fahko0 uporkbili tudi prosvetni £jih pred llTo leVi. Ob snovanju dela jetno osvežitev tovrstne sloven-
,	r* n a i	m C Iz t h \ M — n	j _ 1 x   til. , U. ■ -»^— trT X1-, ,
delavci pri pouku zgodovine.
Naj povem še kaj več o piscu novega zgodovinskega romana. Z Oskarjem Hudalesom sem se seznanil že v času med obema vojnama. Tedaj, ko je bil sodelavec Mladinske matice v Ljubljani, je izdal svoji prvi deli: Postelja gospoda Fibriha in Zgodbe o bombažu. Tudi za svojo tretjo knjigo — ki pa zaradi vojnih razmer ni izšla — je prejel (kot za Zgodbe o bom-
sem proučil precej zgodovinskih vi-	strokovne literature. V stu-
rov in literature. Pri prebiranju gra-	nriložone rmtrehnp
diva sem ugotovil, da so se tudi zgo- ulji, ki so Ji priložene potreunc
dovinarji sami naslanjali le na hipo- zemljepisne karte, fotografije in teze, čeprav je bilo napisano v tuji statistične tabele, pisec ni’ samo literaturi - predvsem v nemški in	annii7irai na,«a on-
slovaški - o Koclju in njegovi dobi pronicljivo analiziral naša po marsikaj pomembnega.- Tega naša membna revirska mesta z zorne-zgodovina sicer ni zabeležita, O Hu- ga	klasične geografije, tem-
dales pa je upošteval v svoji knjigi tudi te vire.
Letošnji jubileji osnovnih šol
Sola v Dolenji vasi (pri Ribnici) je bila ustanovljena v letih fK) odhodu Francozov iz naših krajev. Lokalist Andrej Albreht iz Dolenje vasi je poročal leta 1814 ribniškemu dekanu, »da uči
j. z. več je z veliko prepričljivostjo nedeljsko folo v privatni hiši
otroke vsako nedeljo in praznik
L
n
o
S,
it
li
1-
lo
o
ih
►li
di
lo
in
ni
10
li-
so
ot
e-
il-
in,
še
ij-
0-
v-
no
it-
ilu
>0-
1Š-
la-
ali
do
bo
Io-
ni
je
im
:o-
jo:
»va ila , V etri-da sto or-am ^ča bero-
g!
in je obisk dober, naj bi se tu ustanovila nedeljska šola, ker otrok, ki jih je 200, ne morejo siliti v ribniško šolo, po postavi pa bi morala biti farna, ker je 100 otrok.« (Slovenski Učitelj, letnik XXXI, str. 23, Anton Skubic, Šolske razmere v ribniški dekaniki leta 1814). Kljub temu
V Prosvetnem servisu v Ljub- Pevska vaja spoznamo, kako naj Knjiga Mladinsko zborovsko je bila vse do leta 1846 samo zar
Avgust Šuligoj:
Mladinsko zborovsko petje
bile zasilne učilnice po privatnih hišah. Leta 1914 so dogradili novo šolsko poslopje s. 16 učilnicami, kamor se je preselila šola V naslednjem letu. 1921. leta je bilo na šoli že 1120 učencev, zato so jo razdelili na deško in dekliško z ločenim vodstvom. Čez 12 let, to je leta 1933, so šoli spet združili pod skupnim vodstvom. Število otrok i-n oddelkov se je večalo zaradi dotoka delavcev, ki so se zaposljevali v jeseniški železarni. Na šoli sta poučevala znana pedagoga Mayer Anton in Pibrovec Leo.
