Leto "V., St. 17 V I^jiatoljani, dne 6 oktobra 1935 Cena 1 X>in ZA FRONTO NESPOSOBEN V vojni je bil to običajno možakar, ki je komal še hodil in dihal ali pa človek, ki je imel dobre zveze in je vkljub zdravju dobil takšno oceno. Mi smo tudi v vojni, v borbi nazi-ranj, v boju za načela, v boju za pravice. In kakor v oni krvavi vojni, moramo tudi mi pregledati natančno, koga pošljemo in sprejmemo v fronto in koga označimo za nesposobnega. Ustvarjamo slovensko fronto, fronto vseh poštenih Slovencev, zbiramo vse dobre, čiste in odločne Slovence v enoten pokret, v boj za osnovne pogoje naše narodne bodočnosti, v boj da bo za bodočnost omogočen neoviran razvoj vseh zdravih in tvornih sil slovenskega naroda. Takšna preureditev bi bila velikanske koristi tudi za državo, kajti poleg bujnega razvoja naše kulture in gospodarstva, bi se okrepila tudi državna misel, ki je tem močnejša, čim večje je zadovoljstvo naroda. Mi smo lahko sicer raznih naziranj, lahko raznih smeri, toda nekaj jje pa vendar le točk, ki so nam vsem skupne, nekaj je vendar zahtev, ki jih imamo prav vsi. In ravno te zahteve bi morali z združenimi silami podpreti. V teh točkah bi se morali združiti vsi Slovenci, da bi kot en mož nastopili zanje. Ko je to doseženo, pa se povrnemo lahko nazaj k stari igri liberalcev in klerikalcev, se gremo lahko socialiste, narodne socialiste, kmetijce, demokrate ali kar hočete. Tako mislimo mi s slovensko fronto, ki se je vsi tako zelo boje, da nas hočejo eni pobarvati živo rudeče, drugi nas pošiljajo v Jutrove dežele, tretji pa nas barvajo črno. Pri nas je pač tako, da ne more biti nič izven tega začaranega kroga, kakor ne more biti slovenske politične skupine, ki bi se ne obešala na rep ali Srbom ali Hrvatom. Kar ne more in ne sme biti nič samostojnega in kar začneš, vedno iščejo drugje začetek gibanja, vedno sodijo po dosedanjih svojih metodah, da mora biti vsaka stvar le po naročilu in za račun drugega tam spodaj, ne pa samostojna. Mi pa smo bili, smo in hočemo ostati samostojni in nodvisni. In ravno zato, ker hočemo ostati neodvisni in slediti le ukazom naroda, služiti le interesom naroda in države, moramo dobro pregledati bojevnike in novince, pa presoditi, kdo je za fronto sposoben, kdo ne. Za slovensko fronto nesposobni so vsi tisti, ki prihajajo k naboru s skrito mislijo, kovati pri nas kapital za kaj drugega, nesposoblni so vsi tisti, ki prihajajo s predlogi umazanih kompromisov, kravjih kupčij, nesposobni so vsi politični mešetarji, intriganti, špekulanti. Nesposobni so vsi tisti, ki v svoji strahopetnosti mislijo, da je najpamet-neje udinjati se vsakemu režimu, »da ni sitnosti«;. Za slovensko fronto niso tudi taki, ki hodijo krog nas s ponudbami, taki ki hodijo krog nas z grožnjami, pa tudi ne tisti, ki nas danes hvalijo, ko so nas včeraj preklinjali. Za slovensko fronto sposobni so sami čisti, pošteni in odločni ljudje, katerih morala še ni načeta in ranjena. Samo taki gredo lahko v boj, v slovensko fronto. Škarte, zlasti moralne škarte, pa niso za fronto, niso za borbo, kjer je treba postaviti celega moža. In zbirajo se možje trdi in neizprosni in kujejo to fronto, ki bo napravila konec slepomišenju in umazanim kupčijam. In ravno zato so napadi na nas vsak dan. hujši, ker se vsi zavedajo, da je moč ideje in čistost našega pokreta nevarna in neranljiva. Zato se poslužujejo vseh sredstev od podlega zahrbtnega obrekovanja in podtikanj, do javnih napadov in izpadov. Poslužujejo se groženj in obljub, pa tudi grožnje spreminjajo v dejstva, Toda ideja se ne zatre s silo, lahko jo pritisnete v kot, lahko jo pre-ženete iz videza, pa vam gre naprej nevidna in neslišna, pa zato toliko sil-nejša. Kaj dosegate s svojim bojem proti slovenski fronti? Nič! Kajti vse je zaman, eno samo sredstvo jo lahko onemogoči: izvršite, kar narod zahteva. Naši bojevniki prestajajo preizkušnje, nabori jih čistijo. In vkljub napadom, vkljub klevetam, podtikanjem, sumničenjem, vkljub grožnjam in intrigam raste spoznanje med ljudstvom, množe se vrste, širi se krog bojevnikov, ki uvidevajo, da so se vse lepe obljube staromiselnih politikov in strank pokazale še vedno le kot mamila, v resnici pa je ostalo vedno vse pri starem. Ljudstvo se prebuja iz omame, vstaja in vstopa v slovensko fronto, ki je z dneva v dan močnejša in odločnejša. Z dežele nam pišejo . . . Ostanimo zvesti naši zemlji in vztralajme na niell Odkar naše kmetsko gospodarstvo občuti krizo, zlasti pa v zadnjih letih, so naši listi prinesli že nešteto člankov, predlogov in razprav, kako pomagati kmetu, oziroma kako naj bi se uravnavalo državno in splošno gospodarstvo, da bo tudi kmet mogel dihati in se razvijati. Ni moj namen, spuščati se v ocenjevanje teh predlogov in nasvetov, vsem skupaj bi rad le eno lastno misel dodal, in sicer tisto, ki sem jo napisal za naslov tem vrsticam: »Ostanimo zvesti naši zemlji in vztrajajmo na njej, četudi je kruhek, ki nam ga dandanes daje, skromen in trdo prislužen!« Ne da bi premleval že znane in obrabljene fraze o ljubezni do rodne grude itd., bi rad na kratko utemeljil nujnost in upravičenost tega, kar sem zgoraj zapisal. Vsi vemo, da so človeštvo v vseh časih obiskovale vsakovrstne nadloge. Kužne bolezni, vremenske katastrofe in njih spremljevalka lakota, potem vojne, zaradi katerih so obubožale prej cvetoče dežele itd. Pa so vse te najrazličnejše vihre prešle in na ruševinah je vzklilo novo življenje, lepše in bujnej-še kot prej, ki je zajelo vse sloje, tudi kmetskega. Ali res obstoje kaki dokazi, da iz sedanjih težkih razmer ni nobenega izhoda več? Ali smo res vsi obsojeni na počasno obubožanje, podivjanje in izumiranje? Ni mogoče! Trenutno res še ne moremo reči, katere in kakšne bodo sile, ki bodo sedanjo krizo premagale in ozdravile; znabiti izprememba evropskega (svetovnega) zemljevida (mislim brez prelivanja krvi), ki bi tudi naše gospodarstvo spravila v nov pogon, ali kaj drugega. Prepričanja, da bo sedanje krize nekoč konec, ne smemo izgubiti! Toda mene navdaja bojazen, da bo rešitev krize za mnoge mojih stanovskih tovarišev prišla prepozno. Prišla bo, ko ti ne bodo več gospodarji