CEUE, 26. AVGUSTA 1982 - ŠTEVILKA 34 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN Celjski košarkarji Libele so izkoristili bivanja zagrebške [bone na Koroškem ter so z njimi odigrali prijateljsko ečanje v dvorani Tehniškega centra. V zelo dopadljivi, borbeni in hitri igri so zmagali sicer isluženo gostje z rezultatom 110:93 (58:45). Toda v prvih ssetih minutah je peterka Libele Gole, Pipan, Aničič, To- iffnik in Kafedžič držala korak z gosti. Sele v zadmih dmih minutah prvega dela tkeme so si gostje preko Cu- ire, Despota in Gospodnetiča priborili prednost, ki je zado- iala za zmago. V drugem dalu pa so Celjani ponovno znižali ffliltat na 6 košev razlike. Več pa se ni dalo storiti. Koše za Libelo so dosegli: Gole 14, Cencelj 10, Tovornik f, Breznik 2, Pipan 10, Kafedžič 7, Aničič 13. Srečanje sta obro vodila Glavač in Štefanec iz Celja. j.K. Počitnice se bližajo h koncu. Se kratek teden in šolska vrata se bodo odprla, zazvonili bodo zvonci, pričel se bo boj z vso učenostjo od abecede do visokih znanosti, tehnike, literature... pričela se bo skrb za boljše ocene, za pokhc - šola za življenje in delo. Nekateri si bodo šolsko torbo prvič oprtali na ramo in z vso težo knjig in zvezkov stopili čez šolski prag v veselem pričakovanju skrivnostnega hrama učenosti, po katerem stopajo ^neracije že leta in desetletja. Ciciban dober dan, bi rekel Zupančič in otroška brezskrbnost se bo počasi zlila s klopmi, šolskimi zidovi, z zeleno tablo, le še včasih bo privihrala na dan v kratkih odmorih, dokler tudi ti ne bodo postali čas, ko se prepisujejo naloge, pripravlja na spraševa- nje iz slovenščine ali matem.atike, dokler se ne začnejo pisati »plonk listki« za šolske naloge in takrat ne bo nobene skriv- nosti več v tem hramu življenja in dela. Toda v ušesih bo še šumelo morje, še se bo razlegal živ-žav s plaž, še bodo ptice žvrgolele in še bodo begali spomini prvih velikih ljubezni. Pa tudi prvih velikih skrbi. Kam, kako naprej so se že odločili tisti, ki z osnovnim znanjem prehajajo v svoje usmeritve in smeri. Nekateri srečno, drugi omahujoče, tretji še dobro vedo, da jih čas dopušča še nekaj časa do dokončne odločitve, Skratka, prehitro je minilo poletje, morda še kakšen teden ali dva pa bi bilo ravno to, kar so od poletja pričakovali. Tako pa bo budilka prekinila sanje in spet se bo pričel šolski dan, iz dneva v dan enak, a hkrati drugačen. VVE V Žalcu se vestno pripravljajo na proslavljanje 800- letnice mesta. To dokazuje že kraj sam, saj urejujejo pročelja zgradb, člani Hortikultumega društva hitijo z deli v Titovem parku, da bi bil do otvoritve, to je do sredine prihodnjega meseca, nared, izložbe trgovin pa so urejene s spominki 800-letnice mesta. Zaključna manifestacija bo 26. septembra na sta- dionu v Športnem parku, vse dni pred tem pa bodo razne kulturne in športne prireditve. Pri kulturnih velja omeniti dve razstavi, in sicer »Žalec skozi čas« in razstavo del udeležencev likovne kolonije, katere se bodo udeležili umetniki iz pobratenih občin Bačka Palanka in Kruševac, iz koroških in žalske občine. Svoboda Žalec pripravlja opereto Radovana Gobca Planinska roža pod vodstvom Bogomira Verasa in Francija Rizmala, omeniti pa je treba tudi koncert Koroškega partizanskega pevskega zbora, ki ima sedež v Celovcu ter Taborske kulturne dneve. Od 10. do 17. septembra se bodo zvrstile tudi športne prireditve. Tako naj bi v Žalcu nastopili košarkarji Olimpije in Cibone ter nogometaši Olimpije in Rabot- ničkega iz Skopja. T. TAVČAR VINKO HAFNER MED BRIGADIRJI Ob zaključku letošnje zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 82 bo jutri obiskal brigadirje na Kozjan- skem predsednik Skupščine SR Slovenije Vinko Hafner. Na poti na Kozjansko se bo ustavil tudi v Celju, kjer bo v dopoldanskem času obiskal Emo in Cinkarno, ob 15. uri pa se bo sešel s pred- stavniki celjske občine in se z njimi pogovarjal o politič- nih in družbenoekonomskih razmerah v občini v zoženih pogojih gospodarjenja. DS \AVNA RADIJSKA ODDAJA Oddaja za 140'letnico TT Prebold Uredništvo Novega tedni- ain radia Celje je znova pri- javilo javno radijsko odda- 0. Tokratna bo v soboto, 28. •vgusta ob 10. uri v večna- Oenski dvorani tekstilne to- »ame Prebold, ki letos praz- Ne 140-letnico obstoja. Te- tou jubileju in prazniku kra- ^e skupnosti Prebold je wdi namenjena ta oddaja. Omeniti velja, da bo v Pre- »toldu nastopila slovenska ^ka zabavne glasbe Tatja- ^ Dremelj, ki je pred krat- uspešno znova nastopila na festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu, po na- stopu v Preboldu .pa jo čaka festival narečnih popevk Ve- sela jesen v Mariboru. Pred- stavila se bo tudi igralka SLG Celje Nada Božičeva, za domače viže pa bo poskr- bel ansambel Toneta Vide- ča, ki postaja vse bolj znan. Prvi javni nastop bo imel tu- di pevski zbor, ki ga sestav- ljajo delavci preboldske tekstilne tovarne, vodi pa ga Drago Kumer. V oddaji se bomo pogovarjali s pred- stavniki TT Prebold in KS Prebold,nastopili pa bodo še drugi gostje. Za obiskovalce smo pripravili tudi nagradno zabavno igro. Spored bo po- vezovala Mateja Podjed, s sogovorniki pa bo klepetal Janez Vedenik. Vstopnice so po trideset dinarjev v predprodaji v tra- fiki v Preboldu in vratarni tekstilne tovarne. Posnetek z javne radijske oddaje bo v sporedu radia Celje v nede- ljo, nekaj minut čez deseto uro. Minil je teden, kar so v Savinjski dolini »uradno« pričeli z obiranjem hmelja. Na ne- katerih hmeljiščih so zaradi poškodovanih žičnic morali pričeti že prej, medtem ko bo- do pozne sorte začeli obirati konec tega te- dna. Danes je obiranje nekaj povsem drugega kot je bilo še pred, denimo, petnajstimi leti. Namesto pesmi obiralcev dan in noč brnijo obiralni stroji. V Savinjski dolini jih je okrog 160. Samo še nekateri, ki imajo majhne povr- šine obirajo ročno. Kljub temu, da sedaj ne potrebujejo toliko začasnih delavcev kot pred leti, pa pride v dolino okrog dva tisoč delavcev, ki pomagajo pri obiralnih strojih, na hmeljiščih in na sušilnicah. Hmelj je letos zelo dobro kazal, tako, da so pričakovali da bodo načrtovane količine 3800 ton presegli in nabrali okrog 4 tisoč ton. Hmeljarjem pa jo je zopet zagodlo slabo vre- me s točo in močnim vetrom, ki sta uničila kakih 470 ton hmelja. Ta teden bo golding obran in začeli bodo z obiranjem poznih sort kot sta atlas ir aurora. Na teh hmeljiščih je bilo škode po neurjih tudi največ, saj sta bili takrat sorti še v rasti in ju ni bilo mogoče pričeti takoj obirati. Minulo soboto je obiralcem ponagajalo vreme. Toda, kljub dežju se je obiranje nada- ljevalo, pa četudi pod pelerinami ali celo dežniki. Spravilo je zdaj pač najpomemb- nejše. tone TAVČAR ^ZNIČNO V ^LOBJU ^nedeljo, 29. avgusta bodo •*9znovali krajani Kalobja ^oj krajevni praznik. Zbrali ^ bodo na slovesnosti s kul- programom, v kate- ^jn bo nastopila godba na ^'^a ter pevski zbor skla- ^teljev Ipavcev iz Sentjur- ^ Ob tej priložnosti bodo tu- ^ Svečano odprli zasebno tr- in predali namenu "jvo telefonsko omrežje, ga- pa bodo prevzeli v Povijanje novo gasilsko čr- SOŽITJE OTROK IN OSTARELIH Sožitje otrok in ostarelih občanov v krajevni skup- nosti je delovna tema posvetovanja, ki ga prvič izven Beograda pripravlja v Celju sekcija pri zvezni konfe- renci SZDL Jugoslavije pod vodstvom Zore Tomič, predsednice sekcije za zdravstvo in socialno politiko pri zvezni konferenci SZDL. Posvet omenjene sekcije sodi v delo loetošnjega sejma Vse za otroka in bo v torek, 7. septembra v Narodnem domu. Po uvodnih razpravah se bodo udeleženci sekcije v treh skupinah seznanili s konkretnim delom na tem področju v celj- ski občini, in sicer bo ena skupina obiskala celjski dom upokojencev, druga krajevna skupnost Dolgo polje in njen \^ec, tretja pa osnovno šolo Ivana Kovačiča- Efenke. Namen posveta sekcije je pripraviti akcijski program v okviru socialistične zveze in konkretizirati naloge. D. M. 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 26. avgust 19^ SEJEM VSE ZA OTROKA Cez dober teden se bo v Celju pričel tradicionalni sejem Vse za otroka. Le- tos že šestič. Pokrovitelj bo mednarodna organiza- cija UNICEF. Na okoli 1200 m^ v dvo- rani Golovec bo razstav- ljalo izdelke namenjene otrokom od 1 meseca do 15 let starosti 40 delovnih organizacij iz vse Jugo- slavije. V času od 3. do 8. septembra, kolikor bo se- jem odprt, bodo tudi šte- vilne spremljajoče prire- ditve. Seminar za proda- jalce igrač, razstave ljub- kovalnih igrač »Naredi si sam«, seminar za vzgoji- telje o delu v vrtcih, UNI- CEF pa bo pripravil pre- davanje »Sožitje otrok in starejših občanov«. Trem vrhunskim izdel- kom bo strokovna žirija podelila Zlato zibelko, deset plaket pa bodo do- bili najbolj k^ovostni iz- delki za otroke, ki jih bo- do jugoslovanski proizva- jalci razstavili na sejmu. VVE ŠMARSKI KOMUNISTI ŠE SLONIJO NA VODSTVIH Med komunisti je premaio samoiniciativnosti v občini Šmarje pri Jelšah je 1069 članov vključenih v 61 osnovnih organizacij zve- ze komunistov, za katere pa velja dokaj različna ocena učinkovitosti, samoiniciativ- nosti in vplivnosti pri delu. Značilno je namreč, da osnovne organizacije in ko- munisti v njih dokaj dobro delujejo tam, kjer so ugodne samoupravne razmere in za- dovoljivi delovni rezultati, aktivne pa so tudi v okoljih, kjer so gospodarske in sa- moupravne razmere kritič- ne. Vmes pa je zelo veliko število osnovnih organizacij, ki so pasivne, ki se ne sesta- jajo, ki ne obravnavajo za nji- hovo okolje žgočih vprašanj. Iz neaktivnosti jih zbudi le poziv komiteja, nato pa zno- va potonejo v udobje nedela. Posebno poglavje pomeni- jo organizacije komunistov v krajevnih skupnostih. Od petindvajstih krajevnih skupnosti, kolikor jih je v šmarski občini, so komunisti povezani le v štirinajstih in sicer v enajstih osnovnih or- ganizacijah in treh svetih zveze komunistov. Vendar pa velja ocena, da te organi- zacije slabo delujejo, da se komunisti v njih ne sestajajo in da nimajo kaj dosti vpliva na oblikovanje stališč in sklepov, ki jih sprejemajo or- gani krajevne skupnosti. Iz- jema je le svet zveze komuni- stov v Kozjem, ki je precej samoiniciativen in se dokaj pogosto tudi sestaja. Da bi vendarle premaknili celotno aktivnost šmarskih komunistov na bolje, so se v vodstvu občinske organiza- cije ZK domenili, da bodo v jesenskem obdobju pripravi- li temeljit pregled uresniče- vanja stališč in sklepov orga- nov zveze komunistov v ob- čini. Obetajo si odziv pred- vsem iz osnovnih delovnih in življenjskih