Trivialna šola v Trnovem na Notranjskem, sedaj Ilirska Bi-
ljani je izšla te dni drobna knji-	vaja poteka, čemu služi-	^ n^a da bi poste- £najoia Šel® tedaj so zgradili strica je bila ustanovljena
žica z naslovom: Mladinsko zborovsko petje. Napisal jo je Avgust Šuligoj, znani mojster mla- govornejšo
jo in kakšne so dihalne, ritmič- la zborovodska učna knjiga, ne in intonacijske vaje. Najod- temveč je zares le droben, sko-zborovodje, raj žepni priročnik, ki je hkra-
nalogo
šolsko poslopje in ustanovili redno enorazrednico. Leta 1884 je
kust auiiEoi znani uiujsKu „.xc.-	-___-_____________ - ,.	-	-	.	.. bila šola razširjena v dvorazred-
dinskega petja. Knjižica najprej študij programa je avtor po- ti bogat prispevek za boljše niCo. Sirila se je vse do 1. 1933,
ko je postala šestrazrednica z 277 učenci. Na šoli so .vodili zlato knjigo od leta 18^9 do 1880. Do leta 1867 so jo pisali v nemščini, nato v slovenščini.
Zasilno šolo na Jesenicah (na Gorenjskem) so ustanovili leta
avgusta 1814. 3. novembra 1314 je pričel prvi učitelj Josip Slavič s poukom v neki privatni hiši. Sola se je imenovala okrajna farna šola v Trnovem, obiskovali so jo otroci skoraj iz vse trnovske fare in tudi iz Knežaka in Bača. Ves pouk je bil do leta 1849 nemški, ko so v šolo uvedli slovenščino. 1861 leta sta bila že dva razreda, nato pa je število učen-
župnišču, majhnem lesenem poslopju. Prvi učitelj je bil Wein-steger, ki je leta 1814 s podpisom potrdil prejem svoje plače. Leseno poslopje je leta 1852 pogorelo in poučevali so v privatni sobi vse do leta 1858, ko je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje. Leta 1872 so zgradbo še dozidali in šola se je v tem letu razširila v dvorazrednico. Leta 1908 je število šoloobveznih otrok tako naraslo, da bi potrebovali tri razrede. Šolski odbor pa tedaj ni	hotel dozidati tretjega
razreda, zato je oblast skrčila puščavski šolski okoliš ter ga priključila 'šolskemu okolišu Lovrencu na Pohorju.'
Dne 11. decembra 1814 je pričel v Humu pri Ormožu poučevati kaplan iz Ormoža Peter Polič, ki je učil do konca 1. 1815. Sledil mu je redni učitelj Ivane Arbeiter. Sola je bila nastanjena v poslopju, ki je bilo last nemškega viteškega reda. Ker je bila stavba slaba, je kmalu začela razpadati in se je morala šola
1814 v najetih prostorih, redni cev naraščalo vse do leta 1887, ko nastaniti po privatnih hišah. Pri
pouk se je začel šele leta 1825. Istega leta je dobila šola naziv enorazrednice, poučevali pa so še vedno v privatni hiši. Zaradi vedno večjega števila šoloobveznih otrok so v letu 1882 razširili šolo v dvorazrednico. Krajevni
je postala šola štirirazrednica, Poleg trivialne šole so 21. novembra 1888 šolske sestre de No-tre Dame odprle v Trnovem privatno dekliško šolo, ki je z ministrskim razglasom štev. 28634 z dne 31. decembra 18982 dobila
šolski odbor je kupil Kosovo pravico javnosti. Njena naloga graščino,' kjer so leta 1883 končno je bila pripravljati gojenke in uredili šolske prostore. Pet let dijakinje za sprejem na učitelji-kasneje je bilo že 180 učencev in šče, licej 'in trgovski tečaj. Po šola je postala štirirazredna. Ste- končani drugi svetovni vojni levilo oddelkov je naraščalo vse ta 1945 so deško in dekliško šolo do leta 1914, ko je bilo šest raz- združili.
redov s petimi vzporednicami. V Puščavi (mariborski okraj) Zaradi pomanjkanja prostorov so so pričeli s poukom leta 1814 v
.tedanji stavbi ni bilo mogoče misliti na razširjenje, zato je krajevni šolski svet sklenil z nemškim viteškim redom pogodbo, po kateri je dobil v zameno za staro šolsko poslopje kos zemljišča za stavbo in za šolski vrt. Leta 1885 so zgradili novo šolsko poslopje in šola je bila razširjena v dvorazrednico. Leta 1905 so dozidali še en del, v katerem je dobila šola tretji razred. Leta 1927 je postala štirirazrednica s 191 učenci in štirimi učitelji.