na svoji zemlji, ampak vrženi med brezdomce, med proletarijat najslabše vrste. Pri ljudeh svojega kraja opazujem marsikaj, kar mi daje povod k tej neprijetni napovedi. "Mnogo jih je, ki so trdno prepričani. da bo kriza nekega dne rešena na neki, rekel bi, čudežen način, da bo prišel nekdo, ki bo vzel nase vse njene posledice, pa če oni sami za to nič ne store, niti tega, da bi se v svojih živ-ljenskih potrebah in običajih omejili na to, kar jim je pri sedanjih razmerah doslopno. Že pride od časa do časa kak »rešitelj«", ki. jim po svoje razlaga ureditev kmetskih dolgov, drugi napoveduje inflacijo ali pa vojno v nekem drugem delu sveta, iz katere da bomo tudi mi delali kupčije itd. Torej razlogov dovolj, da se zanašajo na druge, sami pa živijo kot so živeli v dobrih »starih časih«. In kaj je posledica tega? Posestva tistih, ki tako mislijo, oz. živijo, kopnijo kar vidno. Nimam v mislih zemlje, ki se prodaja zaradi pritiska davčnega vijaka, ampak kot rečeno le tiste, ki se ne znajo prilagoditi sedanjim težavnim razmeram. Najsi bo dežela še tako obubožana, zmeraj se še dobe taki, ki kupujejo zemljo in dajejo drugim priliko za zapravljanje. Zato bo pa čedalje manj tistih za naše razmere tako idealnih srednjevelikih posestev, ki tako lepo zaposlujejo in prehranjujejo srednjeveliko družino": Zemlje bo čedalje več prišlo v last maloštevilnih bogatašev, na drugi strani pa bo silovito narastlo število kajžarjev, gostačev in brezdomcev. Poznam gospodarje, ki so prevzeli naravnost cvetoče kmetije. Le žal, da se ne zavedajo, koliko so njihovi predniki trpeli, kako pridno so delali in kako skromno živeli, da so mogli sinovom vse to zapustiti. Ne zavedajo ee, da je njih sveta dolžnost, napeti vse sile, da to,, kar so prejeli, vsaj ohranijo potomcem, če jim napredovati v danih razmerah ni mogoče. Kaj čaka te ljudi? Včasih smo govorili o »begu z mesta«, dasi precej neupravičeno, ker se je v večini primerov odseljeval le naraven višek kmetskega prebivalstva, ljudje, ki so bili telesno zdravi in nadarjeni in so se zaradi teh vrlin povsod hitro uveljavili. »Beg dežele« pa v resnici obstoji danes, ko se za vsako še tako neznato delo ali službice poteguje na stotine ljudi od vseh vetrov. Mnogo je med njimi takih, ki so že brezdomci, mnogo pa žal takih, ki zapuščajo kmetske domove, misleč, da bodo našli udobje in blagostanje, za katerega — se jim zdi — je treba doma preveč trpeti. Danes pa je tako, da ostanejo to v večini primerov neizpolnjene sanje. Odvadijo se le kmetskega dela in skromnega kmetskega življenja; spoznajo »bJagodati civilizacije« — tako se jim vsaj zdi — ne morejo pa si pridobiti toliko, da bi si jih tudi privoščili. Tako so vedno revni, nesrečni in nezadovoljni, bolj kot bi bili pri trdem delu in skromnem življenju pod kmetsko streho. Za zaključek: Naj bo kriza še tolika, poskušati moramo, da kmetske ljudi ohranimo zemlji, kmetskemu delu in življenju. Prole-tarcev in brezdomcev bo kljub temu zmeraj dovolj. Kriza v mestih in industrijskih krajih je danes sirom sveta tolika, da se jedva nekako drže tisti, ki so tam že vdomačeni. Za prišlece danes ni nikjer kruha in dostojne zaposlitve. Človek, ki torej danes zapusti kmetski krov, mora nujno doživeti razočaranje. Trpljenje, ki nas tare, ne bo zaman. Če več ne moremo doseči, poskušajmo doseči vsaj to, da bomo zemljo, ki smo jo prevzeli od *svojih očetov, zapustili neokrnjeno potomcem. Le tisti namreč, ki bo »na svoji zemlji svoj gospod«, bo deležen nove pomladi, rasti in napredka na našem gruntu. »Bojevnik" St. 16 zabranjen po državnem tožilstvu Državno pravdništvo v Ljubljani je z odlokom 27. septembra t. 1. odredilo zabrano razširjanja in prodajanja zadnje številke »Bojevnika«. Vsi izvodi, razmnoženi in namenjeni za razširjenje, so bili zaplenjeni. Številka je bila zaplenjena, ker so se iznašale stvari, ki bi mogle ogroziti sedanji politični red in javni mir in spraviti v nevarnost javni red. Naročnikom! Današnji številki smo priložili položnice, proseč vse, ki so v zaostanku % naročnino, da jo zanesljive poravnajo, ker smo s prihodnjo številko prisiljeni ustaviti list brezpogojno vsem, ki se naši prošnji ne bodo odzvali. One naročnike, ki so naročnino že poravnali, pa položnico kljub temu prejmejo, pa prosimo, naj nam po možnosti pridobe vsaj po enega naročnika in naročnino tudi takoj nakažejo. Upravništvo »Bojevnika«. Edino tedensko glasilo slovenske fronte Izvenparlameniarne opozicije ..BOJEVNIK" Ali ste se že naročili nanj? Stran 2 »Bojevnik«, dne 6. oktobra 1936. Štev. 17. Kaj je govoril Ljuba Davidovi! v Kladovu »Predvsem zahtevamo svobodo tiska"! — Za koliko Je drŽava oškodovana v naSMki aferi Preteklo nedeljo je imela izvenpar-lamentarna opozicija zopet celo vrsto shodov, izmed katerih je bil zelo pomemben shod bivše demokratske stranke v Kladovu. Na tem shodu je govoril Ljuba Davidovič o potrebi demokracije. »Reklo se je«, je dejal Davidovič, »da so stranke v naši državi luksuz in da je politika slab posel, .faz pa Vam pravim, da je politika takšna, kakršno si jaz zamišljam, dober posel. Ona je skrb o ljudski sreči. Politika, skozi katero prenašajo ljudje lažne ideje, je demagogija, tisti pa, ki take ideje prenašajo, so demagogi. Vsi ti obljubljajo, a ničesar ne izpolnijo. Ja« Vam hočem malo obljubiti, ali pa sploh nič, zato pa se bom potrudil, da izvršim mnogo. V nasprotju z demagogijo obstoji svetlejša ideja, demokracija, a ne demokratska stranka. Ne zahtevam, da stopate v demokratsko stranko, temveč v demokracijo. Demokracija je ideja, ki druži vse narode. Ona zahteva enake pravice. Narodne skupščine pred šestim januarjem in po šestem januarju niso de~ delovale tako, kot bi bilo treba. Zato zahtevamo, da bolje delajo. Nista nam potrebni dve skupščini, skupščina in senat. Mi hočemo samo eno. Od prihodnje skupščine zahtevamo, da bolje in hitreje deluje. Tudi jaz imam veliko pokojnino, toda jo delim z mnogimi. Mi smo od sedanje vlade dobili obljubo, da se izdajo trije zakoni: zakon o volitvah narodnih poslancev, zakon o tisku in zakon o zborovanjih in dogovorih. Pred vsem zahtevamo zakon o zborovanjih in dogovorih, zakon o volitvah narodnih poslancev in zakon o tisku. Predvsem zahtevamo svobodo tiska, a z njo pridejo razne koristi. Svoboden tisk bo lahko šele povedal ali je to in to dobro ali ni dobro. Ustne obtožbe se šepetajo od ušesa do ušesa. Ne vemo, če so tudi opravičene. Če bi imeli svoboden tisk, bi lahko zvedeli, kaj je resnica in kaj je laft. Dokler ne vemo, odkod velika bogastva visokih uradnikov, se ne moremo umiriti. Kdor jih je dobil na nepošten način, jih mora vrniti državi. (Burno odobravanje.) Kmetskih dolgov je zelo veliko in so težki. Treba jih je rešiti! Neki kmet mi je ob priliki dejal: »Rešite nas naših rešiteljev!