okolij, z njim pa bi lahko merili tako odgo- vornost osnovnih organiza- cij, kot njihovo iniciativnost in kreativnost pri partijskem delu. Z začrtano akcijo pa že- lijo doseči predvsem dvoje: zrisati bilanco sprejetih skle- pov in spomniti komuniste in njihove osnovne organiza- cije na obveznosti pri uresni- čevanju stališč in sklepov, kar bi lahko vzpodbudilo tu- di večjo aktivnost partijskih organizacij in jih iztrgalo iz neaktivnost. DS OCENA DOSEŽENEGA Danes se bosta na skupni seji sestala medobčinslj. sveta zveze komunistov in zveze sindikatov celjskeg. območja. Na seji bodo politično ocenili gospodarsl?. gibanja v občinah celjskega območja v prvem polletii letos. ' Največ pozornosti bo veljalo nalogam političnih de javnikov v organizacijah združenega dela pri zagotav Ijanju nemotene proizvodnje do konca leta, razreševa. nju problematike v OZD, ki so poslovale z izgubo nalogam pri nadaljnji bitki za prestrukturiranje gospo! darstva. Posebej pa bodo na seji opredelili odnos do temelj, nih organizacij združenega dela, ki so v preteklem obdobju neutemeljeno prekoračevale dovoljeno rast osebnih dohodkov. CELJSKI SINDIKATI PRED KONGRESOM LOTILI SE BODO VOZLOV Razprave morajo biti icritične in usmerjene v iastno tk v drugi polovici meseca avgusta so se tudi v celjskih organizacijah sindikata pri- čele sklepne, a najbolj inten- zivne priprave na 10. kon- gres ZSS. V osnovnih orga- nizacijah in konferencah sin- dikata so stekle razprave o kongresnih dokumentih, več razprav pa bo tudi v delov- nih organizacijah in na ravni občine. Razprave bodo oce- nile predvsem vpliv delav- cev na naložbe, razgrnile problematiko zaposlovanja mladih, posebna razprava bo stekla o zbiranju odpadnih surovin. Ob tem bodo raz- prave organizirane še o delo- vanju samoupravne delav- ske kontrole, o organu torej, ki nekako ne more in ne mo- re polno zaživeti. Govora bo še o solidarnosti temeljnih organizacij, stabilizaciji, po- sebej o izvozu, o racionalni uporabi materiala v proiz- vodnji, razprava pa bo osvet- lila tudi problem nagrajeva- nja in individualne uspešno- sti dela. V organizacijah združene- ga dela pa bodo razprave o kongresnih dokumentih konkretizirali in seveda po- svetili največ pozornosti ti- stim vprašanjem, ki se jim zde najpomembnejša. Priča- kovati je, da bodo v osnov- nih organizacijah tistih te- meljnih organizacij, ki po- slujejo z izgubo, namenili največ pozornosti sanaciji stanja, v onih, kjer šepa sa- moupravna organiziranost, pa njeni vzpostavitvi. Prav tako pa je željeno, da bi de- lavci temeljito spregovorili tudi o problematiki pre- ustroja gospodarstva, o na- črtnem izobraževanju za pro- izvodno delo, o obveščanju delavcev, stanovanjski pro- blematiki in še o čem. Seve- da pa bi bilo treba razprave o dokumentih za 10. kongres ZSS povezati tudi z usmeri- tvami za delo sindikata v pri- hodnjem obdobju. V počastitev kongresa i venskih sindikatov bo odli za pripravo kongresa orga ziral v Celju tudi posebi kulturno prireditev, na kal ri se bodo predstavili dela ski pevski zbori, delavci kovniki in drugi. V č® pred kongresom pa bo ta tudi razstava inovacijslj dosežkov celjskih delavca CEUEs V GOSPODARSTVU U NOVIH DELAVCEV Ob oceni gospodarskih gibanj v prvem polletju letos kaže prezreti številk, ki se nanašajo na zaposlovanje v celjs občini v tem času. 2e površni pogled na podatke kaže, da se tudi v prv šestih mesecih letos iKJnavlja slika, ki so jo v občini ubr lani in prej. Torej velika umirjenost, zaposlovanje pa a manjše od lanskega. V prvem polletju letos se je število zaposlenih povečalo; 0,4%, kar je celo manj kot je nakazala resolucija. In ne san to, polletni rezultati so celo manjši od tistih, Id so bili dos ženi v prvih treh mesecih letos. V gospodarstvu se je število zaposlenih povečalo za II delavcev, oziroma za 0,6%, v negospodarstvu se je znižaloi 22 delavcev. Razen tega se je znižalo število zaposlenih tu v zasebnem sektorju, in to za 0,1%. V resoluciji je zapisano, da naj bo struktura novozaposi nih 70:30 odstotkov v korist strokovnih kadrov. To razma v letošnjem zaposlovanju ni bilo doseženo, saj je bilo 56,4:43,4 v korist strokovnih kadrov! Pomembna je nadalje ugotovitev, da upada zaposloval pogodbenih, honorarnih delavcev, prav t^o število zaposi nih upokojencev. Ob koncu letošnjega polletja je bilo zap slenih v celjski občini še okoli 70 upokojencev. StevUo tistih, ki iščejo zaposlitev se je povečalo od 3441 456, in to predvsem na račun pripravnikov, ki čakajo i zaposlitev. Teh je vsega skupaj okoli 120. M. B02I EKONOMSKO SODELOVANJE Z DRŽA VAM! V RAZVOJU Prvič, odkar posivimo z državami v razvoju, je ude- ležba teh držav v skupnem jugoslovanskem izvozu pre- segla 20 odstotkov. Ta po- datek, ob skoraj uravnote- ženi blagovni menjavi, go- vori o zadovoljivih rezulta- tih trgovinske izmenjave s tem delom sveta. In če ob tem dodamo, da se na ta tr- žišča izvažajo izdelki viso- ke stopnje obdelave - proiz- vodi strojne in kovinsko- predelovalne industrije ter lad^elništva - bi morali biti popolnoma zadovoljni. Pa vendar, ni tako. Po spoznanju, da bi letos lahko storili več in bolje, se tudi letošn^ leto ne razli- kuje od prejšnjih. Načrtova- li smo, da bomo skupno me- njavo z državami v razvoju uresničili na višji stopnji, vendar tega nismo dosegli. Tudi delež izvoza v posa- mezne države je različen. Medtem ko se je izvoz v arabske države povečal za okoli 28 odstotkov v prvih sedmih mesecih, pa je v ostale države nazadoval. Dejstvo pa da imajo predvsem države, bogate z nafto, večjo kupno moč, ki je mi ne znamo izkoristiti, ali pa nas drugi prehitijo. Na sestanku Gosp^odarske zbornice Jugoslavije je bilo znova postavljeno vpraša- nje o kreditiranju izvoza opreme. To staro in še ve- dno aktualno vprašaj je že leta na prioritetni listi, pa kljub temu še vedno ni zagotovljenih trajnih sred- stev. Toda prav dobra kre- ditna osnova je najbolj^ priporočilo pri sklepanju poslov v teh državah. Zato niti ni čudno, če izgubljamo v konkurenci z zahodnimi državami, ki starta jo z do- brimi kreditnimi pogoji. Naši izvozniki upravičeno trdijo, da so države v raz- voju naša največja izvozna priložnost. In če je tako, do- dajajo, potem bi morala tu- di celotna dolgoročna zako- nodaja biti naravnana v tej smeri. Kot rečeno, so bili v pre- teklih sedmih mesecih do- seženi najugodnejši rezulta- ti v blagovni menjavi z arabskimi državami. Naši največji kupci, ki so v skup- nem izvozu v arabske deže- le udeleženi z okoli 78 od- stotki, so Alžirija, Libija in Egipt, ki uvažajo predvsem izdelke črne in barvne me- talurgije, elektroopremo, stroje, transportna sredstva in drugo. Brez pretiravanja lahko trdimo, da bo izvoz celo presegel načrtovana predvidevanja. Gospodarstveniki pa prav tako trdijo, da bi tudi v ostalih državah v razvoju lahko dosegli ugodnejše re- zultate, ki so v veliki meri odvisni od ponudbe, tako glede proizvodov samih, kot tudi od kvalitete in ro- kov dobave, pa tudi od pod- pore ekonomske politike, ki mora spremljati prizadeva- nja gospodarstva. (TANJUG) IVANČERIN Prvič sem ga srečala la- ni v Laškem, na skromni slovesnost ob njegovi 60- letnici, ki jo je pripravila Skupščina občine Laško, in pozneje še na neki seji OK SZDL Laško, kjer so sodelovali tudi delegati družbenopolitičnega zbo- ra laške občinske skup- ščine. Beseda je tekla o gospodarskih gibanjih v občini Lstško in o uresni- čevanju stabilizacijskih nalog. Takrat se je oglasil. Preudarno, odkrito in s preprostimi stavki, pa vendar dovolj kritično, je povedal, kaj mu leži na dušL » Vsemu so krivi sla- bi medčloveški odnosi, premalo je zavestne oseb- ne odgovornosti,« je med drugim dejal. Govoril je še o človeški odtujenosti, o tem, kako nam je vsem več do osebnega standar- da, za skupne probleme pa nam dosti ni mar. V partizanih, med vojno pa je bilo čisto drugače... Potem sem ga nekega dne obiskala na njego- vem domu v Laškem, v hišici, obdani s cvetjem, brajdami in sadnim drev- jem. Vrt in rože so mu ko- njiček, nadaljnje družbe- nopolitično udejstvova- nje pa čuti kot dolžnost predvojnega komunista, revolucionarja, borca in nosilca partizanske spo- menice iz leta 1941. Rodil se je v Ljubljani, v delavski družini s tremi odraščajočimi fanti. Oče- ta ni poznal, saj mu je umrl, ko je bil komaj leto dni star. Za vse je skrbela mati in poskrbela, da so vsi njeni trije sinovi prišli do poklica. Ni se sicer izučil za ključavničarja, kot je želel, ampak je pri- čel z delom kot 14-letni vajenec v neki brivnici v Ljubljani. Takrat je spoz- nal, kdo je njegov moj- ster, da je to predvojni komunist. V brivnici je spoznal veliko ljudi, moj- ster pa ga je pošiljal k njim z zaupno pošto. Ta- krat je tudi spoznal, kaj je to delavski razred, kaj buržoazija in kaj izkori- ščanje. To je bilo pred drugo svetovno vojno. Ob izbruhu druge vojne se je takoj vključil v naro- dnoosvobodilno gibanje, postal med prvimi člani odbora OF v Štepanji va- si, julija leta 1942 pa je odšel v partizane. Bil je borec Tomšičeve brigade, pozneje pa je delal v VOS in kasnejšem KNOJ-u. Iz JLA je odšel leta 1956 s činom majorja. Sedaj je rezervni podpolkovnik. Dela še vedno po svojih močeh: pri OO ZZB La- ško v komisiji za vojaške vojne invalide in kot dele- gat družbenopolitičnega zbora skupščine občine Laško. »Borci smo pač obsojeni na to, da dela- mo, dokler smo živi,* pra- vi Ivan Cerin iz Laškega. V ŠMARSKI OBČINI BODO PRAZNOVALI TUDI NOVI OBJEKTI BODO V Korsu tudi SS-letnica obstoja in delovanja v času med 4. in 19. sep- tembrom bo v različnih kra- jih občine Šmarje pri Jelšah več kulturnih, športnih in drugih prireditev, ki bodo namenjene preiznovanju le- tošnjega občinskega prazni- ka. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 12. septembra, v Ro- gaški Slatini. Pričela se bo s slavnostnim zasedanjem ob- činske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organi- zacij šmarske občine, nada- ljevala z otvoritvijo nove osnovne šole in se ob koncu prevesila v zborovanje de- lovnih ljudi in občanov. Na tej slovesnosti bodo podelili tudi letošnje plakete, prizna- nja in nagrade »9. septem- ber« zaslužnim posamezni- kom, društvom in organiza- cijam. Ob letošnjem občinskem prazniku bodo v šmarski ob- čini predali namenu tudi ne- kaj gospodarskih in družbe- nih objektov. Kot prvo bodo že 4. septembra odprli pre- novljeno asfaltirano cesto od Brestovca do Jurka, ki bo povezala dve krajevni skup- nosti, Rogaško Slatino in Kristan vrh. 10. septembra pa bo slo- vesnot v Slovinovem tozdu Vital v Mestinju, kjer bodo odprli nov obrat za predela- vo naravnih sadnih koncen- tratov. V njem bo stekla pro- izvodnja, katere polovico bo- dp usmerjali v izvoz. Po- membna pridobitev za šmar- sko občino bo tudi otvoritev nove osnovne šole v Rogaški Slatini, za katero so že nekaj let namenjali samoprispevek vsi šmarski občani in ki bo vsaj deloma normalizirala osnovnošolsko delo v hitro razvijajoči se Rogaški Sla- tini. V dneh praznovanj se bo- do posebej izkazali tudi mla- dinci. Pa ne zgolj z udeležbo v številnih športnih in kul- turnih prireditvah, ternV' tudi s pripravo že tradic* nalnega pohoda po po'' borcev Kozjanskega batal) na, ki se bo pričel v sobo' 11. septembra v Podsredi praznovanje občins^ praznika pa se bodo vklji^*' tudi delavci organiza^ združenega dela Kors iz ^ gaške Slatine, ki bodo Pj slavih 35-letnico svojega lovanja in obstoja. p NOVO V ŠENTJURJU Krajevni skupnosti S^jl. jur-Center je uspelo asfa' rati pločnik, ki povezuje ^^ dišče Šentjurja s Kmetija, šolo. Na tem odseku se mreč v prejšnjih letih zg^ lo veliko nesreč in tudi veške žrtve niso izostale v faltna dela so končana tuoj, ulici Tončke Cečeve in^^, Na razgled, katero je mo^ poškodovalo neurje. I 34 - 26. avgust 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 iOZIRJE iAZGIBANO ZA PRAZNIK ]^evilne prireditve v počastitev 12. septembra geptembrski dnevi 1944. jg so bili za ljudi v Gornji . jj^injski dolini" zelo po- ^epibni. Po osvoboditvi Rozina. 12. septembra, je ^.pbodno zadihala celotna jglina. Nastalo je veliko pvobojeno ozemlje v osrčju ^|j;ipirane Evrope. Za ta pre- lil se je pričelo novo življe- ■je. V počastitev dvanajstega eptembra slavijo delovni •rjdje in občani mozirske ob- itjie svoj praznik. Slavje bo y(ii letos bogato in pestro, jjj ga bodo dopolnili s števil- iutni prireditvami, srečanji j^rcev in prav tako z novimi delovnimi zmagami. Priredi- j^e se bodo pričele že na za- četku prihodnjega meseca in jodo trajale vse do praznika. Hfed njimi bodo tri še pose- i)ej nosile obeležje naro- dnoosvobodilnega boja, če- prav se spomin na boj za svo- bodo prepleta prav v vseh. Tako bo 4. septembra sreča- nje borcev Druge grupe odredov, ki ga bodo izpopol- nili z odkritjem spominske plošče pri Ramšaku na Ljub- nem. 2e naslednji dan bodo odkrili na Potoku pri Kokar- jah spominsko ploščo Štajer- ski enoti VDV brigade. Isti dan, v nedeljo, 5. septembra, bo v Mozirju cvetlična po- vorka v počastitev 650-letni- ce Mozirja. To priložnost bo- do izkoristili za uresničitev naloge, ki je dozorela zlasti lani: v Savinjskem gaju bodo odkrili spominsko obeležje enotam VOS, ki ga je obliko- val rečički likovni ustvarja- lec, Janko Dolenc. Med gospodarskimi prire- ditvami in pridobitvami ve- lja zlasti omeniti otvoritev Savinjsko-šaleške veterinar- ske postaje, 8. septembra, v Ljubiji ter dva dni za tem otvoritev nove strojne posta- je nazarskega Gozdnega go- spodarstva na Rečici. Ob praznovanju občinske- ga praznika bo kot prva v občini začela z delom celo- dnevna osnovna šola v Gor- njem gradu. Slavnost bo 9. septembra. Potrditev brat- skih odnosov z občino Caje- tino v SR Srbiji bodo obele- žili tudi z otvoritvijo razstave likovnih del akademskega slikarja Božidarja Kovače- viča. Med športnimi dogodki velja posebej poudariti prija- teljsko nogometno tekmo 8. septembra med domačim El- krojem in ljubljansko Olim- pijo. Tokratna slavnostna seja občinske skupščine s podeli- tvijo tradicionalnih občin- skih priznanj pa bo 11. sep- tembra v Lučah ob Savinji. M. BOŽIČ VEC KOT 700 STANOVANJ NA HUDINJI Na Spodnji Hudinji raste nova stanovanjska soseska. V njenem severnem delu bo okoli 300 stanovanj, od katerih jih je 35 že vseljenih, v njenem južnem delu pa 428. Hkrati bodo uredili vse komunalne objekte in zgradili cesto skozi sosesko, ki bo podaljšek Ceste v Trnovlje. Tam, kjer bo ta prečkala Mariborsko, bo urejeno semaforizirano križišče. V načrtu je bil tudi preskrbovalni center, vendar ga bodo zaradi težav pri zagotavljanju sredstev postavili šele drugo leto. V enem od blokov pa bo otroški vrtec. Dela v severnem delu soseske izvajata Gradiš in Ingrad, za južni del pa je bil razpisan natečaj, na katerem je bil izbran Ingrad. Predračunska vrednost soseske znaša milijardo in pol din, investitor pa je Stanovanjska skupnost. Izjema je le 30 stanovanj, ki jih financira Aero. Dela naj bi bila v celoti zaključena do leta 1984. TATJANA PODGORŠEK ZMDA KOZJANSKO '82 KONEC AKCIJE Delo je dobro opravljeno Zaključek akcije Kozjan- sko '82 prinaša ponovno sre- eanje vseh brigadirjev, ki so na Kozjanskem združevali svoje delo, mladostne moči in zagnanost. V soboto, 28. avgusta, bo v brigadirskem naselju Šentvid pri Planini srečanje vseh brigadirjev, iiavnostni govornik bo Emil llojc, po uradnem vlelu pa bo sledilo brigadirsko srečanje z zabavnim programom. Sicer pa so brigadirji izpol- nili začrtani plan dela. Vsa delovišča so zaključena, vre- dnost opravljenih del pa zna- ša 18 milijonov dinarjev, kar spet, tokrat s finančne plati, potrjuje potrebnost mladin- skega prostovoljnega dela. Bojan Lipičnik, koman- dant Zvezne mladinske de- lovne akcije Kozna^ko '82: »Mislim, da je letošnja akcija kljub številnim težavam in neprimerno nizkem briga- dirskem standardu, lepo uspela. Na takšnih skupnih mladinskih srečanjih pride spet in spet do izraza geslo o slogi, bratstvu, enotnosti in prijateljstvu med narodi na- še domovine. Želja sekreta- riata in vseh brigadirjev je, da bi bile prihodnje leto na Kozjanskem dve mladinski delovni akciji, in sicer v Šen- tvidu zvezna, v Bistrici ob Sotli pa republiška. S tem bi se občutno izboljšali živl^nj- ski pogoji brigadirjev. Želi- mo si, da bi tako šentjurska kot tudi šmarska občina ra- zmislili o našem predlogu. Prav tako pa bi bilo potreb- no tudi nekaj sprememb na področju popoldanskih inte- resnih dejavnosti. Menim namreč, da so današnje obli- ke dela z mladimi že zastare- le in, da bi jih bUo potrebno dopolniti. Sicer pa, akcija je uspela in to je najpomemb- nejše!« IVANA FIDLER 5 SKUPNIMI MOČMI v trgovski delovni organi- zaciji Potrošnik, TOZD Pe- kama Štore, so v soboto, 21. avgusta, pripravili delavci skupnih služb skupaj z delav- ci iz neposredne proizvodnje, delovno akcijo. Akcije se je povsem prostovoljno udele- žilo devetnajst delavcev, ki jim to sploh ni bilo prvo takš- no delovno udejstvovanje. Sedaj, v poletnih mesecih, ko je večina delavcev na za- služenem letnem dopustu, si Storovska pekama na tak na- čin pomaga do nemotenega poslovanja. Število naročil ostaja, namreč ne glede na dopuste, na isti višini kot v drugih letnih časih in štorski peki se zavedajo, da v današ- njih zaostrenih gospodarskih pogojih pomeni vsako naro- čilo tudi obvezo za izpolnitev in da z vsakim naročilom tudi prispevajo k delovnim rezul- tatom celotnega kolektiva. Zares posnemanja vredne so akcije štorskih delavcev in prav gotovo bi se takšne »osvežitve« prilegle tudi v kakšni dmgi delovni organi- zaciji, ki sedaj morda odkla- nja naročila zaradi »pomanj- kanja« delavcev. CELJSKI SEJEM II POMEMBEN JUBILEJ Od 17. do 26. sept. 15. mednarodni sejem obrti Delo, ki ga je zastavilo po- slovno združenje za obrt, go- stinstvo in komunalo For- mator Celje pred petnajstimi leti, ko je po sklepu zbora slovenskih obrtnikov, 2. in 3. septembra 1967. leta na Do- brni, pripravilo prvi sejem obrti, dobiva tudi letos s pet- najsto ponovitvijo svojo po- trditev, da je bila takratna odločitev utemeljena. Ne sa- mo zaradi tradicije Celja kot organizatorja obrtniških sej- mov in razstav, pozneje go- spodarskih in drugih raz- stav, marveč tudi zaradi po- membnosti, ki jo ima obrt, oziroma drobno gospodar- stvo v našem gospodarskem življenju. Od prvega sejma obrti, ki je bil od 28. septembra do 6. oktobra 1968. leta, živi Celje svoje veliko sejemsko življe- nje, vsako leto večje in po- membnejše. Četudi je do letošnjega sej- ma še precej časa, so že znani glavni podatki o njem. Na vi- diku je največja tovrstna pri- reditev, ki jo ob kolektivu športno-rekreacijskega cen- tra Golovec pripravljata še Zveza obrtnih združenj Slo- venije in Splošno združenje drobnega gospodarstva naše republike. Na sejmu bo sodelovalo več kot 3800 samostojnih obrtnikov, ki so povezani v 62 obrtnih združenjih in 40 obrtnih zadrugah. Računajo, da bo na sejmu razstavljenih nad 5000 izdelkov. Sodelova- lo bo še okoli 70 obrtnih or- ganizacij združenega dela in številne pogodbene organi- zacije združenega dela. Tujci iz Madžarske, Avstrije in Ita- lije se bodo predstavili z opremo za potrebe obrti. Letošnji celjski sejem v hali Golovec bo imel pouda- rek na izdelkih, ki lahko na- domestijo uvoz, nadalje na tistih, ki jih izvažamo in se- veda na inovacijah. Sejem bo še opozoril na bogato po- nudbo domače in tuje opre- me ter reprodukcijskih ma- terialov za potrebe obrti. Pri- vlačna bo ponudba izdelkov za potrebe široke potrošnje itd. Kot vsako leto, bo tudi to- krat več strokovnih posveto- vanj, komercialnih dnevov, modne revije, revija pričesk itd. M. BOŽIČ DELEGACIJA ŠKOTSKIH SINDIKATOV V KORSU v okviru večdnevnega delovnega obiska v Sloveniji so v torek obiskali šmarsko občino predstavniki škotskih sindikatov. Delega- cija, v kateri sta bila generalni sekretar James Milne in prejšnji predsednik škotskih sindikatov Barr Pollock, delegacijo pa je spremljal I?ade Radovanovič, namestnik načelnika v mednarodnem oddelku predsedstva ZSJ, se je sešla s predstavniki organizacije združenega dela Kors v Rogaški Slatini in z vodstvom sindikatov v šmarski občini. Z njimi se je pogovarjala o delovanju sindikatov v sistemu socialističnega samoupravljanja. DS OBISK ČLANOV IS SRS V ŽALCU ponedeljek sta žalsko občino obiskala podpredsednik Slovenije Vlado Klemenčič in sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič. Najprej sta se s Predstavniki SOZD Hmezad pogovarjala o pričakovanih zultatih letošnjega dela in gospodarjenja, predvsem jih je ^'iirnala proizvodnja hmelja, živinoreja in sadjarstvo. Bili Zadovoljni z odkupom pšenice, saj je žalska občina z več 1000 odkupljenimi tonami na prvem mestu v celjski Siji, pa odkup še ni povsem pri kraju. Ogledali so si tudi, j^o napreduje gradnja nove regijske mlekarne v Arji vasi, jI^o poteka strojno obiranje in sušenje hmelja, ki je zdaj v ^ Jvetjem razmahu. Obiskali so kmeta kooperanta Vilija j. J^^a v Drešinji vasi, potem pa so se odpravili na plantaže olk TOZD Sadjarstvo Mirosan, kjer bodo