(Prihodnjič naprej)
Nov pripomoček za glasbeni pouk v 8. razredu osnovne šole
Zborovsko petje je ena najstarejših in hkrati tudi ena najsodobnejših oblik glasbenega pouka.
Sovori o pomenu mladinskega globljeno obdelal. Iz svoje bo- spoznavanje kulturnega mladin Petja in sestavi različnih mla- gate prakse daje navodila za se- skega petja. Sestavki Avgust;
finskih zborov, nato pa razprav-l,a o temeljnih sestavinah mla-dinskega zborovskega petja.
, V prvih poglavjih zvemo, ka-je treba ravnati z ’ zborom, ako izbirati pevce, sestaviti in Spolnjevati zbor. Pri poglavju
stavo koncertnih sporedov in pobude za umetniško petje. V zadnjem poglavju pa nam avtor ob skladbi Rada Simonitija Lahko noč — torej na praktičnem primeru — obširno prikazuje, ka-	....
ko lahko zborovodja naštudira petjem, temeljito spoznal, neko pesem.
Šuligoja vsebujejo najosnovnejše postavke mladinskega petja, zato bi bilo prav, če bi jih tudi vsak laik, ki se po šolah ali pri zborih ukvarja z mladinskim
(JZ)
Ze nekaj let ugotavljamo, da ie glasbeni pouk v 8. razredu osnovne šole premalo nazoren, da je v obravnavi glasbenozgo-eto'vinskih obdobij in posameznih skladateljev preveč verbaliz-ma, da razlage pogosto ne spremljajo ustrezni glasbeni primeri, tako da učenci o posameznih glasbenih pojavih največkrat nimajo prave predstave. Glavni vzrok takemu stanju je nedvomno v pomanjkanju ustreznih
dokaj veliko izbiro, vendar še vedno ne bi mogli najti posnet kov skladb vseh obravnavanih skladateljev, razen tega pa so cene teh plošč večini naših osnovnih šol nedostopne.
Navedenim težavam bo uspešno odpomogla založba Mladinska knjiga z zbirko gramofonskih plošč za glasbeni pouk v 8. razredu, ki je dostopna po izredno nizki ceni. Le-to je omogočil sklad za pospeševanje založni-
gramofonskih posnetkov. Res štva, ki je prispeval visoko sub-imamo, zlasti v zadnjem letu, v vencijo.
prodajalnah gramofonskih plošč Na sedmih malih ploščah so
zbrane krajše značilnejše skladbe ali odlomki iz večjih del trinajstih pomembnejših svetovnih in devetih slovenskih skladateljev, zbirki pa je priložena tudi tiskana razlaga s številnimi notnima primeri. Ob uporabi teh posnetkov bo pedagog mogel posredovati učencem vpogled v značilnosti ustvarjanja posameznih skladateljev, izbor pa je tako pester, da bo ob teh primerih mogoče ponazoriti tudi skoraj vse glasbene oblike, ki jih je treba spoznati v 7. in 8. razredu osnovne šole.
ŠOLSKA TELEVIZIJA
Na programu so naslednje STV oddaje:
PITAGOROV IZREK
(Stanko Uršič)
(24. 2. 1964 dopoldne ob 10.40 — popoldne ob 15.20)
Oddaja je namenjena učencem 7. razreda osnovne šole.
Metodične pripombe:
1.	1. Ker je po učnem načrtu 7. razreda ta tema ena izmed uvodnih. zato pomeni STV oddaja ponovitev že znanega.
