Mali strnad Emberiza pusilla ponovno ugotovljen v Sloveniji Little Bunting · Emberiza pusilla again confirmed in Slovenia- Iztok Vreš Dne 14.11.1986 sem lovil na lagunah pri Onoožu. Upal sem, da bom kljub neugodnemu vremenu (vetrovno,+ 8°c) kaj ujel. Rezultat ulova je bil skro- men: osem trstnih strnadov E.schoenic- lus in štirje rumeni strnadi E.citri- nella. Med jemanjem ptic iz mreže me je zme- del primerek, ki je bil podoben trst- nemu strnadu, vendar je bil nekako drugačen.Prve značilnosti, ki so mi dale misliti, da nekaj ni "v redu", so bile: drobna in majhna postava, temnejše trebušno perje in podolgovat, raven kljun. Ker iz literature, ki sem jo imel pri sebi, nisem mogel o- praviti zanesljive determina.cije, sem si v svoj dnevnik ulova zabeležil o tej ptici naslednje podatke: l. Temensko perje je precej rjavkaste barve. Vzorec temenskih peres je popolnoma drugačen kot pri trstnem strnadu; Pri trstnem strnadu poteg- neš s prstom po gl,,avi proti kljunu in takoj ugotoviš, ali je samec a- li samica. Pri tem primerku pa je bila slika tako drugačna, da sem takoj pomislil na eno izmed drugih vrst strnadov. 2. Maska lica je bila rjava in• izrazi- ta in ne siva in neizrazita kot pri samicah trstnega strnada. 3- Kljub je bil raven, podolgovat in ne konveksen kot pri trstnih str- nadih. 4. Prsi, še posebno pa boki so bili močno progasti, na sploh je bil od spodaj bolj si ve barve, za razliko od trstnega strnada, ki ima to per- je zelo svetlo (belo). 5. Belina drugega repnega peresa je bila kot dolg, ozek prečni - dia- gonalni pas, medtem ko je bila be- lina v prvem repnem peresu "normal- no" Široka. -v ostalih repnih pere- sih ni bilo beline. ll 6. Noge so bile zelo tanke, tanjše in svetlejŠe barve kot pri trstnem strnadu, posebno drobni in neŽni so bili prsti. 7. Dolžina ptice je bila 13.5 cm, dolžina peruti pa 73 nm. Posneta so bila naslednja letalna peresa: 2, 3, 4 in 5. Teža ptice je bila 12.8 gr. 8. Ko sem ptico obročkal in spustil, se je ta v letu in nato v bližnjem grmu oglašala kratko "Čik, Čik" in ne zateglo _"cije" , kot se oglaša trstni strnad. Vse te zbrane podatke sem kasneje doma primerjal s podatki iz tuje in domače literature. V glavno pomoč mi je bil priročnik: za določevanje evropskih ptic pevk (Svensson 1984) in prispevek v 25. številki revije Acrocephalus z naslovom: Mali strnad Emberiza pusilla ugotovljen v Sloveniji (šere 1985). Na osnovi pri- merjalnih podatkov sem to ptico identi- ficiral kot malega strnada Emberiza pu- silla. žal sem pri merjenju na terenu izpustil podatek o razdalji med vrhom peruti in 6. letnim peresom, ki jo na- vaja priročnik: (Svensson 1984) tudi kot izločilno razliko med trstnim in malim ·strnadom. Kljub temu • pa se ostali po- datki zadovoljivo ujemajo s prej omen- jenima. viroma, tako, da je detenni..naci- ja malega strnada E. pusilla zaneslji- va. Oneniti moram tudi, da sem v oktobru in novembru 1986 v lagunah pri Ormožu in v bližini Pragerskega (SV Slovenija) ujel in obročkal 34o trstnih strnadov E. schoeni clus . Od tega števila je bi- lo 225 samcev ( o" ) in 115 samic (~) • 7.aradi primerjave podatkov, zbranih o tr-stnih strnadih E. schoenicl us , in zbranih podatkov o alem strnadu E.pu- silla sem v naslednjih dveh tabelah pri- kazal podatke o dolŽini peruti in teži, · primerjalno za obe vrsti . Zanimiva je primerjava podatkov, če­ prav ti slonijo na številnih podatkih o trstnem strnadu (340) in le na enem (1) podatku o malem strnadu. 