« če bi se vprašanje kmetskih dolgov rešilo že prej, bi bilo vse drugače. Treba je skrbeti za kmeta, ker kmet je narod. Če se za kmeta brigamo, skrbimo za vse! Za Ljubo Davidovičem je govoril bivši narodni poslanec Savko Dukanac iz Belgrada. Kot dober poznavalec raznih afer, o katerih smo izvedeli v zadnjem času, je Dukanac dejal, da bi se z denarjem, za katerega je bila oškodovana država v našički aferi, rešilo kmetsko vprašanje dolgov, pa bi še precej denarja ostalo! * Še trite shodi Tudi Srbi pričakujejo boljše materijalno In duhovno življenje . . . V bosanskem Petrovcu se je vršil shod zemljoradničke stranke, na katerem je imel daljši govor Milan Gavri-lovič, član glavnega odbora bivše zemljoradničke stranke. Rekel je, da so se do nedavnega za važna državna vprašanja zanimali samo Hrvati, danes pa se za rešitev teh vprašanj navdušujejo tudi mnogi Srbi, ker so prepričani, da bi z njimi nastopili boljši časi. Vprašuje se, kaj pričakujejo Srbi od rešitve nerešenih vprašanj. Oni pričakujejo boljše materijalno življenje, pa tudi boljše duhovno življenje, ker se bo dosegel duhovni mir. Ni treba, ne more se in tudi ne sme se reševati hrvaškega vprašanja brez Hrvatov, a še manje proti Hrvatom. Ni treba, ne more se in tudi ne sme reševati brez Srbov, a še manje proti Srbom. A kar je nad vsem, je to, da se niti v enem primeru ne sme reševati to vprašanje proti državi ali v njeno škodo. Ker njena škoda pomeni enako škodo tudi za Srbe in Hrvate. Potrebno je, da bo rešitev teh vprašanj tudi delo Hrvatov, a ne sani« nas Srbov. Glede tega se bodo pričeli razgovori. Če se bo združena opozicija ze- dinila, potem bomo prišli pred Vas in bomo zaprosili za Vašo odobritev, a v prvi vrsti za odobritev vsega kmetskega ljudstva. In ko jo dobimo, potem je potrebno, da to odobritev sprejme tudi velika, svobodno izvoljena in tudi svobodna narodna skupščina. Kajti, ni je močne države brez centralne narodne skupščine. In ko bo taka skupščina sprejela to odobritev, potem bo vsakdo v tej državi mirne duše sprejel to njeno odločitev in njeno sankcijo, ker ima edino ona pravico,. da uredi vsa vprašanja, ko se prepriča, da so v korist naroda. Prej se je poskušalo rešiti taka vprašanja z drugimi metodami, pa se ni uspelo, temveč se je položaj samo otežkočil. Zato zahtevamo, da bo ljudstvo svobodno izbralo narodno skupščino, ki bo izdala zakone, ki bodo ustrezali narodnim potrebam. Velike shode je imela tudi HSS v Preku in v Biogradu na morju. Prisostvovalo je temu shodu na tisoče ljudi iz vseh krajev severne Dalmacije. Velik shod HSS je bil tudi v Novi Kapeli, ki se ga je udeležilo okoli 12.000 ljudi. Pred razgovori delegatov izvenparlamentarne opozicije V politični situaciji v Belgradu je nastal zastoj. Verjetno bo trajal samo kratek čas, dokler ne izvede radikalski del JRZ svoje organizacije. Težišče politične situacije je sedaj v Zagrebu, v zvezi z nadaljnim sodelovanjem izvenparlamentarne opozicije. V kratkem bodo dospeli v Zagreb delegati srbijan-skih opozicijonalnih strank in se bodo sestali z delegati kmetsko-demokratske koalicije. S tem se bodo pričeli razgovori o nadaljnjem sodelovanju KD koalicije in srbijanskih opozicijonalnih strank. Do sedaj ni b*ilo po volitvah ožjih stikov med KD koalicijo in srbi-janskimi opozicijonalnimi strankami. Sporazum, ki se je dosegel med njimi, je bil volivnega značaja. Dalje se od tega ni šlo. Ko pa je bil nedavno dr. Maček v Belgradu, se je v razgovoru z Ljubo Davidovičem in Joco Jovanovi-čem omenila možnost, da se določijo tudi druge skupne točke, ki bi mogle služiti kot temelj za nadaljno delova- nje izvenparlamentarne opozicije. Od tega je preteklo že nekaj mesecev, pa se bodo sedaj razgovarjali, da se ugotovi, je-li se morejo določiti te skupne točke. Glede na zapletenost tega vprašanja ni pričakovati, da se bodo razgovori hitro končali. Vsekakor bodo trajali delj časa. Pri tem se ima v prvi vrsti izvršiti izmena mišljenja. Sami razgovori imajo predhoden in neobvezen značaj in bo njihov rezultat sporočen dr. Mačku, Ljubi Davidoviču in Joči Jovanoviču, ki bodo potem imeli končno besedo. Ni izključeno, da se bodo za časa razgovorov vršili sestanki tudi v Belgradu. Razgovorom bodo prisostvovali po en zastopnik bivše HSS, bivše SDS, bivše demokratske stranke in bivše zemljoradničke stranke. Ta izmena misli bo pokazala jasneje stališče srbijanskih opozicijonalnih strank do hrvatskega vprašanja. Razjasnili se bodo novi momenti, ki niso še dovolj jasni. Videlo se bo n. pr. če se strinjata stališči Ljube Davidoviča in Joče Jovano-viča o hrvatskem vprašanju ali obstoje gotove razlike. To je posebno važno, ker je treba vedeti, ali nastopa srbijan-ska opozicija v tem oziru enotno ali ima vsaka njena skupina svoje posebno stališče. Če bi se srbijanska izvenpar-lamentarna opozicija zedinila v svojem gledanju na rešitev hrvatskega vprašanja, bi bilo lažje najti skupne točke med njo in KD koalicijo v tem vprašanju. Vprašanje strankarskega stapljanja pe sploh ne postavlja. '• ¦ ¦ -. ~_»jwAi V koliko ne bi bilo mogoče doseči programskega sporazuma o hrvatskem vprašanju, ne bi sledilo iz tega, da se izvenparla-mentarna opozicija razide. Skupine iz-' venparlamentarne opozicije bi še nadalje sodelovale, ker je potrebno, da ob priliki novih volitev, ki niso daleč, nastopijo skupno. Tako bodo razgovori na vsak način velikega pomena. Zlasti še, če se pokaže, da srbijanske opozicijo-nalne stranke osvajajo stališče dr. Mačka o rešitvi hrvatskega