2.	Temu primerno oblikujemo tudi STV učno uro: a) ponovimo probleme, ki smo jih po Pitagorovem izreku že reševali.
prva ura — merjenje s inče s stopalom; sončna ura na obeliskih; stenske in prenosne sončne ure; vodna ura (klepsidra-tatica vode) — preluknjana posoda; klepsidra z dvema posodoma; klepsidra s pla-vačem, prenosnim kolesom in kazalcem; klepsidra s številčnico; prenosna vodna ura; peščena ura; ura-sveča; kitajska ura »goreči zmaj«; prva mehanična stolpna ura z utežjo; stolpne ure, ki so kazale poleg ur še dneve, lunine mene, mesece in leta z različnimi gibljivimi figurami; ura z nihalom; »Niimberško jajce« — ura z vzmetjo; nemirka-ura z dihajočim koie-scem; nemirka s spiralo; glasbene ure; ure repetirke; lesene ure kukavice; ročne ure itd. itd pa vse do elektronske ure v Stefanovem institutu v Ljubljani.
Ker je oddaja ilustrirana tudi s pestrimi in zanimivimi pripovednimi vložki, ni tako prenasičena, kot kaže zgornji pregled različnih ur, kakor so se razvile tekom časa-To je oddaja, ki bo res pokazala učencem merjenje časa skozi stoletja.
Taki zgodovinski prerezi so psihološko in vzgojno pomembni, ker kažejo nemirni človekov duh, ki neprestano išče nekaj novega in kvalitetno višjega.
Oddaja je primerna za obnovo posebno v obliki skupinskega pouka, daje pa tudi dovolj sugestij za likovni in tehnični pouk.
Jaloga otkUije Paleontoloski dokazi — življenje skozi davnine: učenci o morali narisati, kakšna je bila po njihovem mnenju žival, ki je v kamnu zapustila okostje; objavljamo dve uspeli risbi
Prva STV oddaja iz matematike je namenjena Pitagorovemu izreku. Ta izrek so imenovali tudi oslovski most, preko katerega mora vsak učenec, ki hoče kaj več vedeti o geometriji. Ce pa tega ne zmore, ostane tostran oslovskega mostu.
Pitagora (Pit ag o ras), doma z otoka Samosa v Egejskem morju, je prišel konec 6. stoletja v Južno Italijo, ki je bila tako polna priseljenih Grkov, da se je imenovala Velika Grčija.
Nekateri zgodovinarji sicer dvomijo, da bi bil ta znani izrek res Pitagorov, vendar ga še danes vsi po njem imenujejo. Zatrdno pa vemo, da so bili odnosi stranic v pravokotnem trikotniku znani že starim Grkom,' vemo pa tudi, da so znali določati pravi kot pri svojih gradnjah že tudi prej Babilonci in Egipčani.
STV oddaja nam prikazuje zemljevid Grčije in otoka Samosa, sliko Pitagore in zakoličenje pravega kota pri gradnji piramid. Nato pa nas oddaja vodi v zapletene probleme trikotnika, ki jih je mogoče rešiti po Pitagorovem izreku.
STV učitelj nam postavi tri probleme :
1.	V skrinjico, katere dolžina a je 12 cm, širina b je 7 cm in višina je 4 cm, bi rad spravil igle. Kolika je dolžina naj večje igle, ki gre v skrinjico?
2.	Izračunaj prostornino pokončne prizme, ki ima za osnovno ploskev enakokrak trapez s stranicami a je 40 cm, b je d je 17 cm, c je 24 cm in je visoka ali dolga 1 meter?
3.	Iz 4,2 dm debelega okroglega hloda iztešemo največje bruno s kvadratnim prerezom. Kolika je njegova širina?
V vseh treh primerih uporabljamo Pitagorov izrek le pri pravokotnem trikotniku: prvič pri kvadru, drugič pri trapezu in tretjič pri kvadratu.
Razlagi ‘Pitagorovega izreka sledi utrjevanje z različnimi uporabnimi nalogami:
1.	Izračunaj višino Keopsove piramide (četverostrana pravilna piramida), ako meri osnovni rob 230 m. stranski rob pa 220 m?
2.	Kolika je na j večja dolžina palice, ki gre v sobo z dimenzijami 2 m, 3 m in 2,5 m?
3.	Pravokotni presek železniškega nasipa je trapez s stranicami: a je 14 m, b je d je 5 m in c je 8 m. Kolika je višina nasipa?
b) Učenci oddajo gledajo in poslušajo ter sproti tudi sami izračunavajo po postopku, ki ga nakazuje STV učitelj.