letos pridelali Vagonov jabolk. Na sliki: od leve proti desni: Milan f^eževič. Vili Gajšek, Vlado Gorišek in Vlado Kneževič. TONE TAVČAR UMIK PLO - IN KAJ ZDAJ? Piše MARJAN SEDMAK Sicer redko uporabljani vprašaj je bil konec minulega tedna, ko je svetovni tisk objavljal poročila in komentarje na račun sporazuma o umiku sil PLO iz za- hodnega Bejruta, malodane obvezen se- stavni del naslovov na prvih straneh: PLO se umika - in kaj zdaj? Prvi odgovor je prišel že v ponedeljek. V okoliščinah, ki prav gotovo niso mo- gle zagotavljati pravega političnega konsenza, takšnega, kakršnega terjajo pravila demokratičnega soodločanja, je bil za predsednika libanonske republike izvoljen vodja desničarske falangistične milice Bešir Džemail. Izvoljen je bil na podlagi ustavnih določil, ki jih je Liba- non podedoval iz časov, ko so mu usodo krojili še v Parizu; izvoljen je bil ob odsotnosti pomembnega političnega (le- vica) in socialnoverskega (muslimanski del prebivalstva) izsečka libanonske družbe; in - ne nazadnje - izvoljen je bil v trenutku, ko je izraelska agresija po- vsem popačila siceršnja politična rav- notežja v Libanonu in odprla Beširu Džemailu, ki je kot libanonski maronit s svojo desničarsko falango (okoli 30.000 mož) tudi doslej nastopal kot varovanec Tel Aviva in kot sprednja straža Izraela v Libanonu, pot na oblast. Takšen razvoj dogodkov pa tudi že od- kriva zasnove strateških načrtov za mo- rebitni prihodnji »mir^ na Bližnjem vzhodu, pri čemer naj bi bil ta mir ame- riški mir. V teh načrtih naj bi Libanon kot ena od ključnih točk Bližnjega vzho- da postal sestavni del campdavidske ureditve bližnjevzhodnih navzkrižij, takšne ureditve, ki naj bi, oprta na tako imenovane zmerne režime, izgladila naj- hujša nasprotja med Izraelom in arab- skimi državami (prav ta nasprotja so namreč tista, ki arabske družbe močno potiskajo tako v notranjo radikalizacijo kot tudi v bolj radikalen odnos do ZDA) ter v okviru zasnove campdavidskih sporazumov zagotovila prevlado ZDA nad tem globalnostrateško (križišče po- membnih mednarodnih poti) in gospo- darsko (nafta) ključnim območjem sveta. Gre za scenarij, ta scenarij pa še ni uresničen. Umik PLO iz Bejruta je samo eden od elementov igre, v kateri je uma- zana opravila opravil Izrael, v kateri pa so ZDA tiste, ki nastopajo kot režiser. Za to, da bi se Libanon do kraja vključil v ta scenarij, je treba ustreči še nekaterim drugim zahtevam. Prva terja, da liba- nonska levica izgubi vlogo učinkovitega političnega faktorja in izvolitev Bešira Džemaila za predsednika libanonske re- publike je brez dvoma prvi korak k te- mu cilju. Druga pa terja oslabitev vloge, ki jo v Libanonu igra Sirija. Tako prva in druga zahteva, dajeta vedeti, da se napetost v Libanonu tudi po odhodu PLO še ne bo polegla in da je treba še nadalje računati z izbruhi hudih - in tudi krvavih - napetosti vsaj še na dveh frontah: na fronti med libanonsko falan- gistično desnico in pa levico, ki je z od- hodom PLO usodno oslabljena; ter na fronti med Izraelom in Sirijo. S to podobo v ozadju pa je končno moč bolje razumeti tudi tisto ameriško rav- nanje, ki ga je velik del sveta v tem dolgem poletnem obleganju Bejruta krstil za sramotnega. Ob vseh govoricah o tem, kako huda postajajo zaradi vdora v Libanon navzkrižja med ameriško in izraelsko politiko, med Reaganom in Be- ginom, so ZDA v svetovni organizaciji dosledno in učinkovito blokirale vse ini- ciative, katerih cilj je bil v najkrajšem času ustaviti agresijo in prelivanje krvi. Interes ZDA je bil pač ta, da se del sce- narija, ki je vključeval invazijo Izraela v Libanon, dopolni, zaradi česar ZDA svetovni organizaciji niso dopustile takšnega ukrepanja, ki bi pokvarilo izvedbo scenarija. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 26. avgust 19^ NALOŽBENI NAČRTI STEKLARNE 10 MlUJONOV $ IZVOZA Naložba naj bi bila zaključena 1965. - 540 delavcev več v steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini načrtujejo velik naložbeni zalogaj, ki so ga sprejeli tudi kot sestavino svojega srednjeročnega pla- na. Z naložbo naj bi začeli v začetku prihodnjega leta, zaključena pa naj bi bila v drugi polovici leta 1985. Naložbeni program je ob- sežen in po sestavi zelo raz- novrsten. Predvideva na- mreč izgradnjo nove topilni- ške hale in postavitev kodne peči, katere zmogljivost bi bila 12 ton steklene mase na dan. Ob njej želijo v Steklar- ni postaviti tudi avtomatske linije za pihanje oziroma sti- skanje stekla, ki bi omogoči- le nepretrgano proizvodnjo in vplivale na večjo produk- tivnost dela. Ob topilniški hali pa naj bi po naložbenem programu zrasla v Steklarni tudi nova proizvodna hala za brušenje steklenih proizvod- ov in za skladiščenje poliz- delkov in končnih izdelkov ter nova kislinska polirnica. V novi proizvodni hali naj bi stekli tudi novi brusilni stro- ji in trije novi brusilni avto- mati, s katerimi bi ročno brušenje stekla zamenjali z avtomatskim. Program pre- dvideva še ureditev interne- ga transporta med proizvod- nimi oddelki za oblikovanje in obdelavo stekla, prehod od mazuta kot energetskega vira na zemeljski plin in elektriko, pa tudi obnovitev in razširitev objektov druž- bene prehrane, garderob in drugih delovnih prostorov. V Steklarni so natanko opredelili tudi namen, ki ga želijo doseči z uresničitvijo naložbenega programa. V prvi vrsti bi lahko poslej za- dostili velikemu povpraše- vanju po kristalnem steklu na konvertibilnem tržišču ter prešli na avtomatsko strojno proizvodnjo stekle- nih izdelkov, ki bi omogočila izdelavo večjih serij in nižje cene proizvodov v primerja- vi z izdelki ročne proizvod- nje. Bistveno bi se lahko po- večala tudi produktivnost dela, na kar bi vplivala na novo vpeljana strojno inten- zivna proizvodnja na novih Unijah in delo v treh izme- nah. Ob tem pa bi v Steklar- ni odmašili sedaj ozka grla v proizvodnji, olajšali delovne pogoje zaposlenim, prešli na cenejše in zanesljivejše vire energije, uredili družbeno prehrano delavcem in nena- zadnje povečali paleto proiz- vodov in s tem ponudbo na domačem in tujem trgu. Z vsem tem pa si obetajo tudi veliko večji neto devizni efekt s prodajo izdelkov na konvertibilnem trgu. Kajti, po zagonu nove naložbe bi se proizvodnja kristalnega bru- šenega stekla povečala za 2.800.000 kosov, kar pomeni povečano vrednost proiz- vodnje za 970 milijonov di- narjev. Od tega pa bi v Ste- klarni lahko izvozili na kon- vertibilno tržišče za 10 mili- jonov dolarjev izdelkov. Seveda pa bo uresničitev celotnega naložbenega pro- grama terjala velika sred- stva, kar milijardo in 100 mi- lijonov dinarjev. Vendar pa v Steklarni zagotavljajo, da bodo potrebna naložbena sredstva zbrali s pomočjo zainteresiranih sovlagate- ljev, računajo tudi na kredit- no pomoč bank, znatna sred- stva pa bodo vložili tudi sa- mi. Ko bo naložba realizira- na, bi lahko v Steklarni na novo zaposlili 540 delavcev. DAMJANA STAMEJČIC KONUS SLOVENSKE KONJICE AKCIJA JE ORGANIZIRANA Olirepiti bo treba zunanjetrgovinsko službo v Konusu so v prvem pol- letju dobro gospodarili. O tem govore podatki o pollet- nem poslovanju. V primerja- vi z enakim obdobjem lan- skega leta se je dohodek po- večal za 36 odstotkov, čisti dohodek za 42, zato so se tu- di osebni dohodki povečali za 25 odstotkov. Kljub mno- gim težavam je bil tudi izvoz kot prednostna naloga te de- lovne organizacije, uspešno realiziran. Plan izvoza je bil na ravni delovne organizaci- je presežen za 17 odstotkov in je bil, v primerjavi z lan- skoletnim uvozom v prvih šestih mesecih, večji za 28 odstotkov. Tako v prvih še- stih mesecih. Kako pa v dru- gem polletju, v pogojih go- spodarjenja, ki so in bodo nedvomno trši, ožji? Zavedajoč se vseh proble- mov, ki so že prisotni, in ti- stih, ki so na vidiku, so šli v Konusu pravočasno »v akci- jo«. Na ravni delovne organi- zacije in v posameznih te- meljnih organizacijah so izo- blikovali plan oziroma pro- grame stabilizacijskih ukre- pov za drugo polovico letoš- njega leta. Programi vsebujejo vrsto ukrepov z enotnim ciljem, da se izvoz povsod kar v naj- večji možni meri poveča in da se istočasno zmanjšajo uvozne potrebe na mini- mum, da se sedanji uvoz su- rovin in repromaterialov po- stopoma nadomešča z doma- čimi materiali. Za uspešno uresničevanje programov stabilizacijskih ukrepov delujejo na ravni delovne organizacije in v te- meljnih organizacijah poseb- ni štabi s stalno nalogo, do- polnjevati te programe ter skrbeti za uresničevanje le- teh. Štabi morajo o poteku teh nalog vsak mesec poro- čati samoupravnim orga- nom. Medsebojno rešujejo skupno problematiko in sprejemajo sklepe za realiza- cijo plana proizvodnje, izvo- za in prodaje na domačem trgu. Sprememba deviznega za- kona je tudi Konusu prinesla nekatere težave, ki jih bo možno reševati v tesni pove- zavi s potrošniki Konusovih materialov, s tistimi indu- strijami oziroma organizaci- jami, ki končne izdelke izva- žajo na tuja tržišča. Tako bo mogoče reševati problemati- ko oskrbe s pomožnimi in drugimi materiali za Konu- sovo osnovno proizvodnjo. Ta še do danes ni stala, ker so se vsi problemi pravoča- sno razreševali. Oceniti, ka- ko bo v prihodnjih mesecih, danes še ni mogoče. V Konu- su glede nadaljnje proizvod- nje niso črnogledi. FVavijo, da do večjih zastojev najbrž ne bo prišlo. Za uspešno uresničitev izvoza kot prednostne nalo- ge predvideva stabilizacijski program tudi okrepitev zu- nanje trgovinske službe, po- večanje števila zaposlenih, saj bo le tako mogoče zado- voljivo izpeljati vse izvozne naloge. V Konusu razmišlja- jo tudi o kadrovskih spre- membah v smislu boljše or- ganizacije dela. MARJELA AGRE2 ELKROJ VEČA IZVOZ V Elkroju Nazarje bodo v letošnjem letu izvoz podvojil To dokazujejo tudi že letošnji polletni rezultati, ki so jH izpolnili. Največ izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo, in ti hlač. Letos jih bodo prodali kar 350 tisoč. Na sliki: Delavc Elkroja so minuli petek za kupca v ZRN naložili kamion prikolico z izdelki Elkroja. . T.TAVČAl ŠMARJE: ŠTIRJE IZGUBAŠI v prvem polletju letošnjega leta so štiri temeljne organia cije združenega dela v občini Šmarje pri Jalšah poslovale: izgubo. To sta tozda Kmetijstvo ter Proizvodnja in storit« KK Šmarje, tozd Komunala v Gokopu in tozd Toper Šmarje, Izguba v teh temeljnih organizacijah se je pojala že v prven četrtletju, vendar sta jo tozda Komunala in Toper zmanjšali medtem ko je izguba v obeh omenjenih tozdih KK Šmarj« še narastla. Izgube v občini Šmarje so