vprašanja, bodo ti razgovori zelo važen donesek k ureditvi notranjih problemov. Edinstvo Hrvatov V Varaždinu se je vršil sestanek zastopnikov bivše HSS. ki so mu prisostvovali tudi zastopniki bivše Hrvatske federativne stranke in Hrvatske stranke prava. Zastopniki teh dveh bivših nasprotnih strank: dr. Ljudevit Scholl, dr. Adolf Uršič in dr. Ante Magdič . - - ' • Soglasno je bila sprejeta definitivna likvidacija bivše Hrvatske federativne stranke in Hrvatske stranke prava in sklenjen pristop v pokret, ki mu načeluje dr. Maček. Srbilanske stranke ne vlože prijav Iz Belgrada poročajo, da je sigurno, da srbijanska opozicija ne bo vložila prijave za odobritev strankarskega delovanja, dokler ne bo notranje ministrstvo izdalo zakona o političnih organi-zacijah. Bivši demokrati in zemljorad-niki so mnenja, da v sedanji politični situaciji ni umestno prositi notranje ministrstvo za dovoljenje za strankarsko naziranje, temveč da je treba počakati novega zakona o političnih organizacijah in šele tedaj odločiti, kaj bo s prijavo strank. Naše denarstvo na tleh > Zadružni vestnik«, glasilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, z dne 15. septembra prinaša zanimivo statistiko o stanju bank, kreditnih zadrug in re-gulativnih hranilnic v Sloveniji. Iz te statistike posnemamo, da sta od 3 večjih bank 2 pod zaščito, od 26 regulativ-nih hranilnic 5, in od 480 delujočih kreditnih zadrug 145. Kreditne zadruge so skoraj vse prosile le za odlog plačil, samo par tudi za sanacijo in izventečajno likvidacijo itd. O sanaciji večjih bank pa smo v našem listu že itak pisali. V isti številki »Zadružnega vestnika« beremo tudi članek pod naslovom »Kako so drugod rešili denarno krizo«. Tudi drugod so imeli denarne krize, vendar so jih v najkrajšem času rešili. To je dokaz, da bi tudi pri nas. če bi bila volja, lahko rešili naše denarništvo. Nemčija je dala za saniranje svojega denarništva 70 milijard dinarjev, Avstrija 11 milijard, Italija 15 milijard, celo Bolgarija je rešila to vprašanje zadovoljivo. In pri nas? Ko je pri nas nastopila denarna kriza, Narodna banka in država niti s prstom nista mignili v zaščito bank: 1.) zato, ker se odločujoči gospodje niso zavoljo -nezmožnosti zavedali posledic, ki bodo radi tega nastale, 2.) ker je v Srbiji denarstvo združeno v državnih bankah in v zasebnih rokah. Zaradi tega jim je bilo celo po volji, da zadruge v Sloveniji in na Hrvaškem propadejo, ker bi se na ta način dvignile vloge v državnih bankah, ki jih vodijo oni. Kako je v Srbiji? Srbski kmet ne pozna blagodati zadružne in pa regulativne hranilnice, ker imajo banke v rokah le zasebniki, ki tudi poljubno regulirajo obrestno mero. Kdor bere belgrajsko »Politiko«, bo videl, kako velikokrat pridejo lastniki takih srbskih bank pred sodnijo, ker so ponarejali bilance, poneverjali bančno gotovino itd Vse bivše vlade so poudarjale. da je treba rešiti zadrugarstvo, toda kaj je bilo do danes storjenega za zadrugarstvo? To vedo najbolje zadruge in hranilnice. Videti je, da je bilo tudi potovanje predsednika Narodne banke po Sloveniji in Hrvaškem bolj nade vzbujajoče. Široke samouprave Stojadinovičeva vlada je v svoji deklaraciji izjavila, da stoji na ustavi iz leta 1931. Iz tega sledi, da je vlada dr. Stojadinoviča za banovinske samouprave, ki so po sedanji ustavi edino mogoče, ker ustava natančno določa število in meje banovin. JRZ govori v svojem programu o širokih samoupravah, ne omenja pa revizije ustave. Jasno je torej, da gre le za samouprave v okviru sedanjih banovin, kakor so določene z ustavo iz leta 1931. s pravicami, kakor jih je omejila ustava, v kateri je določena neodvisnost eksekutivne oblasti od banovinske skupščine in dosledno s tem tudi bana od banovinskega sveta. Ban je po ustavi odvisen le od vlade in je njen izvršilni organ. Široke samouprave, ki jih zahteva nova stranka JRZ, se morejo nanašati le na decentralizacijo posameznih poslov v okviru sedanjih banovin, s tem pa seveda še dolgo ni postavljeno na dnevni red S 2 ° •• "¦ ta N Del. Pravica«; »Že vsa njihova zgodovina kaže, da delajo Združeni na pobudo in pod varstvom kapitalističnih podjetij, ki jih javnost smatra za klerikalna in ki vidijo sovražnika katolicizma v večji meri v zavednem delav- Štev. 17. »Bojevnike, dne 6. oktobra 1955. Stran 3 stvu kot pa v katolicizmu. Ko so gospodje enkrat stopili na delavsko polje, bo moralo biti besedi konec in pričela se bedo dejanja. Tu se bodo lahko kmalu pokazali, koliko je v njih delavsko-pokretaškega duha, v koliko so samostojni in idealni. Če so pa samo zato poklicani v življenje, da rušijo krščansko strokovno organizacijo. Jugoslovansko strokovno zvezo, ki je stara nad 40 let, pa naj pomnijo, da v tej delavski organizaciji veje še svež Krekov duh, kateri pa je v srcih njihovih prijateljev in zaščitnikov že popolnoma obledel. Ta se zna kretati v današnji dražbi! Pri obravnavi slovite nasičke afere so vzbudile veliko pozornost ugotovitve državnega tožilca glede manipulacij obtoženca dr. Grgina in podkupnin ter provizij, ki jih je ta prejel. Leta 1922. je bil ustanovljen konzorcij za parcelacijo posestva Orahovice. v katerem so bili še Gjorgje Boškovič in Svetislav Jovanovič. Grgin je prišel tedaj v stik tudi z Schlesingerjem ravnateljem »Nasičke^ ter baronom Gutmanom. Ko je prišlo do razdelitve premoženja Orahovice, je dr. Grgin dobil 1 milijon; s tem se ni zadovoljil in bi dobil rad še drug milijon. Posrečilo se mu je doseči ukinjenje sekvestra nad Gutmanovim imetjem. Nato je dobil 5 milijonov provizije, ker je pritiskal na grofa Majlata, da proda posestvo za nižjo ceno. Dr. Grgin se je leta 1922. sporazumel s predstavniki »Našičke«, da dobi 100 švicarskih frankov od hektarja kot provizijo pri kupni pogodbi. Še danes prejema Grgin plačila na račun dogovor" jene vsote 1,002.160 švicarskih frankov! Državni tožilec je ugotovil, da izkazuje imetje dr. Grgina 3 milijone aktiv in 19 milijonov pasiv. Kam je spravil dr. Grgin denar, ki ga je prejel od Našičke? Šest milijonov je prejel od Našičke in Gutmanna za nacionalizacijo Podra-vine, 5,600.000 Din je prejel na naslov provizije