c) Nakazane nove probleme sami v šoli rešujejo.
II. — Tip te STV oddaje je direktno poučevanje učencev. Struktura učne ure se zato spremeni;
a)	učenci paralelno delajo,
b)	mesto analize je reševanje novih nalog.
in. — Primerjava: 1. a) Učitelji naj odgovore, ali je oddaja bistveno pripomogla k boljšemu razumevanju Pitagorovega izreka?
b)	Ali niso sami imeli pri obravnavi bolj življenjskih primerov?
c)	Kaj naj bi bilo v oddaji bolje v zvezi z izpopolnjevanjem metode matematičnega pouka?
c) Koliko učencev je rešilo postavljene naloge in v katerem času (minimum-maksimum).
2. a) Učenci naj povedo, ali so mogli vzdržati tempo oddaje in hkrati s predavateljem tudi izračunavati?
b)	V čem jim je ali pa ni oddaja koristila?
c)	Ali se je tistim, ki pri prvotni obravnavi Pitagorovega izreka niso točno razumeli, sedaj »odprlo«?
č) Kaj sodijo o takšnem načinu posredovanja matematike?
IV. Katere matematične teme si še žele učitelji in učenci v izvedbi STV?
CAZ SKOZI STOLETJA (Jože Mušič)
(2. 3. 1964 dopoldne ob 10.40 — popoldne ob 15.20)
Oddaja je namenjena učencem osnovne šole od 4. razreda navzgor.
Kaže nam prvi egipčanski koledar, zapisan na starih papirusih, nato pa vse naprave za merjenje 1 časa pa do danes:
Odmevi oddaje:
PALEONTOLOSKI DOKAZI — ŽIVLJENJE SKOZI DAVNINE:
Stana Zdešar, učiteljica osnovne šole Angele Ocepkove v Ljubljani^
»V varstvenem oddelku naše šole so gledali oddajo učenci 4., 5. m 6. razreda.
Tema je zanimiva, čeprav za učence teh razredov prezahtevna. Zato je nujno, da smo z vsebino predhodno seznanjeni in vemo učence na oddajo stvarno in psihološko pripraviti.
Čeprav je bilo posredovanje boljše in nazomejše kot v marsikateri prejšnji, je še vedno premalo živo in prepričljivo. Filmski prikaz bi učence bolj zadovoljil. Tudi je bila oddaja prenasičena s številnimi pojmi, ki jih učenci ne morejo naenkrat dojeti.
Prav bi bilo, da bi pokazali tudi Nevlje, Beguniiščico in dolino Triglavskih jezer.
Sicer pa smo vsake oddaje veseli, ker se vselej naučimo nekaj novega, česar v šoli ne moremo tako nazorno prikazati. Zato si želimo čim več in čim bolj dinamičnih oddaj.
Pripombe učencev: Kako so nastajale zemeljske dobe? Kaj so fosili? Radi bi videli slike gubanja zemlje.
Komentar: 1. Oddaja je bila namenjena učencem 8. razreda, zato morajo učitelji premisliti, katerim Učencem omogočijo ogled.
2.	Oddaja je vzbudila veliko zanimanje tudi zato, ker je bila v njej postavljena konkretna naloga: narisati je bilo treba različne izumrle živali.
3.	Redakcija je prejela celo vrsto zanimivih in dokaj uspelih risb iz različnih krajev Slovenije. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le dve in sicer Zupanc Marije iz Ljubljane in Turšiča Toneta iz Maribora. Originala sta v barvah, ki jih čmobeia tiskarska tehnika ne more zadovoljivo nadomestiti.
4.	Posebno pohvalo zaslužijo učenci: Bratuž Boris iz Kamnika, Moškon Jožica in Fain Ludvik iz Zagorja, Drašler Marko iz Postoj-' ne, Kuhar Stefan iz Puconcev v Prekmurju, Klemenc Jožici iz Hrušice pri Jesenicah, Mave Jolanda
iz Celja, Logar Dušan, Koleto Cvetka. Boštjančič Mojca, Završnik Duša iz Ljubljane ter vsi učenci 4. razreda osnovne šole Angele Ocepkove v Ljubljani.