7.aradi podobnosti so ti podatki Še najbolj primerljivi med samicami trstnega str- nada (115) in malega strnada (1). če primerjamo podatke o dolžini peruti 12 Dolžina pe- ruti v nm 69 7o 71 72 73 74 75 76 77 78 79 8o 81 82 83 84 85 86 skupaj Wing lenght in together nm E.schoeniclus 6"f 5 lo 23 68 48 44 17 6 3 1 225 E.schoeniclus ~ - 1 9 17 37 34 9 8 - 115 E.pusilla - - - - 1 - - - - - - - 1 14 .11. 86 Ormož E. pusilla 9.2.85 Kl~e l - - - - - - - l Tabela 1: _Pogostost dolžine peruti pri trstnem strnadu v primerjavi z dvema podatkoma pri malem strnadu Table 1: Frequency of wing lenght in Reed Bunting compared with two data of Little Bunting Teža v gramih 13 -14 15 16 17 18 19 2o 21 22 23 24 25 Weight in g skupaj t9gether E.schoeniclus ~ 4 38 65 62 42 12 1 1 225 E.schoeniclus Gl 2 14 29 38 2o lo 1 1 = 115 E.pusilla 1 - 14 .11. 86 Ormož E.pusilla 9.2.85 Kleče 1 1 1 Tabela 2: Pogostost teže pri trstnem strnadu v primerjavi z dvema podatkoma pri malem strnadu Table 2 : Frequent of weight in Reed Bunting compared with two data of Little Bun- ting pri malem strnadu E.pusilla - 64 do 74 nm (Svenson 84) - ter pri primer- ku, ki je bil ujet v Klečah pri Ljub- ljani (.šere 1985) in je imel dolžino peruti 69 nm, ter primerku iz Ormoža, ki je imel dolŽino peruti 73 nm, lah- ko ugotovimo, da sioo doslej na osno- vi dolžine peruti ujeli v povprečju "velike" male strnade. Primerek ma- lega strnada, ki je bil ujet pri Or- možu, je po teži (13 g) lažji od vseh samic(~) trstnega strnada (115), po dolžini peruti pa je bil enak najmanj- šim .samicam{~) trstnega strnada. Ta- ko je imela najmanjša samica trstnega strnada E.schoeniclus minimalno dolži- no peruti 72 nm in težo 16 g ter se sploh ni obnašala kot "majhen trstni strnad". Mali strnad E.pusilla, pa ne samo da je majhen, tudi videti je tak. - . ·-- -- --'n··· -~- - - - 1 · -.-r-,---,--,,,.....,......,--,---,-,--+-- -H--- ,. c __ ·~~-,L~~~~t•~~~~~~~F-~-ti-f-~--· - - - • - - - - 7 - '" • • ·['\t-- • -- - - . 1 - . - . - _ ,_ --::-p.;"" ' · - i.;,-,- . f-+-+l'-=F-:;::::-,ic,{./'-+·+--+-+--1-+-+ ·1 - - . --- ~ ~ ~,:-::_ ~- --== · M f-·- - - p-:;.[f.-:' -· · • · · 1- . -- ·· D·..... -1--- -1-+--t--t-=+-+-+--+-t-+-+-fl-+-+-+·· -. 1- r--1--·-- lf- -·- - A 7 ·- ,-- •1-- •• ) - - --~ ; •'r- - .. -. i--f-- . . .. - • t-- • • · •t-- 1- -R> -- ·-- - t--1-- ~ / . •t-- - . • ~ - · ·- - . f ~ 1-- •>- . . :)q - - - - . - , - - - . . .. J ~ ,"- 2 ~ 1 ( - · - C- - - .,..._ "t-;,..,__....tr-....... \.. - ...... -- - ·--- 1:,- . " . - ·~ . - ....... .. .. • - - • • • • " • ,. .. · • • • "' • • • • Slika 1: Položaj najdišč malega strna- da v Sloveniji Figure 1: The position of the Little Bunting's sites in Slovenia 13 Slff1ARY On November 11th 1986 the author cau- ght , at Ormož, a female Little Bunt~ng . Although we have virtually no experi- ence in respect of this species in Slovenia (not long ago a report was published on the first specimen confir- med in Slovenia) we shall state some very instructive author' s notes about this species , often mistaken for Reed bunting. l. The pattern of crown feathers dif- fers from the one belonging to Reed Bunting. 