za izposlovanje dovolitve za sekanje gozda. Tega denarja ni več nikjer in Jugoslovanski banki je še vedno dolžan 7,500.000 Din. V Hercegovini in Dalmaciji V Osijeku je sklenil akcijski odbor za pomoč stradajočim v Hercegovini, da započne velikopotezno akcijo. Akcijski odbor bo angažiral v ta namen omladi- no, umetnike, društva in meščane. Omladina bo agitirala, da bo vsako društvo sodelovalo pri tej akciji in da bo dalo na razpolago svoje člane za zbiranje. Slikarji in umetniki bodo izdelali plakate in propagandistične letake, tako da se bo ta akcija popularizirala, do-čim se bo od meščanstva zahtevalo, da bo vsakdo doprinesel najmanjši oboi v korist te akcije. Sprejemali se bodo darovi v denarju in v naravi. Zbrani denar se bo uporabil za nakup življenskih potrebščin in to na osiješkem trgu, tako da bo ves denar ostal v Osijeku. Kot prvi darovalec se je javil župnik Pavič s 100 kg žita. Za slično akcijo se pripravljajo tudi v Splitu. Ban Jablanovič sam je potoval v Belgrad in rfferiral ministrom o načinu, kako bi se dalo pomagati pasivnim krajem v primorski banovini. Pomagati bodo skušati na ta način, da bodo začeli z javnimi deli za prehrano prebivalstva. Definitivna vsota, ki se bo potrošila za javna dela v primorski banovini, se še ni določila. Kot na jugu, bo treba tudi pri nas misliti na pomoč stradajočim, ki jih je letos znatno več, kot jih je bilo lani. Novice Dr. Korošec častni kanonik Kakor poročajo hrvatski listi, med njimi »Obzor«, je slavil pretekle dni notranji minister dr. Anton Korošec 40-letnico, odkar je bil posvečen v mašni-ka. Ob tej priliki ga je imenoval ljubljanski nadškod dr. Rozman za častnega mariborskega kanonika. SoboSka občina omogočila peli glmn. razrtd Prekmurske »Novine« poročajo, da sta soboški župan Hartner in bivši urednik »Novin« Bajlec intervenirala v Belgradu po raznih ministrstvih, da se še letos odprejo višji gimnazijski razredi v Murski Soboti. »Prosvetni minister Štosovič in njegov pomočnik Kova-čevič sta obljubila, da dobi Sobota 8 razredno državno gimnazijo na ta način, da se najprej otvori peti razred, nato pa vsako leto en razred več. Izjavila pa sta, da letos ne bo mogoče otvo-riti petega razreda, ker ni v letošnjem proračunu zanj potrebnega kredita. Naši gospodje so nato izjavili, da prevzame za letošnji prvi razred vse stroške soboška občina in so prosili ministra, naj se peti razred že letos otvori, če soboška občina da takšno izjavo, kar je soboška občina tudi storila. Po teh ministrovih jasnih obljubah mora tedaj vsak čas priti brzojavno dovoljenje za vpis dijakov v peti razred, kakor je to ministrov pomočnik sam povedal, če bodo gospodje držali svojo besedo.« Kot poroča »Slovenec«, je brzojavno dovoljenje te dni prišlo in se peti razred otvori po zaslugi soboške občine. Tudi novega podbana smo dobili Upokojen je podban dr. Otmar Pirkmajer, na njegovo mesto pa imenovan za podbana dosedanji inšpektor v notranjem ministrstvu dr. Stanko Majcen. Novoimenovani podban se je rodil 1. 1888. v Mariboru. Diplomiral ter pro-moviral je na pravni fakulteti na Dunaju. Bil je v politični službi v Ljubljani in v Mariboru, 1. 1927. pa so ga poklicali v Belgrad. Podban dr. Majcen je avtor mnogih znanstvenih razprav iz politično-uprav-ne stroke. Naša javnost ga pa pozna predvsem kot slovenskega književnika. Pod uredništvom dr. Izidorja Cankarja je bil vnet sotrudnik »Doma in Sveta<. V njem je priobčeval pesmi, črtice in razne neditacije. Po vojni je izdal dr. Majcen več dram, izmed katerih je -Kasijo« tudi vprizorilo naše gledališče. Za sklicanje banovlnskega kmetijskega odbora Zastopniki srezkih kmetijskih odborov, oz. gg. Ivan Urek, Franjo Bule, Anton Križnar in Joso Ravter, ki predstavljajo nekakšen odbor imenovanih zastopnikov, so predali banski upravi spomenico, v kateri zahtevajo, naj se takoj skliče banovinski kmetijski odbor k zasedanju v smislu zakona o pospeševanju kmetijstva in da naj ta takoj razpravlja o najnujnejših zadevah našega kmeta. Vse lepo v redu! Le zakaj niso imenovani gospodje že prej prišli s svojimi zahtevami? Volitev v OUZD ne bol Naš list je že poročal o nevzdržnih razmerah v OUZD in SUZOR-ju. Nameravane so bile volitve in se je prejšnji minister Nikola Preka že tudi izrekel zanje. V zadnjem času pa je nastal preobrat. Delodajalske organizacije so namreč'sprejele' resolucijo, v Tcateri so se izjavile proti volitvam, češ da naj imenujejo zastopnike v samouprave okrožnih uradov Delavske in TOI zbornice. Pred par dnevi so Delavske zbornice že dobile vlogo ministrstva za socialno politiko, da predlagajo svoje kandidate in zdi se, da bodo nova ravnateljstva v kratkem imenovana. Tramvajska proga Belgrad -Zemun Pet in pol km dolgo tramvajsko progo Belgrad—Zemun so te dni dogradili. Po par poskusnih vožnjah bodo na jI1 rž že ta teden uvedli redni potniški promet. Draginja se bllia V Belgradu so pretekli teden zvišale mlekarne ceno mleku za 1 Din, pekarne pa cene vseh vrst kruha za pol dinarja. Belgrajska občina je pod-vzela vse potrebne korake, da se prepreči to povišanje cen. Prodajalce mleka je opozorila, da se imajo držati dosedanjih cen, ker bo sicer občina prevzela oskrbovanje mesta z mlekom. Slične korake je podvzela tudi proti pekom. Ali bo belgrajska občina uspela pri tej akciji, se še ne ve. Dela na progi Nlkšič - Bilece Belgrajski listi poročajo, da so pretekli teden pričeli z deli na železniški progi Nikšič—Bileče. Za podaljšanje železniške proge Št. Janž—Sevnica pa se je 25. t. m. vršila v Belgradu šele licitacija. Dela je izlicitiralo znano ljubljansko gradbeno podjetje za 12,400.000 dinarjev. Jadransko cesto gradijo V okolici Šibenika so začeli graditi takozvano Jadransko cesto v odseku Ja-drtovac in Vodice. Dela zelo hitro napredujejo. Dosedaj so zgradili 6 km. Pri teh delih je zaposlenih 195 delavcev. Korupcija na vseh koncih In krajih Na zborovanju vojnih invalidov v Belgradu se je izkazalo, da so se dohodki iz invalidskega fonda skrajno brezvestno upravljali. Ne vojnim invalidom, temveč privatnim osebam — špekulantom — so se podeljevala milijonska posojila, ki teh posojil kratko-malo nočejo