5.	Ime najboljšega avtorja bomo objavili v naslednji številki Prosvetnega delavca.
6.	Oddaja je obogatila znanje, razgibala fantazijo in dala vzpodbudo za likovno oblikovanje.
To potrjuje tudi učenka Koleto Cvetka, ki pravi: »Sem učenka 6. razreda. Vašo oddajo sem danes prvič gledala. Od zdaj naprej bom vedno sledila in reševala naloge. Zelo rada rišem in tudi naloga ni bila težka. Mislim, da vam bo risba všeč. Ce bom dobila nagrado, bom vesela.«
Likovni prispevki in pisani komentarji kažejo, da je prav zastavljena naloga omogočila dober kontakt med oddajo in gledalci.
Redakcija šolske televizije RTV Ljubljana, Tavčarjeva ul. 17.
Janez Tomšič
OSNOVNA ŠOLAi SEČOVLJE PRI PORTOROŽU
razpisuje delovni mesti:
—	1 predmetnega učite’ja(ico)
slovenskega jezika
—	1 tajnika(ico)
Pogoji:
za prvo VPŠ z diplomo sl. (in zaželeno angl.), za tajnika ekonomska .srednja šola ali enakovredna druga feobrazba s prakso samostojnega šefa pisarne. Zaželen je poročen par. Na razpolago je komfortno družinsko stanovanje ali samska stanovanja v novem bloku. Nastop službe možen takoj ali najpozneje do 1. sept. 1964. Delovni mesti bosta razpisani do zasedbe.
Obvestilo naročnikom časopisa
»PEDAGOGIJA«
Uredniški odbor »PEDAGOGIJE«, časopisa Zveze pedagoških društev Jugoslavije (ki izhaja namesto prejšnje »Savremene škole«, obvešča naročnike, da bo tudi v 1964. letu naročnina 1000 dinarjev. Časopis izhaja tromesečno — štirikrat na leto. Naročnike prosimo, da plačajo naročnino za 1964. leto, ker jim bomo pošiljali nove številke le pod tem pogojem.
Novi naročniki lahko dobe tudi komplete »PEDAGOGIJE« za 1963. leto (štiri številke, 716 strani) prav tako za 1000 din. Naročnino pošljite na naslov: UREDNIŠTVO IN ADMINISTRACIJA »PEDAGOGIJE«, Beograd, Moše Pijade 12, tek. rač. 101-112-608-492.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
vas vabi na prednaročilo za
ZBRANO DELO SREČKA KOSOVELA
Za 60-letnico pesnikovega rojstva bo izdala založba v seriji svojih Zbranih del celotno ZBRANO DELO SREČKA KOSOVELA V DVEH KNJIGAH. Izdajo je pripravil in znanstveno komentiral profesor dr. Anton Ocvirk.
PRVA KNJIGA
izide za pesnikov rojstni dan, 18. marca 19641, druga v maju ob 38-letnici njegove smrti. S tem bomo .dobili v dokončni obliki vse, kar je pesnik Krasa pomembnega ustvaril za slovensko literaturo. Prva knjiga v novi izdaji ne bo ponatis prvotne, ki je izšla leta 1964, temveč bo dopolnjena z vrsto doslej še neobjavljenih tekstov in dokumentirana s podrobnejšimi pripombami.
DRUGA KNJIGA
bo prinesla nad 100 lirskih konstrukcij, Kosovelove pesmi v prozi, eseje, članke in njegovo korespondenco. Druga knjiga bo tako izpolnila vrzeli, ki so zijale med pesnikovimi deli v dosedanjih objavah, in ga pokazala kot pesnika v celoti, pisma pa nam bodo razkrila njegovo človeško podobo. Na .koncu knjige bo abecedni seznam vseh pesmi in drugega gradiva, z variantami v naslovih, kronološki pregled in seznam pisem ter imensko kazalo.