tako ob polletju presegle« milijonov dinarjev. Po zagotovilih temeljnih organizacij P< jo bodo do konca leta močno zmanjšali ali celo odpravib. DS ŠENTJUR: KAKO IZ NERAZVITOSTI V ZOŽENIH POGOJIH GOSPODARJENJA v občini Šentjur pri Celju so izhajajoč iz zaostrenih gospodarskih razmer zno- va proučili razvojne možnosti gospodar- stva in družbenih dejavnosti. V ocenah razvojnih možnosti so poudarili, da bi bilo treba tudi v prihodnje znatno po- speševati razvoj te manj razvite občine, saj bi se le tako približali razvitejšim občinam v Sloveniji. Sicer pa v zvezi z nadaljnjim razvojem v šentjurski občini poudarjajo troje: najprej, da bi morali v tem trenutku pospešeno razvijati pred- vsem kmetijstvo in proizvodnjo hrane, dalje, da bi morali svoj razvoj bolj kot doslej povezati s predelovanjem doma- čih surovin, predvsem v lesni in kovin- sko-predelovalni industriji in tretje, da bi morali v preteklih letih pridobljen družbeni standard v občini zadržati in dejavnosti ustrezno financirati. Vendar pa Šentjurčani menijo, da bodo le z veli- ko težavo zadržali nivo izobraževanja, zdravstva in drugih dejavnosti na ravni Slovenije. To pa tudi zato, ker po mne- nju predstavnikov te manj razvite obči- ne v Sloveniji v tem trenutku izostajajo tisti inštrumentariji, ki so v preteklih desetih letih, ko je bil v veljavi zakon, delovali v smeri izenačevanja pogojev med razvitimi in manj razvitimi občina- mi v Sloveniji. Prav zaradi tega so Šmarčani in Šent- jurčani pripravili v slovenski delegatski skupščini predloge za spremembo seda- njega sistema pri pospeševanju manj ra- zvitih območij v Sloveniji. Skupaj so namreč ugotavljali, da je bil za razliko od prejšnjega srednjeročnega obdobja sedaj izničen glavni del stimulacij, ki naj bi jih imelo združeno delo pri vlaga- njih na manj razvitih območjih. Zato bi bilo treba te stimulacije znova vzposta- viti. Pomembno pa je tudi, da bi med razvitimi občinami, ki so po pravilu veli- ki potrošniki hrane in manj razvitimi, ki so pretežno proizvajalci hrane, čimprej prišlo do skupnih dogovorov o vlaga- njih v večjo proizvodnjo hrane na manj razvitih območjih. Nenazadnje pa je ve- likega pomena za manj razvite občine tudi to, da bi prispevkovni sistem za interesne dejavnosti dosledno uveljavili na domicilnem principu, kar pomeni, da bi se sredstva zbirala tam, kjer delavec živi. Ob uresničitvi glavnih razvojnih na- log in ob predpostavki, da bi ponovno zaživeli stimulativni vzvodi za pospeše- vanje razvoja manj razvitih občin v Slo- veniji, bi v sedaj manj razviti Šentjurski občini ob koncu srednjeročnega obdob- ja uresničili pomemben razvojni cilj: do- segli bi namreč stopnjo razvoja, ki bi jih odluščila iz kroga manj razvitih občin v Sloveniji, prav tako pa bi odpadla tudi njihova odvisnost od solidarnostnih sredstev za družbene dejavnosti. To pa je cilj, ki ga v teh težkih gospodarskih razmerah ne bo ravno lahko doseči. DS GRADNJA ŽALEC VEC IZDELKOV V IZVOZ S polletnimi rezultati v Gradnji niso zadovoljni Po preteku prvega polletja letošnjega leta so tudi v in- dustriji gradbenega materia- la Gradnja iz Žalca temeljito ocenili dosežene rezultate, tako v okviru samoupravnih organov, kot tudi družbeno političnih organizacij, ter sprejeli ustrezne zaključke in ukrepe, ki so zajeti na po- dročju t. im. antiinflacijske- ga oziroma stabilizacijskega programa. Ugotovili so, da z dosežki glede na zastavljene cilje ne morejo biti zadovolj- ni, saj je celoten prihodek porasel le za 4% v primerjavi s preteklim letom. Dejstvo je, da so si v začetku leta za- stavili izredno smel pro- gram, po katerem naj bi se fizični obseg proizvodnje po- večal za celih 17%, za kar pa bodo nedvomno potrebni večji napori. Delno opravičilo za slabo izvedene načrte bi lahko poi- skcili v tem, da so Gradnjo Žalec močno prizadeli ukre- pi na področju zmanjševanja investicij, še posebno v večje industrijske objekte, kar vpliva predvsem na prodajo določenih profilov iz progra- ma »Schiedel« dimnikov. Prav tako je tudi trgovina zmanjševala obratna sred- stva in s tem zaloga njihovih proizvodov, kar velja tudi za področje gradbene opera- tive. Kljub temu pa v tej delov- ni organizaciji dosegajo soli- dno rast osebnih dohodkov, ki so v skladu z rezultati pro- izvodnje. Tako se osebni do- hodki dvigujejo z indeksom 142, medtem ko je čisti doho- dek, glede na skupni, pora- sel z indeksom 117. Pohval- no je tudi, da so porabljena sredstva celo izpod 100%, kar seveda povečuje možno- sti za čimbolj stabilizacijsko poslovanje. V naslednjem polletju si- cer ne pričakujejo ugodnej- ših razmerij, kljub temu pa nameravajo doseči planirani obseg proizvodnje. Tako so iz dosedanjih ocen sprejeli dva osnovna sklepa. FWi za- jema samo področje proiz- vodnje, na katerem bodo po- trebna maksimalna prizade- vanja slehernega delavca čimvečjo produktivnost del2 in zmanjšanje proizvodnilj stroškov, po drugi strani pf morajo še izboljšati uveljavi' tev na tržišču, kjer imajo ^ številne možnosti. Tako im^" jo doslej zadovoljivo pokri"^ le področje SR Sloveniji Hrvaške in Bosne in Herce- govine, medtem ko na ost^^ lih, predvsem pa v tujini." dosegajo željenih uspeho^ Vendar pa so se dela na te"; področju že premaknila mrtve točke. Proizvodni program za P^^ hodnje polletno obdobje s sprejeli predvsem na podl^ temeljite proučitve obsto) čega, oblikovati pa ga boo morali iz vidika potreb tr^^ šča ter dopolniti v zvezi s^ im. vzporednim proizvo nim programom, da bi la^ najbolj realno zastavili daljnje delo. Potruditi se ^^ do morali predvsem na P dročju prodaje ter izj^ ukrepe tako na domače kot tudi na tujem tržiš^*^' I 34 - 26. avgust 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 PREVOZI ŠOLSKE MLADINE (E2AVE BODO! fi9ko zagotoviti dovolj avtobusov? Bliža se čas, ko bodo na jolskih hodnikih znova za- tingljali šolski zvonci, klopi pa bodo ponovno zasedene. 2opet pa se bodo zapolnili jt^ni avtobusi, ki prevaža- jo šolarje do hramov učeno- sti, Kako so na to pripravlje- ni pri celjskem Izletniku, smo poskušali ugotoviti v pogovoru z direktorjem 10ZD potniški avtobusni promet Jankom Cesarjem. Če bi zelo na kratko strnili ugotovitve,- lahko tudi v le- tošnjem letu pričakujemo, vsaj na začetku šolskega le- ta, že ustaljene težave. Kot vsako leto bodo ob času pri- hodov in odhodov mladine v Celje in domov zagotovljeni Šolski avtobusi, poleg njih )a še dodatni prevozi. Zal pa e eden največjih problemov jrav število vozačev, saj toč- lejših podatkov ne vedo vse lo začetka pouka, ko skliče- ravnatelje srednjih šol. O umestnosti takšnega zavla- (Jevanja se lahko upravičeno sprašujemo. Nihče od pri- stojnih se očitno ne zanima za zmožnosti prevoznika, ki v prvih dneh septembra res nima lahkega dela. Mar na bi bilo enostavneje, da bi dijaki že ob vpisu v srednje šole poleg ostalih podatkov pripi- sali še način prevoza, tako da bi bili rezultati znani vsaj •nesec dni pred začetkom pouka? S temi bi nato sku- Paj s prevoznikom uskladili program in cene, saj se očit- no nihče ne vpraša, kakšne ^ zmožnosti. Drug problem je prezase- denost avtobusov zaradi ma- lomarnosti dijakov samih. Vsi namreč čakajo na zadnji avtobus, s katerim bi se lah- ko odpeljali v šolo, potem pa krivijo avtobusno podjetje, češ da daje na razpolago pre- malo vozil. Dejstvo je, da po temeljnem zakonu o varno- sti na cesti vozniki ne smejo sprejemati večjega števila potnikov, kot je registriranih mest in tako se neredko zgo- di, da prepKjlni avtobusi na posameznih postajah ne ustavijo. Vsako leto pa se pojavljajo tudi težave s prodajo meseč- nih vozovnic, saj je v dnevih okoli začetka meseca ob pro- dajnih mestih vselej nepre- gledna kopica čakajočih. Tu- di to so pri Izletniku že po- skusili rešiti s tem, da so pro- dajo kart prestavili v šole sa- me, vendar pa delo ni steklo. Podobno se dogaja tudi na celjski avtobusni postaji, kjer imajo ob okencu za izda- jo mesečnih vozovnic ves mesec zaposlenega usluž- benca, pa vendar večina dija- kov pride ponje šele v »kri- tičnih« dneh. V teh dneh potekajo tudi sestanki odbora za potniški promet pri poslovni skupno- sti avtoprevoznikov Sloveni- je, na kateri med drugim raz- pravljajo o popustih pri pre- vozu srednješolske mladine. Zaradi spremenjene struktu- re stroškov se bo komercial- ni popust znižal od prejšnjih 25% na sedanjih 19%. Prav tako pa se bodo cene vozov- nic dvignile za 6% v primer- javi z lanskoletnimi, saj po- dražitve bencina ne morejo ostati brez posledic. P. Z ČRNOUCA KM NOVE CESTE Povezava s Šentjurjem bo boljša Cesta, ki povezuje Crnilico s Pregrado in Tratno, je končno zgrajena. Asfaltno prevleko so položili v dolžini kilometra in s tem so krajani pridobili boljšo povezavo s Šentjurjem. Veliko dela, na- porov in odrekanj je bilo po- trebnih, da je gradbeni od- bor s predsednikom Rudi- jem Cuješem na čelu, uspel pripraviti vse potrebno za pričetek gradnje. Denarna sredstva, ki po predračunu znašajo 152 milj. dinarjev, so prispevali krajani sami. Kra- jevna skupnost Sentjur-oko- lica, predvsem Vaški skup- nosti Grobelno in Nova vas. Železarna Store, Ribiška družina Voglajna, Območna vodna skupnost in Občinska komunalno cestna skupnost. Gradbeni odbor pa sta zelo razočarali Krajevna skup- nost Slivnica, ki ima ob cesti isto število krajanov kot KS Šentjur-okolica, pa vendarle ni pristopila' k načrtovanju in izvajanju gradbenih del, in delovna organizacija Nivo Celje, ki je prav tako odsto- pila od sodelovanja pri grad- nji prepotrebne ceste. Ampak naj so bile težave v začetku še t^o velike in na- videzno nepremostljive, so krajani dokazali, da je v slogi moč in tako v soboto, 21. av- gusta, slovesno odprli no- vozgrajeno cesto. Trak je prerezal Jaka Šešerko, ki je na ta odsek ceste vezan že skorajda vse svoje življenje, saj je že pred več kot štiride- setimi leti skupaj z bratom in še nekaj sovaščani tlakoval cesto in tako vzdrževal v voz- nem stanju edino prometni- co v teh krajih. Slovesnosti ob otvoritvi ceste so se ude- ležili tudi vsi tisti, ki so naj- zaslužnejši za to, da je grad- benemu odboru vendarle uspelo modernizirati cesto. Tako so se v soboto najprej na Catrovem hribu v Crnoli- ci, potem pa v Ribiškem do- mu ob Slivniškem jezeru, poleg krajanov zbrali tudi pomočnik glavnega direk- torja Prometno, gostinsko in turističnega podjetja Izlet- nik Celje Lojze Selič, pred- sednik sveta Krajevne skup- nosti Sentjur-okolica Franc Kodrič, tajnik Ribiške druži- ne Voglajna, Milan Štraus, tajnik Krajevne skupnosti