vrniti! Naši vojni invalidi imajo ponovno dovolj prilike za razmišljanja ... Nizke plače ne morejo oZIveti gospodarstva V češkoslovaškem parlamentarnem socijalno-političnem odboru je imel mi- John Perdan (Odgovor Johna Perdana). Dragi stari prijatelj. Prebral sem tvoje pismo in tvoj članek o našem razgovoru. Kaj si vse napisal, najvažnejše pa izpustil. Bil sem vendar na železnici blagajnik in po vojni sedaj že 15 let popravljam avte, kajti pri nas ima vsak farmar ali kmet svoj avto. Ne govori več o tistih dolarjih. Ti si meni revnemu fantu dal od goldinarja kar polovico. Prav rad sem ti vrnil ta denar z obrestmi v Ljubljani, ker jaz sem poštena banka, ki ne falira. Ti si prvi šklepetal svoji ženi, ki je mati. Ali ne veš, da je vsaka prava mati kakor kaka kura, ki privošči svojim piščancem vse, kar najde. Vsi smo se zdravi vrnili v Ameriko. Sedaj že popravljam avte v nekem kraju, kjer je slučajno nekaj naših žensk. Ženske so zelo radovedne, moški nič manj, tukajšne naše ženske pa preveč. Mislijo, da jim lahko pripovedujem kar cele dneve zastonj o kongresu, kakor kak dober stric z Dolenjskega. Veš prijatelj naše ženske so bile in so ostale ohrne. Še dobre malce nisem dobil. Tega jim prav nič ne zamerim, ker debor vem, da je ohrnost ohranila in pridobila mnoga slovenskih domov. Le zaradi svoje banke, se odpeljem v neki drug teritorij, kjer so ženske manj ohrne s tem pa večinoma tudi manj pridne in poštene kot so naše dobre ženske. Na tvoja vprašanja ti pa tako odgovorim, kakor sem se naučil v šoli življenja, ki se neha šele na smrtni postelji. Na svetu sta 2 Ameriki, južna in severna ali prava Amerika. Med obema je Mehika. V južni Ameriki se kregajo kakor vi v Evropi. Pri nas je pa mir. Naše države pa niso vse 3-krat večje, kakor si ti napisal. Temveč so večje in manjše kot Slovenija. Pri nas se vedno le tajno voli. Mogoče pa v Mehiki javno. Pri nas se izvolijo župani, senatorji in vsi predsedniki. Njih naloga je, da-Amerika »pro-sperira« ali po domače, da se vse razmere zboljšujejo. Ce pa tega ne znajo, dobe brco. Imamo skupen krščanski koledar in praznujemo veliko noč na dan, kakor je napisano v svetem pismu. Veš pfi nas je v vsaki hiši sveto pismo. Le oni Rusi imajo drug koledar, ker ure v sovjetski Rusiji še vedno ne gredo prav. Potemtakem imajo Rusi celo leto nepotrebno zamudo. Piše se pri nas, v južni Ameriki in tudi,v Mehiki po slovensko. Rusi pa čečkajo, če pišejo domov, čisto drugače kot mi in kot skoro cel svet. Pri nas v Ameriki se ne govori ame-rikansko. Vsak govori, kakor ga je naučila mati. Večina pa zna angleško. Veš priatelj, angleščina je svetovni jezik in potreben za vsakega, ki hoče iti v svet. Tu živijo vsi mogoči in nemogoči narodi, ki imajo belo, rumeno, rjavo, rdečo, črno in mogoče tudi zeleno kožo, vendar vsi so pred postavo enakopravni. Ljudje so dobri in slabi kakor povsod, vendar vsi bolj korajžni kod doma. Potomci angleških naseljencev so pa precej ošabni, ker Angleži skoraj ves svet komandirajo. Poleg naših imam rad Poljake in Irce. Že pred vojno sem opazoval, da je v dušah teh narodov plamtela neka neogasljiva zavest in pripadnost k svojemu trpečemu narodu. Veš, taki narodi tudi ne umrejo, akoravno so poteptani. Oni le čakajo dneva vstajenja. Dobro bi bilo, da bi take narode razumevali mi, Slovenci. Evropskih razmer ne poznam. Slišal sem pa že večkrat Amerikance, ki pravijo, da so Evropejci »fook ali > norci«, ker venomer gojijo sovraštvo med narodi, da pride do pretepa. Potem pa flikajo staro Evropo kakor ti Pepe stare izhojene čevlje. Bral sem tudi, da vam je vendar naš Wilson predlagal pameten in pošten mir. Zakaj ga niste poslušali? Veš, sinovi angleškega naroda ne govorijo bedarij. Po mojem mnenju morate na Igu zaenkrat še čakati, da se rodi v Evropi kak pameten mož, ki je obenem tudi pravičen in pošten, kakor je bil naš Washington. Potem bo tudi Evropa al right ali v redu. Saj sem ti vendar pripovedoval, da Slovenci nimamo svoje države v Ameriki, ker smo se prepozno priselili in se naselili razpršeno. Nihče nas ni na to ali ono opozoril, zato smo tu nekak drobiž za raznarodovanje in vsak gre svojo pot do — groba. Veliko sem premišljeval o nas Slovencih in prišel do tega zaključka: Mi, Slovenci, smo premehke in predobre narave zato tudi takoj pozaMmo na sprejete brce in krivice. Drugi narodi pa tega nikdar ne pozabijo, zato drugi napredujejo mi pa propadamo. Razen tega vedno čakamo, da bo kdo drugi za nas mislil ali nas vodil, kar je pa pogrešno in neumno. Drugi misli vedno in povsod le na svojo, nikdar pa na kako slovensko korist. Pravi mož pa predvsem sam misli, dela in pazi na svoje premoženje. On ne obupa, ne zataji svojega naroda in svoje vere. Pravi mož tudi ne pozabi na krivice in je vedno pošten, veren, zaveden in odločen. Veriga pravih mož je zdrav narod. Doma morate predvsem bolj paziti na banke, ker zaradi praznih bank je vse polno revežev, ki so zguba vsakega naroda. Za danes dovolj. Nadaljeval bom prihodnjič. Včeraj sem obležal ob cesti in zelo utrujen po dolgi mučni poti zaspal. V Ce Vam je kaj do svobodne tribune se naročite na »Bojevnika"! Stran 4 »Bojevnik«, dne 6. oktobra 1935. Štev. 17. nister inž. Nečas daljši ekspoze, v katerem je med drugim rekel: »Eden glavnih razlogov, zakaj ne more gospodarstvo oživeti, so nizke mezde in plače, ki zmanjšujejo kupno moč velikega dela prebivalstva«. Tudi na Češkoslovaškem se kapitalisti trudijo, da znižajo plače. In vendar so tam za 25 do 30% večje od naših! Minister inž. Nečas je navedel celo vrsto ukrepov, ki bodo predloženi parlamentu, da se zboljša socijalni položaj delavstva in državnih in privatnih nameščencev. V Belgiji se zvišali nlate za 5°/0 V Belgiji je prišlo do vladne krize, ko je hotela vlada kljub draginji znižati plače. V vlado so stopili socijalni demokrati z novim socijalnopolitičnim programom, po katerem je mogla vlada zvišati plače uradništvu za 5 %! Zvišanje stopi v veljavo s 1. oktobrom t. 1. Nemčija ca brezposelne Pod hitlerizmom se položaj v Nemčiji čedalje bolj jasni. Newyork Times«, veliki svetovni list, ki je dobro informiran o razmerah v