2. The face mask is brown and distin- ctive - and not grey and indistin- ctive as is the Reed Bunt ing' s . 3 . The bill is straight, oblong and not convex as is the Reed Bunting's . 4 . The breast and flanks are clear ly str iped and completely grey, if observed from below, while those of Reed Bunting are white. 5 . The whiteness of the second tail feather is like a long , narrow tran- sversal strip; on the first i~ is properly wide, while on other fea- thers there is no whiteness at all . 6 . The legs seem thiner and lighter than the Reed Bunting' s , and so are the toes . 7. The caught specimen wei ghs 12,8 g ; its length is 135 mm , wing lengths is 73 mm . 8 . The ringed and released bird cal- led , in a bush, with short "chic, chic", and not with long "tzee- - yea", as characteristic for Reed Bunting . LITERATURA Svenson L. (1984): Identification Guide to Wuropean Passerines. Natur- historiska Riksmuseet Stockholm. šere D. (1985): Mali strnad Einberiza pusilla ugotovljen v Sloveniji. Acro- cephalus, 25: 41-43 Iztok Vreš Grogova 6 62210 Slovenska Bistrica Spomladansko pojavljanje pegamov Bombycilla garrulus v Sloveniji Vernal occurence of Waxwings Bombycilla garrulus in Slovenia Franc Bračko Pegami spadajo med vrsto ptic, ki so pozimi izraziti klateži. Iz severnih in severovzhodnih gnezditvenih podro- čij se vsako zimo selijo v srednjo, zahodno in južno Evropo ter se nato marca in aprila vračajo nazaj na se- ver. V invazijskih letih se pojavlja- jo v velikem številu, čeprav so in- vazije postale vse bolj redke. Zad- nja invazija je bila v Sloveniji v zi- mi leta 1974/75, v manjšem številu pa se pojavljajo vsako zimo (šere, 1982). V knjigi Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva dr.S.D.Matvejev navaja, da k nam (Jugoslavija) pri- hajajo pegami iz Skandinavije, ko se predhodno selijo preko baltiških de- žel, Poljske in Cehoslovaške. Njiho- va selitev se nato nadaljuje proti jugovzhodu in vzhodu. Torej preleti- jo Evropo v krogu, ki se zaključi zno- va na severu. To kroženje jim zagotav- lja zadostno količino hrane, saj, če bi se vračali nazaj po i s ti poti, bi ostali brez hrane, ker so jo že pred- hodno porabili. To doomevo argumenti- ra z najdbo pegama, ki ga je obroč­ kal V.Vasic 29.11.1965 v Beogradu in j e bil ponovno ujet 6.3.1966 na Kav- kazu (.Gruzija) . Postavlja se vprašanje, kateri popu- laciji pripadajo pegami, ki se po- javljajo v manjših jatah v mesecu mar- cu in aprilu v SVZ Sloveniji, ali toč­ neje v Mariboru. Prvič sem jih opazi l dne 1.3.1982 na drevju manjšega parka vojašnice na Studencih. Jata je šte- la nad 80 pri.merkov. Pegami so se hra- nili z jagodami bele omele Viscum al- bum, katere je na starem drevju tega parka izredno veliko (topoli, lipe). Opazoval sem jih nato še ves mrec, nekatere dneve so se pojavljali tudi v manjšem številu, po 20 primerkov.