Šentjur-okolica, Jože Arlič, tajnik Občinske komunalno cestne skupnosti. Drago Mackovšek, predsednik Izvršnega sveta SO Šentjur, Ivan Jager in predstavnik Železarne Štore Gvido Gra- dišnik. IVANA FIDLER Z OBNOVO SO POHITELI Te dni je Vrunčeva ulica zaprta za promet. Po načrtih naj bi jo obnavljali šele leta 1986, ker pa sodi k zahodni magistrali, ki jo bodo nasled- nje leto spet začeli graditi, so z deli pohiteli. Ulica bo tako prenovljena do 30. oktobra. To je prvi projekt iz pro- grama tretjega samoprispev- ka in hkrati zadnji v zazidal- nem načrtu Dolgega polja. Ulica bo široka 6,5 metrov, uredili bodo pločnike za peš- ce, železnišld prehod in na križišču z Dečkovo postavili semaforje. Dela vodi Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo in pri tem sodeluje s krajevno skupnostjo, ki je imenovala gradbeni odbor, da soodloča pri pomembnej- ših vprašanjih. Krajevna skupnost tudi prispeva 2 mi- lijona din iz referendumskih sredstev. Investicija za obno- vo ceste znaša po predraču- nih 10,5 milijonov din, uredi tev železniškega prehoda 1,5 milijona, 3 milijone pa bo stala ureditev zemljišča. Del sredstev bo prispevala Ko- munalna skupnost. Dela izvaja Cestno podjet- je Celje, ki se srečuje s teža- vami, saj številni stari komu- nalni vodi niso označeni v načrtih. Tako prihaja do za- stojev, vendar se trudijo, da bi s prenovo zaključili do do- govorjenega roka. Na sliki: Dela pri obnovi Vrunčeve ulice so že v pol- nem zamahu. TATJANA PODGORŠEK PEŠNICA Ml VEČ PROBLEM Dela na ureditvi hudourni- ka v Hruševcu in na Pesnici so vendarle končana. Tako je konec tudi nevolji krajanov, ki so ob vsakem deževju imeli številne nevšečnosti z vodo, ki je prestopila brego- ve ir napravila veliko škode. KDOR HOČE USTVARJA TI MORA BITI VESEL Misel iz naslova je življenj- ska popotnica MAKSIMI- LJANA SAMCA, ki jo je spoznal med študijem na klasični gimnaziji v Maribo- ru. Bil je sodijak številnih danes močno poznanih slo- vensko ustvarjalnih mož, vendar se je sam odločil dru- gače. MAKSIMILJAN SAMEC: Mnogi so me spraševali, za- kaj sem seodločil za poklic delavca v gostinstvu, pa sem odgovoril - zato, ker ga eno- stavno imam rad!« Takšen je Maksimiljan Sa- mec, rojen v Mariboru, ki pa že dvajset let živi v zaselku Hrenova pri Strmcu blizu Vojnika. Po poklicu je go- stinski tehnik ter je v tem trenutku direktor TOZD Oj- strica, ki je v sklopu Gostin- skega podjetja Celje, to pa je združeno v SOZD Merx. TOZD Ojstrica ima trenutno sedem obratov - Ojstrico, Ri- biča, Branibor, Ameriko, Bi- zeljčana v Štorah, Lovca v Vojniku in Turista na Fran- kolovem. V vseh sedmih obratih je zaposlenih 105 de- lavcev. Maksimiljan Samec je ^a svoje delo pred tedni prejel tudi visoko državno odliko- vanje Red dela s srebrnim vencem! NT: Ko ste postali go- stinski tehnik, kakšna je bila vaša pot? MAKSIMILJAN SAMEC: »Gimnazijo sem končal v Mariboru, gostinski tehnik sem postal v Ljubljani. Nato sem odšel za referenta za ka- dre pri gostinski zbornici v takratnem okraju Koper. Sledila je pot v Celje, kjer sem bil šest in pol let pomoč- nik direktorja Kolodvorske restavracije, nato štiri leta di- rektor Gostinskega podjetja Hotel Planina v Slovenski Bistrici, nakar sem se 1. mar- ca 1972 vrnil v Celje in postal direktor bivšega Gostinske- ga podjetja Ojstrica oz. seda- nje temeljne organizacije. Na delovnih mestih sem prak- tično prepotoval celotno Slo- venijo.« NT: Vseskozi ste na od- govornih delovnih me- stih, ki zahtevajo celga človeka. Zmorete ob vsem tem ša kaj druge- ga, saj vemo, da je delo vaše osnovno vodilo. MAKSIMILJAN SAMEC: »V Krajevni skupnosti Strmec pri Vojniku sem bil zadnji dve mandatni dobi se- kretar Osnovne organizacije zveze komunistov, zdaj pa sem predsednik komisije za kadrovska vprašanja, vodja delegacije za izobraževanje v KS in sodik-porotnik Višje- ga sodišča v Celju. Sem pa tudi tajnik Medobčinske če- belarske zveze Celje.« NT: Imate tudi sami če- bele? MAKSIMILJAN SAMEC: »Največji hobi mi je čebelar- stvo. Imam šest gospodar- skih in nekaj rezer\'nih dru- žin. Gospodarska družina je tista, ki prinaša med. Ta je letos zelo kvsiliteten, imam pa cvetličnega in kostanjeve- ga. Letos sem ga pridel^ oz. so ga pridelalo pridne čebele že 140 kilogramov. Prodajam ga ne, vse razdelim med pri- jatelje in znance. Cebalarjem že pet let in to na stalnem mestu ob domu. Panjev ne prestavljam. S čebelami je dovolj dela, zato števila pa- njev ne mislim širiti, saj takšno delo zahteva celega človeka.« NT: Ste morda tudi go- bar? MAKSIMILJAN SAMEC: •Živim takorekoč sredi goz- dov in zato sem tudi gobar. Letošnja sezona je bila do- bra, vendar, žal, kratka.- NT: Vrniva se h gostin- skemu poklicu, kajti ta je zelo občutljiv in se te- ga mladi gostinski de- lavci danes premalo za- vedajo ... MAKSIMILJAN SAMEC: »To je res. Včasih so gostin- ski delavci gosta ob vstopu v lokal popeljali do UREJENE mize. Danes tega skoraj ni več. Na to me celo znanci na ulici opozarjajo. Veste, če sem si nek poklic izbral, ga moram tudi z veseljem opravljati. Polovičarstvo ni dobro, kajti potem je bolje nič. Sicer pa velja to za vse poklice. Sam imam rad ta poklic in človeka boli, če so drugi gostinski delavci »ne- popolni«. Ce si stranko do- bro postregel je tudi za de- lavca dober občutek, ker-je dobro opravil svoje delo. To je največ vredno. Tega se de- lavci premalo zavedajo.« NT: Kaj je za vas opravljanje poklica? MAKSIMILJAN SAMEC: »Delati je treba z dušo in te- lesom, kajti p>otem so tudi re- zultati in če so rezultati, je človek zadovoljen. Za dose- go vsega tega pa je potrebno veliko dela in naporov.« NT: Kaj že: zagotavlja uspeh pri gostinskem po- klicu? MAKSIMILJAN SAMEC: »Prijazen nasmeh in dobra, vljudna beseda, vse to je že pol uspeha.« NT: Natakarska pošte- nost? MAKSIMILJAN SAMEC: »Ce gost spozna, da si ga »oguljufal« verjetnrr bo več prišel. To pa je slabo. Go- stinski delavec mora poleg ostalih lastnosti imeti pred- vsem občutek za resnično in stalno poštenost.« V času pogovora ja bil Maksimiljan Samec prvi dan na dopustu. Najprej sva se pogovarjala v Strmcu, nato pa me je popeljal še na svoj dom, ki ga urejuje sam. Tam je kaj videti... MAKSIMILJAN SAMEC: »Verjetno ne bi našli vrste sadja, ki je ne bi gojil. Imam celo lešnike, orehe, ribez, zimska in letna jabolka, hru- ške, breskve, marelice, groz- dje in še bi se kaj našlo. Zem- ljo za \Tt sem znosil sam v košu po strmini, ko sem se opiral na dve palici. Rož tudi ne manjka, fižola tudi ne, tu so še kumarice, paradižnik in poglejte to.« Ima namreč takšno papri- ko, da jo težko še na tržnici kupiš! Polna je in velika. Z njegove domačije je preču- dovit pogled na Celje in Šmartno v Rožni dolini na eni strani ter na drugi na Strmec proti Vojniku. Socki in Vitanju... NT: Vse to pa delate sami? MAKSIMILJAN SAMEC se v svoji skromnosti zasme- ji in tiho pove: »Vse delam sam. samo lesene brajdne stebre mi je pomagal sestavi- ti sosed. Sam tudi perem, li- kam, kuham, skratka, uživam v delu.« Resnično lepo se je bilo pogovarjati z Maksimilja- nom Samcem, ki si je za svo- je delo in pripadnost naši ustvaijalni družbi še kako zaslužil visoko državno odli- kovanje, ki ga je prejel. TONE VRABL 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 26. avgust 19^ GORENJEMA SVETOVNI RAZSTA VI KARDIOLOŠKE OPREME V MOSKVI Na devetem kardiološkem svetovnem kongresu v Moskvi so posebno pozornost posvetili tehničnim pri- pomočkom, v glavnem elektronskim napravam v kar- dioloških laboratorijih. Med številnimi proizvajalci iz vsega sveta so sodelo- vale tudi delovne organizacije Krka, Lek, Bosnalijek in Gorenje. Čeprav maloštevilni, so Jugoslovani vzbudili veliko zanimanje na razstavi, ki je spremljala kongres, na katerem je bilo zbranih kar 6000 kardiologov. Gorenje je na razstavi prikazalo medicinski opazo- valnik MO 101 ter mikroračunalniški EKG analizator MAE lOl. Izdelka sta plod domačih raziskav in raz- voja, mag. Damjan Zazula pa je o sodelovanju na raz- stavi v Moskvi povedal: »Razstavni prostor smo opremili skromno, v duhu stabilizacije, vendar estetsko in funkcionalno. Delo smo si razdelili tako, da je bilo dogajanje za obisko- valce zanimivo ob vsakem času. S pomočjo kardio- grafa in kolesa smo delovanje obeh naših aparatov predstavili praktično. Neposredno smo preverjali in analizirali delovanje srca demonstratorja, ki je prevzel vlogo ,bolnika'. Tak način prikazovanja je ljudi privla- čeval in lahko trdim, da sta naši napravi navdušili in prepričali o uporabnosti in kakovosti prav vsakogar, ne samo kardiologe, temveč tudi raziskovalce številnih institutov in druge.« Gorenje izdeluje EKG analizator, ki ga je moč pri- ključiti na že obstoječo opremo v vsakem kariodolo- škem laboratoriju. To pa je velika prednost pred dru- gimi in v to so se prepričali tudi v Moskvi. Najbolj pa so biU veseli dveh priznanj, ki so jih prejeli za razvojne dosežke in za nastop na razstavi. HINKO JERCIC PIVOVARNA LAŠKO MUHI NA EN MAH Primerf vreden posnemanja Pivovarna Laško je bila dolga leta na »črni listi« one- snaževalcev voda. Bila je eden glavnih krivcev, da je Savinja tekla od Laškega da- lje še bolj umazana. Onesnaženost reke je pov- zročala odpadna kvasna su- spenzija, ki je še do nedavna iz tovarne potovala po kana- lih in se izlivala v Savinjo. Zavedajoč se tega širšega problema in ob razmišlja- njih, kako te, do tedaj odpa- dne snovi, koristno uporabi- ti, so se v Pivovarni Laško domislili, da je mogoče to odpadno tekočino sušiti, saj vsebuje veliko hranljivih snovi. Glavni proizvod, ki so ga s sušenjem »proizvedli« iz odpadne kvasne suspenzije, je odpadni suhi pivski kvas, ki ga danes s pridom uporab- ljajo živinorejci, saj je novi proizvod po hranljivosti enak sojini moki. Po lanskoletnih prvih po- skusih bodo v Pivovarni le- tos pridobili pfibližno 200 ton odpadnega pivskega kvasa, odjemalec vseh koli- čin pa je Hmezad iz Žalca, ki izvaža približno polovico teh količin. Pivovarni Laško so se pridružile še nekatere druge: Union iz Ljubljane, karlovška pivovarna in mari- borski Tališ, ki so imele do sedaj podoben problem z onesnaževanjem. V drugi fazi razvoja tehno- logije pri pridobivanju hran- ljivih snovi iz odpadne kva- sne suspenzije bo ta, do ne- davna odpadni material, možno izkoristiti tudi za pre- hrano v obliki beljakovin- skih koncentratov. Za ta »poživila« se danes zanimajo predvsem športniki. Dve muhi na en mah, bi lahko rekli ob tej zamisli in njeni realizaciji, ki je v Pivo- varni Laško