Nemčiji, piše, da so znašali izdatki za zaposlitev brezposelnih in za oboroževaje od 1. julija 1933. dalje 18 milijard mark in da bo potrebnih do novega leta še 8 milijard. Državni dolgovi, in to »vidni« in »nevidni« znašajo 60 milijard. Ta znesek vsebuje ne le redne dolgove, ki znašajo okoli 40 milijard, temveč tudi dolgove poldržavnih podjetij, kakor so n. pr. železnice. velika plinska in vodna podjetja itd. Če še prištejemo 80 do 90 milijard privatnih dolgov, pridemo do precej čedne vsote 150 milijard mark, kolikor bo znašal celokupni nemški dolg do novega leta 1936. RLi;gmišljLfciijLB. KAKO NAS FAVORIZIRAJO Slovenija ima najmanj železniških prog, t. j. 1146.8 km, kljub temu pa imajo naše železnice največ dohodkov, namreč na km 334.717 Din ali v odstotkih 23.5, f. j. toliko kot železnice v področju belgrajskega železniškega ravnateljstva, ki jih je več kot še enkrat toliko (2624.1 km). Z drugimi besedami se to pravi, da pomagamo vzdrževati železnice na našem jugu. »Slovenija«, ki je objavila o tem daljši članek, pra- sanjah vidim neko ženo, bila je kakor moja — mati, ki se mi približa in za-šepeta: »Janez! Dovolj si hlapčeval in taval dovolj imaš, počivaj, ker drugače pride kmalu naša sestra — Smrt«. Prebudil sem se in dolgo premišljeval. Vrnem se v oni kraj, kjer je nekaj naših žensk. One so sicer res malo ohrne — ker so še revne, vendar one so ostale Slovenke in so razpršene kakor ves naš ubogi slovenski narod. V onem kraju si postavim brezdo-movinec in večni popotnik svoj lastni dom. Vrnem se torej tja, vendar sedaj ne več kot stari hlapec »Janez«, temveč kot dober stric doma iz Iga- Vsega »Bojevnika« sem prebral, prav posebno mi je ugajal oni govor na Brezjah. Če bi se v moji mladosti tako govorilo, bi ostal doma in imel sinove. O slovenskih bojevnikih sem slišal od tebe pa tudi drugih, da so pravi slovenski fantje in možje. Zato pozdrav" vse naše bojevnike, ker njim je bila in je ostala sveta slovenska zemlja in slovenska beseda. Potem še to! Vse, kar sem doživel zadnjič v domovini, me je privedlo do tega, da sem spremenil svoje ime. Zopet sem stari slovenski Janez. Prav rad Ti bom vedno pomagal, kadar boš v zadregi, saj je moja banka precej polna. Tebe in vse Tvoje pozdravlja Tvoj stari prijatelj v p. Janez Prodan. vi, da bi človek pričakoval, da se dobavlja vsaj za slovenske železnice obratni materijal, kakor premog, pri nas doma. Godi se pa ravno narobe. Železniška uprava pospešuje na vse načine premogovnike v Bosni in zlasti v Srbiji na škodo naših. In če znižuje dobave, se godi to vedno ali popolnoma ali pa vsaj pretežno pri slovenskih premogovnikih. Če pa pregledamo naročila premoga, vidimo, da so povprečno ostala ista, tudi pri zasebnih premogovnikih v Srbiji in razen tega vidimo še gospodarsko nesmiselnost, da prevaža železniška uprava v Slovenijo nad 3000 vagonov premoga na razdaljo okoli 800 km, prevaža torej premog, ki je kupljen tudi od zasebnih rudnikov, ki ni tam nič cenejši in ki ga razen tega po-dražuje še dragi prevoz. Tako drag je ta prevoz, da trdi žel. uprava sama, da ni več gospodarski, ko je šlo za to, da bi dobavljali slovenski rudniki premog na take razdalje. Narobe pa seveda to gospodarsko načelo ne velja več, kadar je treba prevažati srbski premog za slovenske železnice. TO JE GOSPODARSTVO! Svoj čas je kupil Okrožni urad za zavarovanje delavcev od g. Sirca, zeta g. župana Pirca, v Kokriškem predmestju parcelo, da bi se tam zidala potrebna ambulanca in drugo za OUZD. Vsak otrok v Kranju je vedel, da do-tična parcela absolutno ni primerna za tako stavbo. OUZD pa je kupil to parcelo, dasi je bilo v Kranju na razpolago več drugih, bolj primernih in cenejših parcel. Gospodu Sircu je treba pač častitati, da je to ozko parcelo tako dobro prodal, baje za ca. 50.000 Din. Ta parcela pa že par let stoji prazna in nič ne donaša. Ker pa je bila ta stavbna parcela za dotični namen, za katerega je bila kupljena, neprimerna, je OUZD kupil drugo stavbišče, ki pa po mnenju nekaterih meščanov tudi ni kaj posebno primerno za stavbo, ki jo namerava zidati v Kranju OUZD. Kranjsko prebivalstvo se za te kupčije zelo zanima in M želelo, da mu oblasti oskrbe pojasnila, čemu se kupujejo parcele. ki potem stoje prazne in nič ne donašajo. »Gorenjec« Dopisi ČUŠPERK »Bojevnik« je prihajal dozdaj k nam res v majhnem številu, a zanaprej upamo, da se število podesetori, ker je »Bojevnik« edini resnični, pravični in človekoljubni list. Bojevniki, borci iz svetovne vojne, vemo, da v državi, kjer ni bilo pravega gospodarstva, ne cveto rožice. Vendar upamo, da se bo sedaj, ko so od naroda priljubljeni voditelji dobili vodstvo državnih poslov v roke, položaj zboljšal vsaj za nas delavce in državne uslužbence, ki smo dozdaj delali in še delamo za 500 Din na mesec, pozimi pa za Din 300, kljub temu, da imamo Ščlanske družine. Sedanja vlada je ena izmed tistih, ki lahko nekaj prispeva k popravi zavoženega gospodarstva. J. B. Listnica uredništva Pretekli teden bi morali iziti, zaradi nepredvidenih zaprek pa, nam je bilo to onemogočeno. Da je bilo več prispevkov namenjenih že za prejšnjo številko, ki pa iz že omenjenega razloga ni izšla, je razvidno iz prispevkov samih. F. S. Če znate brati, boste veliko zvedeli. F. G. Prav radi bi v celoti priobčili Vaš članek, a smo ga, žal. morali skrajšati. J. K. Boriti se moramo z velikimi potežkočami. Živimo v bolj izrednih časih, ko mislite. S. L. Vaš Uterarni prispevek, kakor ste sami krstili članek »Antikrist je prišel na svet in hodi okoli v ovčji obleki«. bomo skušali objaviti v prvi prihodnji številki. Gospodarstvo Velik padec cen hmelja v Vojvodini. Prav tako kot se naši savinjski hmeljarji pritožujejo zaradi špekulantov, ki so silno znižali cene hmelja, se pritožujejo tudi hmeljarji v Vojvodini. Baje plačujejo za hmelj v Vojvodini za mtc samo 1200 Din. Nazadovanje potrošnje piva. Naša industrija piva, ki razpolaga s proizvodnjo letno 1.5 milij. hI. je prodala lani samo 210.060 hI. Proizvodnja zadnjih let se zmanjšuje radi stalnega padanja konzuma. Kako zelo je naš kenzum padel, je najbolj razvidno iz tega, da so naše pivovarne 1. 