Obe knjigi skupaj, vezani v celo platno in tiskani na finem brezlesnem papirju, bosta obsegali okoli 1000 strani. Cena za prednaročnike bo 4500 din, medtem ko bo knjigotrška cena znatno višja. Naročniki lahko poravnajo znesek tudi v rednih mesečnih obrokih po 900 din; prvi obrok plačajo z dnem naročila.
NAROČILA SPREJEMAJO DO 30. APRILA 1964 VSE KNJIGARNE V SLOVENIJI ALI
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni bg 26
Otožna meditacija na temo:
SLOVENSKI MLADINSKI FILM
Tudi naša mladina je (kot po- smo jih našteli, se lahko nehote vsod drugod po svetu) naj zve- zamislimo, ali smo izbrali res stejši obiskovalec kina. Prav za- najbolj primemo snov za sneto so se verjetno mnogi pedago- manje? Ali je bilo treba kar gi (v šoli, krožkih, klubih itd.) dvakrat seči po Vandotovih zavzeli za filmsko vzgojo, pa tu- zgodbah? Koliko zanimivih di strokovnjaki so precej raz- zgodb imamo v naši mladinski pravljali o tem vprašanju. Dru- književnosti, ki bi jih gledali z gače je s filmskimi ustvarjalci, mnogo večjim zanimanjem kot Znano je, da so v svetu posneli PJ drugo verzijo Kekca? Spom-precej filmov, ki jim j p bila nimo se samo Bevkovega Tatiča, osnova proučevanje otrokove Malega upornika, Rudija, Tonč-psihe, dostikrat pa jih je vodila ka, Uščkov, Pastircev, Grivar-pri ustvarjanju filmov za mladi- jevih otrok itd. Koliko zanimivih no tudi misel na komercialni tem ponujajo Seliškarjeve žgod-uspeh (kot npr. westerni). Pri he — pa vendar je .doslej le tem seveda ne smemo pozabiti na Branko Bauer posnel »Sinjega nekaj res dobrih filmov, med galeba« za Jadran film! njimi pa so prav gotovo: 01iwer Resda imamo posebno mla-Twist. Gipssy, Bela griva, Lassie dinsko gledališče, potrebovali pa se vrača, risanke itd.	ki tudi oddelek — če že ne bi
Kako je z mladinskimi' filmi kazalo ustanoviti podjetja — za pri nas v Sloveniji? Od 28 celo- snemanje otroških filmov. Ni večernih filmov, kolikor so jih nujno, da traja mladinski film posneli naši producenti doslej, Prav 90 minut, lahko bi bil tudi so le trije otroški, pet pa taks- krajši. Otroci bi gledali z vese-nih. ki govore o problemih in Lem tudi slikanice, če bi bile življenju doraščajoče mladine. V morda manj filozofsko ubrane, teh treh otroških filmih — Ke- kot 50 bile doslej, kec (1951, J. Gale), Ti loviš Prav tako, kakor nismo zado-(1960, F. Kosmač) in Srečno, voljni s filmi, namenjenimi naj-Kekec (1963, J. Gale) — najde- mlajšim, tudi nismo zadovoljni s mo nekaj potez, značilnih za do- tistimi, ki so namenjeni dora-raščajočo mladino: radost, vese- ščajoči mladini (Vesna, Ne ča-Ije, željo po sproščenosti in sme- kaj na maj, Dobro morje, Nočni hu. Od teh zasluži vse priznanje izlet,^ Peščeni grad). Življenje. Kekec, ki je bil 1951. nagrajen kakršno prikazujejo, je menda tudi v Benetkah. Uspelo posnet res precej daleč od tistega, kar film, za katerega je napisal sce- mladina v resnici doživlja.