rezultat nene- hnih razmišljanj, kako bolje gospodariti in izkoristiti vse skrite rezerve in možnosti. V opisanem primeru je dose- žek pomemben z dveh vidi- kov: iz ekonomskega in eko- loškega. Pa še morda z vzgoj- nega. M.A. RAZMIŠLJAMO ZIVUENJE Z INFLACIJO - DOKLEJ? Nujno bo zvišati produi€tivnost, Iti Je vedriia v senci zidanja cen Ce je bil moto prve polovice prete- klega desetletja »živeti z inflacijo« celo v razvitih državah, sedaj tudi pri nas iščemo odgovor, kako se za vedno od- lepiti od te neljube spremljevalke go- spodarskih in denarnih tokov. Protiin- flacijski program, ki ga je ponudila ko- misija za vprašanja ekonomske stabili- zacije, je sprejemljiv, čeprav tudi to- krat ne moremo govoriti o hitrih spre- membah. Še celo leta 1985 lahko raču- namo z deset odstotno inflacijo. Kljub odločitvi Zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen za prihodnjih šest me- secev in poostreni kreditni politiki, ki naj bi zavrla rast inflacije, bo stopnja le-te letos dosegla namesto predvide- nih 15 do 20 najmanj 25 ali celo 27 odstotkov. Velja poudariti, da s^ je inflacija raz- bohotila predvsem zaradi domačih in le deloma zaradi uvoznih cen, in je v zadnjih letih prejšnjega in v prvih letih tega desetletja grozila, da se dodobra razplamti. In tako kot se v jugoslovan- skem gospodarstvu formirajo cene, na stroškovnem principu, jih je težko za dalj časa obrzdati. Enostavno je obve- ljalo prepričanje, da se morajo cene povečati vsaj enkrat letno in če je za to priložnost, celo dvakrat. Ob izdelavi vsakoletne resolucije o ekonomskem in socialnem razvoju dr- žave in ftb sprejemanju srednjeročnih planov Be postavlja vprašanje, doklej še lahko živimo z inflacijo. Želje so bile doslej veliko pred realnimi mož- nostmi. Dohodek je manjši od potreb- nega, investicije v breme bodoče aku- mulacije in angažiranje celo do 40 od- stotkov družbenega proizvoda v ta na- men, simbolična rast produktivnosti v primerjavi z državami, ki so na enaki razvojni stopnji, zapostavljanje ključ- nih faktorjev dobrega gospodarjenja, nezadostno spoštovanje tržnih eko- nomskih zakonitosti, neizpolnjevanje podpisanih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, vse to pu- šča vidno sled v našem vsakdanjiku. V različnih inačicah se že dvanajst let menjujejo stabilizacijski programi, vsi dobro ocenjeni in sprejeti, toda ni- koli realizirani. Zadnji štirje srednje- ročni plani niso bili uresničeni - pete- ga krčimo, čeprav je tudi zanj gorela »zelena luč«. Optimizem zbujajo osno- ve dolgoročnega programa ekonom- ske stabilizacije, na katerih je komisija zveznih družbenih svetov dolgo dela- la. Pojavili so se tudi prvi predlogi v zvezi s protiinflacijskim programom, detaljni razrez ekonomskih odnosov s tujino, načrti o zaposlovanju in stano- vanski izgradnji. Preostalih 13 progra- mov pa bodo predložili jeseni. O začetnih osnovah dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije so bile izrečene že prve ocene in vsa pod- pora takšnim prizadevanjem. Normal- no je, da zbuja protiinflacijski pro- gram veliko pozornosti, saj je od nje- gove dosledne realizacije, ki za marsi- koga ne bo ugodna, odvisna reafirma- cija dela in kvaliteta gospodarstva. Po- leg omejevanja vseh oblik potrošnje v mejah razpoložljivega dohodka, je po- trebno varčevanje in smotrno obnaša- nje. Toda zdi se, da tudi najbolj zdrava protiinflacijska politika ne more dose- či dobre podlage, če se v najkrajšem času ne bo izboljšala tudi ponudba. Dokler bo prevladovalo povpraševa- nje, dokler ne bo povečan izvoz, je ja- sno, da bitke za stabilizacijo ne bomo izbojevali. Največji poudarek pa je tre- ba dati povečani produktivnosti dela, ki je dolga leta vedriia v senci »zida- nja« cen. TANJUG INFORMACIJE V POTOVALKI Pred dnevi nas je prešinila misel, da bi izvedeli, kaj počnejo v krajevnih skupnostih in kako si le te priza- devajo, da bi popestrile vsak dan krajanom, ki bodo dopust preživeli v domačem kraju. Zanimalo nas je, če krajevne skupnosti pripravljajo poleti prireditve, de- lovne akcije, proslave ali kaj podobnega. Sedli smo k telefonu in pričeli klicati celjske krajevne skupnosti. Od dvejsetih, ki smo jih poklicali, se na sedmih nihče ni oglasil. V desetih pa so tajniki na dopustu. Samo enkrat se je na klic oglasil tajnik krajevne skupnosti, sicer pa so na naš poziv odgovarjale administratorke, ki so, kot vemo, zaposlene le s polovičnim delovnim časom. Tako nismo kaj prida izvedeli o prireditvah in akcijah. Ne bi razpredali o tem, kako pomembno vlogo imajo tajniki krajevnih skupnosti. Nihče jim tudi ne oporeka zasluženega letnega oddiha. Vendar je skrajni čas, da se malo razmisli o tem, ali je možno njihovo delo organizirati tako, da tudi čez poletje ne bi zastalo. Saj so navsezadnje tuniki glavni vir informacij v krajev- nih skupnostih. Če pa že gredo na dopust, naj vsaj še kdo ve kaj o zadevah, ki bi lahko zanimale krajane ali koga drugega. Toda zakaj bi omenjali le tajnike krajevnih skupno- sti. Nič bolje ni v delovnih organizacijah, v interesnih skupnostih, da o šolah niti ne govorimo. Vse to ne bi bilo tako hudo, če ne bi med dopustniki bile ponavadi take osebe, ki edine vse vedo, neki zadevi, ki so edino pristojne za dajanje izjav o tem in tem. In če te osebe ni, je popolnoma nemogoče dobiti informacijo. Skratka, tako nekako bi bilo, kot bi viri informacij bili na dopustu. y V GOTOVUAH PODALJŠANO BIVANJE? Podružnična šola v Gotov- Ijah ima zanimivo življenj- sko pot. Krajani so jo gradili tako rekoč z lastnimi sred- stvi. In to v rekordnem času v devetih mesecih! Zaradi presnega zidovja je po dveh letih službovanja šel pod ru- šo prvi upravitelj Šumljak. Nasledil ga j^ širom Sloveni- je znani Brinar, ki je v Go- tovljah v triindavjsetih letih napravil pravcati preporod: vzgojil je vrsto pevcev, igral- cev, dobrih kmetovalcev, ustanovil hranilnico in poso- jilnico, bil je velik narod- njak. Na šoli je služboval Mi- lan Apih in bil med podbu- dniki in ustanovitelji prve kmečko-delavske partijske celice. Tu je domov^a znana komunistka Ljuba Mikuž, ki je v strahotnih mukah umrla v taborišču Jasenovac. Med vojno so iz kleti mladi Go- to vljani nemški policiji »kradli« municujo. Šola je bila prvič delno obnovljena leta 1963 s prostovoljnimi prispevki krajanov. Leta 1971 so jo občinski forumi hoteli ukiniti. Zmagala je pa- met in šola je bila leta 1972 popolnoma obnovljena-to- krat s sredstvi občanov. Le- tos so spet popravila. Preu- rejeni bosta kuhinja in jedil- nica, prebarvana okna, pobe- ljene stene; tudi streha je bi- la v celoti obnovljena. 2e pred leti se je govorilo o celodnevni šoli. Te ne bo. Ni sredstev, ni dovolj prosto- rov. Bo pa z novim šolskim letom podaljšano bivanje. Mladi starši, teh je iz leta v leto več, so vprašanje sproži- li že pred leti. Do uresničitve pa ni prišlo. Letos pa bo pri- pravljeno vse: finančna sred- stva, prostori, učna moč. Zdaj pa je nastala druga teža- va. Ni zadostnega števila pri- jav!? Poprej tak vik in krik, sedaj pa je prijav komaj pet- najst, mora pa jih biti naj- manj sedemnajst. Tako vele- va zakon. Učitelji so storili svoje. Morala pa bi priskočiti na pomoč tudi KS. In to v najl^ajšem času. Novo šol- sko leto je pred vrati! -dk- VETERINARSKA POSTAJA Ob letošnjem prazniku občine Mozirje, ki ga bodo pp no vali od 4. do 11. septembra, bodo predali namenu no zgradbo Savinjsko-šaleške veterinarske postaje v Mozir Z gradnjo že precej kasnijo, kakor pa kaže, se bo želja novi sodobni postaji kolektivu in tudi mnogim živinoi cem le uresničila.- _ T.TAVCi GRADNJA PTT CENTRA Gradnja novega PTT centra v Titovem Velenju, ki so| pričeli graditi že lani, napreduje po načrtu. Gradbena de so v glavnem končana, sedaj pa jih čakajo zaključna de! zlasti montaža opreme; Dobavitelja sta Iskra in Un Predračunska vrednost centra znaša 280 milijonov, got pa naj bi bil oktobra prihodnje leto. T. TAVČi^ PRAZNIK V GRIŽAH Krajani Griž praznujejo svoj praznik v spomin na dogi dek, ko sta v noči od 24. na 25. avgust leta 1941 Savinjsk in Revirska četa napadli rudnik Zabukovico. Letošnj praznovanje se je pričelo še v soboto in bo trajalo do 21 avgusta, ko bodo praznovanje zaključili s slavnostno sej skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki bol domu upokojencev ob 9 uri. V dneh praznovanja se bi zvrstilo več kulturnih in športnih prireditev. T. TAVCAl DRUŠTVO DIABETIKOV V NOVIH PROSTORIH Nove društvene prostore bo v prihodnjih dneh dol» tudi Društvo diabetikov iz Celja. Od 28. avgusta do septembra zaradi selitve v Gregorčičevo ulico 6 druSt ne bo imelo rednih dežurnih ur. Seveda dejavnost društva tudi v tem času ne bo ok njena. Organizirali bodo predavanje, ki bo 3. septemb ob 16. uri v dvorani Medobčinske zdravstvene skupnost Celju. Predaval bo dr. Miha Koselj iz Kliničnega cent Ljubljana, ki je tudi član odbora Zveze društev diabetiki Slovenije. Na predavanje pa vabijo poleg stalnih člani društva tudi nečlane. T. OBMORSKO SREČANJE Z IZLETNHoredu videli srbski film Savamala, ki je zabaven, a vendarle pri- zadet avtorski pogled na beograjsko četrt, v kateri sta se v letih pred vojno srečeva- la bogastvo in revščina, revo- lucionarno, lumpenproleta- riatsko in nazadnjaško. vlogo v tem filmu je Ljubiša Samardžič na letošnjem Puljskem festivalu dobil tu- di najvišje igralsko prizna- nje. Sledil bo nekoliko manj zanimiv kosovski film Zajec s petimi nogami, ki je s svojo zgodbo posegel v čas druge svetovne vojne na Kosovu in v svet otrok ter njihovega doživljanja vojne. Zatem pri- haja na spored srbski akcij- ski film Ahak za Kraljevo, ki je pošteno in obrtniško izje- mno spretno narejen vojni thriller, v katerem je spet »glavni« Ljubiša Samardžič. Hrvaški film Kiklop je film- ska ekranizacija enega naj- boljših povojnih romanov v domači književnosti. Tonči Vrdoljak je ob odlični pomo- či iCT^cev Frana Lasiča, Ra- de Serbedžije, Borisa Dvor- nika, Ljube Tadiča in dru- gih, na platno prelil zgodbo Ranka Marinkoviča iz pred- vojnega Zagreba. Ta film je dobil tudi nagrado Studijeve žirije gledalcev. Smrt gospoda Goluže bo predstavila estetsko in vse- binsko izjemno kakovostno obdelano zgodbo o tem, na kaj vse so pripravljeni ljudje. Če gre za njihovo zabavo, ki jo še najraje vidijo na račun smrti drugih. Predstavila pa bo tudi Ljubišo Samardžiča v vlogi, v kakršni ga nismo vajeni gledati. Predzadnji film posveča pozornost aiktualnemu hrva- škemu filmu Hočem živeti, ki je znal smotrno in kako- vostno obdelati zelo aktual- na vprašanja kmetijske pro- izvodnje in drame na vasi. Revijo bo sklenil eden naj- bolj svežih in zanimivih le- tošnjih filmov, srbski film Neposredni prenos, v kate- rem so mladi avtorji, zvečine diplomanti beograjske film- ske akademije, temeljito obračunali s televizijo in nje- nim okostenelim in hlapčev- skim ravnanjem. Skratka, revija Pulj po Pu- lju prinaša izjemno veliko aktualnih in dobrih filmov, najlepši prerez skozi dogod- ke na letošnjem festivalu ju- goslovanskega i^anega fil- ma. Organizatorji TDF pa se močno trudijo, da bi vsaj enega od filmov v reviji predstavili tudi z ekipo nje- govih ustvarjalcev. Kaže, da bo to fUm Hočem živeti, s katerim se bo revija 28. avgu- sta tudi pričela. Pokrovitelj bo Hmezad Žalec, v ekipi pa bomo ob režiserju Miroslavu Mikuljanu lahko pozdravili tudi igralce, med katerimi so Fabijan Sovagovič, Milan Štrljič, Ena Begovič in drugi. BRANKO STAMEJCIC Prizor iz filma Hočem živeti, ki bo na sporedu revije Pulj po Pulju v Celju v soboto, 4. 