1928. prodale še 728.307 hI. Pivovarniška industrija je mogla lani izkoristiti le 15% svoje kapacitete. Potrošnja piva je padla od 1. 1928. do 1934.'za nad 70%! Nazadovanje potrošnje se tudi letos nadaljuje. V prvi pol. t. 1. je potrošnja piva znašala 105.405 hI, dočim je lani v istem času znašala 109.562 hI. Kontingenti za izvoz jabolk v Nemčijo. Privilegirano izvozno društvo je stavilo našim izvoznikom sadja na razpolago izvozni kontingent 1000 vagonov nepakiranih jabolk za uvoz v Nemčijo v času od 25. t. m. dio konca t. 1. (brez izvozne premije) in kontingent 100 vagonov pakiranih jabolk. Po najnovejši informaciji Prizada se je posrečilo zasi-gurati nadaljnji kontingent 1000 vagonov nepakiranih jabolk za izvoz v Nemčijo v industrijske svrhe, prav tako v času od 25 t. m. do konca t. 1. Potemtakem razpolagajo izvozniki sadja letos 7, izvornim kontingentom 2100 vagonov jabolk za izvoz v Nemčijo. Osuševanje pančevskega »rita«. Pančevski »rit« je ogromno ozemlje onkraj Donave med Pančevom, Belgra-dom in Zemunom, ki je bilo nekdaj močvirnato. Po zgraditvi mostu čez Donavo pri Pančevu je pričela država to ozemlje osuševati. Stalo bo več sto milijonov! Dela seveda Batignolles. Dobr0 informirani ljudje, med katerimi je tudi več bivših ministrov, so ta močvirja kupili za smešno nizke cene. Takrat država še ni osuševala tega ozemlja. Ti velezakupci sedaj oddajajo plodno zemljo, ki jo je država s svojimi denarji osušila, kolonistom in jih tako pritiskajo, da so zračunali (kolonisti namreč), da kljub plodni zemlji in bližini Bel-grada, ne bodo mogli vzdržati! Zato so se pritožili na poljedelsko ministrstvo, ki bo najbrž kmalu in ugodno rešilo vprašanje kolonistov. Najbolje je, če se zopet izselijo, bodo zgube manjše. Angleži znajo. 600 milijonov ljudi gara po vsem svetu za angleški imperij. To so beli, črni, rujavi in rumeni ljudje. Zato je Anglija najbogatejša dežela na svetu. Angleži imajo tudi pri nas svoje rudnike, dobre, ki kaj nesejo. In tako po vsem svetu. Zato razumemo, da se Mussolini jezi, ko vidi prenatrpano svojo državo z ljudmi, ki hočejo delati in tudi jesti seveda. Kaj delajo vse v Turčiji Turčija postaja od dne do dne modernejša in urejenejša država, tako, da jo postavljajo že nekatere evropske države za zgled. V 10-tih letih se bo otresla skoraj vsega tujega kapitala. Rusija ni dala Turčiji samo brezobrestnih posojil, ampak tudi celo vrsto strokovnjakov, ki svetujejo turški vladi, kako naj dela, da bo blagostanje resnično dvignila v deželi. To se ji je v precejšnji meri že posrečilo, kajti Turčija izvaža danes že celo vrsto industrijskih predmetov, o katerih prej Turki še pojma niso imeli. Država gradi industrijo iz lastnih sredstev, ker domačega kapitala ni. Kemal je brez zakona o korupciji obesil 67 bivših ministrov, pa tudi brez posebnega hrupa! Zato pa mu danes tudi zaupa ves turški narod in ga časti skoraj po božje. Kaj vse lahko napravi pošten človek pri vodstvu države! Cb<>»šče Ljubljana—št. Vid. Moderno cestišče Ljubljana—Št. Vid je gotovo že do gostilne »Kmet« v Šiški. Tlakovano je z drobnimi granitnimi kockami. Ostali del pride v najkrajšem času na vrsto, najkasneje do leta 1940. Zveza Slovenije z morjem. Železniška zveza Slovenije z morjem je že uzakonjena. V najkrajšem času bo tudi odobrena trasa nove ceste na Sušak. V Ljubljani se snuje družba, ki bo uvedla brzi avtobusni promet s Su-šakom. Vožnja bo trajala pičle tri ure. Ljubljanska bolnica. Usmiljenje do bolnikov v ljubljanski bolnici je zmagalo pri zdravnikih volon-terjih, da so zopet pričeli delati za božji Ion. Prepričani naj bodo, da jim bo za ta korak hvaležen ves slovenski narod, kajti narod, posebno bolnik, ne pozabi nikdar hvaležnosti za trud, ki mu je bil ukazan. Zagrebški zdravniki, tovariši ljubljanskih, stavkajo v znak solidarnosti z ljubljanskimi. Kakor smo informirani, ljubljanske bolnice zaenkrat še ne bodo gradili, tega niti ne obljubljajo. Volonterjem je bilo vsaj obljubljeno... K zakonu o korupciji. Prav za prav bi ga ne potrebovali, ker imamo za tatvine itak dovolj jasne in stroge paragrafe v kazenskem zakonu. Kaz. zakon je treba uporabljati tudi v primerih korupcije ali po domače pri tatvini državnega denarja. Zadeva oškodovanja države pri gradbi novih železnic Še vedno ni razčiščena. Po bel-grajskih listih se vleče polemika že par mesecev, nihče ni kriv. uradno pa je ugotovljeno, da je bila država oškodovana za 829 miljionov dinarjev! Državni uslužbenci in vsak šolar lahko izračuna, da je dvakrat 400 milijonov 800 milijonov. Dosedaj v tej zadevi še ni nihče zaprt. Tudi še ni pojasnjeno, kdo je prav za prav tvrdka Batignolles? Baje niti ni francoska, ampak je pri tej družbi močno interesiran neki bivši prometni minister v neki evropski jugovzhodni državi. Kdo je gospod Boyer, pa itak vemo. Čisti dobiček naših pošt. Pošte v Sloveniji so vrgle v zadnjih petih letih 81 milijonov čistega dobička, to se pravi, da je bilo za 81 milijonov več dohodkov kakor izdatkov. Za razširjenje ljubljanske telefonske centrale bi bilo potrebno za prvo silo 1 milijon dinarjev. Na razširitev kabelske mreže ne čaka nič manj kakor 350 reflektan-tov. Na taksah, ki bi jih plačalo teh 350 reflektantov, bi država dobila v enem letu tudi 1 milijon dinarjev. To je trgovski duh! Šola za telesno vzgojo v Belgradu. Šolo za telesno vzgojo naroda so ustanovili v Belgradu. Prav je, da se take šole, ki so namenjene vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem postavijo v prestolico. Sicer bo malo dražje, ampak vsaj prepirov ne bo. V Sloveniji za tako šolo baje niso dani pogoji. Pouk se prične že to jesen. V Franciji in pri nas. Državni uslužbenec na Francoskem plačuje eno sedmino svojih prejemkov za stanovanje. Pri nas pa od. polovice do ene tretjine. Izdaja konzorcij tednika »Bojevnik«. — Zastopnik konzorcija Stane Vidmar. — Odgovorni urednik Stanko Florjančič. — Tfek tiskarne1''. Fiovatin v Ljubljani. — Naročnina znaša dokonča teta Din 20.— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Pred Škofijo Bt 19/IL nadstropje. — Plačljivo in toHjivo v Ljubljani. — Poštni čekovni račun štev. 13.051.