ii[[|iliMiiipiiffiiiiiiiiiMiiii|)hiiiiirtj
ZALOŽBA	|
MLADINSKA KNJIGA
LJUBLJANA, TITOVA 3
zbirki »Čebelica«;
France Novšak:	j
KOŠČEK KORUZNEGA KRUHA — februarja
DesankaMaksimovič:
NAHOD V ŽIVALSKEM VRTU — marca Cena knjižnicam: br. h 100, kart. a 250 dinarjev
ZBIRKI »SINJI GALEB«:
Jack London: MEHIKANEC — februarja Vera Panova: SERJOŽA — marca Knjiga stane: br. a 200, 'cpl. a 650 dinarjev
ZBIRKI »KONDOR«:
Oton Zupanc d č: IZBRANE PESMI — februarja | Fran Zadravec:
RAZGLEDI V KNJIŽEVNOSTI 1918—1941 — marca | Cena knjigam br. a 200, cpl. a 650 dinarjev
ZBIRKI »KULTURA«:
M o r u s : ZGODOVINA SRCA — cpl. 1260 dinarjev |
X s e n o f o n : ANABASIS KIROVA VZGOJA
cpl. 1400 dinarjev
Na Ksenofonovo knjigo še prav posebej opozarjamo. | Knjiga je zgodovinski in pedagoški roman; pripoved g o mladosti, razmahu moči in vlade perzijskega kralja g Kira Starejšega. Posebej je poudariti zgodbo Panteie, . plemenite žene, ki je ostala do smrti zvesta svojemu j možu Abradati. Tudi to delo je eno izmed temeljnih j knjig stare grške književnosti.
1 Knjige dobite v vseh knjigarnah ali direktno pri Prodajnem .... oddelku založbe, Ljubljana, Titova 3
luilllllllllllllllllllllllim	................
f
4
f
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
TRGOVSKO PODJETJE
»Veletekstil«
Svila
LJUBLJANA POGAČARJEV TRG ŠT. 1
IMA BOGATO IZBIRO MANUFAKTURNEGA BLAGA IZ RENOMIRANIH DOMAČIH TEKSTILNIH TOVARN IN IZ UVOZA
4
4
,4
4
(
<
4
4
♦
♦
4
4
4
4
\
narij Jože Gale po zgodbi Josipa Vandota, je bil pravzaprav šele naš četrti film, zato smo upravičeno pričakovali od našega mladinskega filma še precej. Ce upoštevamo, da je bila Štigliče-va Dolina miru namenjena obojim — mladini in odraslim — smo ostali brez mladinskega filma celih deset let. Toplo sprejet Kosmačev Ti loviš in Galetov Srečno, Kekec nista dosegla »prvega« Kekca.
Oglejmo si še položaj v naših gledališčih. Povečini prirejajo mladinske igre povsem slučajno (eno ali dve na leto). Zdi se, da je podobno stihijsko ustvarjanje značilno tudi za naš mladinski film. Ce pomislimo na filme, ki
Tone Partljič
»PROSVETNI DELAVEC.
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2’ telefon 33-722 int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, telefon 22.234	— Poštni preda)
355-Vli — Letna naročnina 600 din, za šole in ustanove 1200 din — St. tek računa 600-14/608-16 — Tiska Czp »Ljudska pravica«

ve
VAS VABI NA IZLETE:
•	AŽURNA OBALA — sedemdnevni avtobusni izlet v aprilu; istočasno tudi ogled Milana, Torina in. Genove; prijave do 29. februarja;
•	CARIGRAD — desetdnevni avtobusni izlet v maju; istočasno tudi ogled Sofije; prijave do 29. februarja;
•	BOLOGNA — štiridnevni avtobusni izlet v aprilu na mednarodni sejem knjige za šolske otroke in mladino; istočasno tudi ogled Benetk; prijave do 1. marca;
•	VARŠAVA — desetdnevni avtobusni izlet v aprilu; prijave do 10. marca;
•	RIM — SAN MARINO — sedemdnevni avtobusni izlet v času prvomajskih praznikov; prijave do 30. marca;
9 PARIZ — sedemdnevni izlet z vlakom v času prvomajskih praznikov; istočasno tudi ogled Pireja in Soluna; prijave do 25. marca.
PRIJAVE ZA IZLETE SPREJEMAJO VSE POSLOVALNICE
KOMPASAi, KJER SO NA RAZPOLAGO TUDI PROGRAMI
POSAMEZNIH IZLETOV IN OSTALE INFORMACIJE!