9. Po premieri filma se bo gledalcem predstavila tudi ekipa ustvarjalcev filma. SAVAMALA Scenarij: Žika Mitrovič in Ana Marija Car. Kai Branko Ivatovič. Glasba: Zoran Hristič. REŽUA: llK. TROVIC. Igrajo: Ljubiša Samardžič, Siniša Čopič, Danilo Lai Ružica Sokič, Milan Strljič, Vera Cukič, idr. Savamala je beograjska mestna četrt. Najbolj svojska, saj v njej. Se zlasti v letih pred vojno, najbolj mešali bogatst beda. Četrt sama je pletla in bržkone Se vedno plete v dnevne zgodbe, ki jih porajajo socialni in drugi kontrasti.; ki ga je na letošnjem Pulju predstavil režiser Žika Mitrov je segel morda v najbolj zanimiv savamalski čas - v leta 1936, ki jih označuje radikalen spopad dveh ali morda celc savamalskih svetov. Na eni strani je svet kapitala, burž bogatije, ki je pripravljen na vsakršen kompromis, s kome že, le da zajezi pohod naroda k oblasti. Na drugi stra seveda svet revnih delavcev, ki stremijo k lepšemu, boIjš< Vendar hkrati svet, ki je razredno le napol, če sploh, osvei S heroji svojih ulic, med katerimi je najbolj neposreden 1 pas (odlično ga je odigral Samardžič), niha od lumpenprol skih do revolucionarnih, zavestnih dejanj. In skrajnosti v ( svetovih so SKOJ-evci, ki želijo izgraditi revolucionam« vest Savamalcev na eni strani ter na dingi kulturbundov« jih v njihovem hitlerjanskem priklanjanju oblast tolerira, spodbuja, saj se oblast tudi že odkrito spogleduje z nacizm V tako pestro in zanimivo okolje je 2ika Mitrovič pos junake svojega filma, ki kljub svoji nenavadnosti še zd niso karikature te četrti in tistega časa. So pač gibalo ^ dogajanj, v središču katerih je mladi Kole, študent in nadi risar, ki ob svojem vzorniku zori od gimnazijca, ki riše cer stripe, do revolucionarnega karikaturista in zrele osebnos I^trovič je film Savamala obarval s koloritom te četr jezikom preprostih ljudi, kjer so psovke prej pravilo ko jema, s strastmi in predvsem z reminiscencami lastnega i mina. SkuSal je ustvariti nekakšen domač Amarcord in pc viti sfKjmenik ljudem, ki jih je Savamala, kot glavna junak filma spočela, spoznala, zavrgla ali povzdignila v času, kc sledil. Nastal je zelo gledljiv in mestoma zabaven film, lah ten in razumljiv, a vendar film, ki je, kljub temu da s odrekel velikim resnicam in sporočilom, občinstvu uspel vedati mnogo o predvojnem času v Beogradu in tudi v domovini. Vsekakor je film Savamala zanimiv in vreden ogleda. BRANKO STAMEJv »TRANSFORMATORJI« PA RASTEJO Ko takole človek potuje po naši lepi deželici, se mu nehote kar inako stori. Nove hiše rastejo (tudi zdaj, ko je že nekaj časa stabilizacija) in rastejo mogočno v nebo kot »transformatorji.« Zlasti na Kozjanskem se je uveljavil ta tip hiše, posebno še po letu 1974, ko je potres, ki mu danes že vsi pravijo dobrotres, sprožil poplavo novogradenj. Minila so leta, čas teče, organizi- ranega pristopa pa še vedno nimamo, da bi zaščitili podobo pokrajine, ki je že skoraj izgubila vse, kar ji na zunaj daje pečat značilnosti. Tudi lepote, estetskega videza! Dobili smo kvečjemu nov zakon o zaščiti kul- turne dediščine na tak način, da lahko občina razglasi spomenik za nepotrebno navlako in ga v nekaj urah z buldožerjem zbriše iz dnevnega reda svojih skrbi. Skrajno neodgovorno in malomarno se obnašamo do prostora v katerem živimo. Prostorski in urbani- stični plani po krajevnih skupnostih našega območja so še vedno v večini primerov le neizpolnjene sanje in s tem seveda tudi čista potuha stihiji in nespamet- nemu ravnanju. Na posestvu leži stara, lepa gospodar- ska hiša, ki znotraj seveda ni več tako funkcionalna za današnje potrebe kot je bila tedaj, ko je je zidal ded sedanjega lastnika. Ta bi si rad z^adil novo ob stari in ne da bi jo nadaljeval po zunanjem videzu na starem izhodišču in zgradil lep atrijski vzorec, ki se ravno na podežlju lepo obnese. Na sredi dvorišča, celo nasproti gnojne jame in hleva bo gradil svoj »transformator*, dve nadstropji, deset sob, tri kopalnice in kaj vem kaj še vse. Menda za otroke - tiste, ki si bodo čez nekaj let nekaj metrov stran gradili svoj »transformator,« če bodo seveda sploh hoteli ostati doma. Takšnih prime- rov lahko najdemo na našem območju kolikor ho- čemo. V krajevnih skupnostih bi morali tem vprašanjem posvečati več pozornosti. Naša družba danes premore dovolj organiziranih prijemov za reševanje podobnih vprašanj. A videti je, da še niso zaživeli, pa saj sami od ^be tudi ne morejo. Za to je potrebna človekova volja in zavestno hotenje spreminjanja na lepše, boljše. Tega pa nam manjka na vseh področjih in dosedanja maj- hna prizadevanja pač v pragozdu naključnega delova- nja ne morejo biti spodbudna. D. M OB OBISKU FOLKLORNE SKUPINE IZ BUDVE OHRANJAJO KULTURNO DEDIŠČIN Dobro sodelovanje celjskih s črnogorskimi folkloristi Na Tomšičevem trgu smo na pre- dvečer občinskega praznika videli na- stope »OKUD KANJOS« iz Budve in celjske folklorne skupine, ki je s svoji- mi nastopi dokazala, da je pravzaprav »deklica za vse«. Kjerkoli je potrebno, tam nastopi in ravno zato si je na vseh odrih, velikih in malih, pa po krajev- nih skupnostih in podjetjih, pridobila zvesto občinstvo. Budva predstavlja s Sv. Štefanom in Petrovcem najbolj atraktiven del črno- gorskega primorja, poznanega po na- ravnih lepotah, kulturnih spomenikih in izvirni folklori. K intenzivnosti kul- turnega življenja tamkaj pa ravno fol- klorna skupina »Kanjoš« največ pri- speva. V njihovi izvedbi smo videli v sredo splet plesov pod skupnim ime- nom Črna gora, potem bokeljske ple- se, polne ritma, viteštva in liričnih im- presij, nazadnje pa še »Povardarje! plese iz Makedonije. Celjani so dopol- nili večer s slovenskimi in hrvaškimi plesi, manjkalo pa ni tudi intenzivno »Nemo kolo« iz okolice Glamoča (BIH). V četrtek, 22. 7. sta imeli obe skupi- ni, ob organizaciji Uniorja iz Zreč ko- vaški piknik na Rogli, zvečer pa se jima je na nastopu v Strmcu pridružila še folklorna skupina »Kres« iz Novega mesta. V petek sta skupini iz Budve in iz Celja s celovečernim koncertom nav- dušili goste v Rogaški Slatini, v soboto pa v Dobrni. Srečanje plesalcev, ki ga je celjska folklorna skupina organizirala sama, brez dotacij, kar je vsekakor pohvalno, so popestrili še folkloristi sami z ogle- dom celjskih muzejev, z nogometno tekmo, pa košarko in za nekatere kar grozljivim tekom na Stari grad. Le tu so se domačini dobro odrezali, gostje pa so ob slovesu, ko so celjske folklori- ste povabili na septembrsko gostova- nje v Budvo, obljubili sladko maščeva- nje s tekom na Lovčen. Kakorkoli že, srečanje je bilo uspeš- no in prijetno, vendar pa se pri v. tem le odpira eno vprašanje, ki s« stavlja vedno ob podobnih srečanj gosti iz drugih republik. Vsa ta d tva imajo svoje profesionalne vol OKUD Kanjoš ima kar štiri za sm osem sekcij, ŽPD France Prešerfl vsemi svojima skupinami pa taki koč nobenega. Občudovanja in pen le vredno, pa vendar, ali ni kvaliS odvisna tudi od dobrega vodenja ganizacije, trdne povezanosti v amaterjev, ki sedaj v okviru druS vsak zase, iščejo svoj prostor po o( in se borijo, zopet vsak zase, za si stva, prostore itd. Beseda folklore« je angleškega p( kla in je pomenila prvotno, v naspn z »book-lore« le tisto ljudsko pristi in modrost, ki se širi od ust do Toda danes, ko moramo in hoče kritično zbrana gradiva »narodn blaga« ohraniti, je morda potrebno kaj več. J JERCA NENl LJUBEČNA ZLATA HARMONIKA RO! Čez 20 harmonikarjev za privlačne nagrade v kulturno umetniškem društvoi Ljubečna tečejo zadnje priprave za drugo sre- čanje ZLATA HARMONI- KA. Doslej se je prijavilo že 22 harmonikarjev. Pričaku- jejo pa, da se bodo zamudni- ki prijavili še zadnji hip. Med prijavljenimi še ni lanske zlate harmonike in drugo- uvrščenega. Nasploh je od lani nastopajočih prijavlje- nih le tretjina. To kaže tudi na to, da bo letošnje sreča- nje, ki je pod pokrovi- teljstvom Novega tednika in Radia Celje, dobilo še večjo širino in kvaliteto. Strokovna komisija bo, ta- ko kot lani, razglasila naj- boljšega harmonikarja, ki bo prejel pokal Zlata harmoni- ka Ljubečne in še 1000 dinar- jev nagrade. Nagrade bodo prejeli še drugouvrščeni 750 dinarjev, tretjeuvrščeni 500 dinarjev, najoddaljenejši 500 dinarjev. Posebne praktične nagrade pa še najstarejši in najmlajši udeleženec in naj- boljša udeleženka. Letošnje srečanje je nale- telo na ugoden odmev tudi pri celjskih delovnih organi- zacijah. Pomoč so že obljubi- li v Libeli, Fotoliku, Pohiš- tvu, Ljubečni, Surovini, Di- nosu v Slovenskih Konjicah, Finomehaniki, Savinji, Ope- kami Križevci. Pomagali pa bodo tudi nekateri obrtniki iz Celja in sosednjih občin. Vse kaže, da bo letošnje srečanje, ki bo v soboto 4. septembra ob 16. uri, pome- nilo novo kvaliteto v podob- nih srečanjih. V kulturni utrip Celja pa se bo srečanje uvrstilo kot prireditev, ki je že presegla pomen občin- skih meja. Na srečanju bodo nastopili še člani moškega pevskega zbora, tamburaši in trio Ža- bec, Kulturno umetniškega društva iz Ljubečne. Harmo- nikarji pa bodo za konec za- igrali še skupaj skladbo »Mi se imamo radi«. Dirigiral bo predsednik ocenjevalne ko- misije Albert Završnik. Po harmonikarskem sre- čanju bodo člani gasilskega društva Ljubečna za obisko- valce pripravili ša veselico. Na njej bodo zagotovo še pozno zvečer igrali harmoni- karji. MILAN BRECL GODBA V LJUBEČNI v krajevni skupnoS Ljubečna skoraj ni vc krajana, ki ne bi bil vklj" čen vsaj v eno društvo Tako ima sedaj najvc" članov gasilsko društvo za njim organizacija B^ pa športno društvo, druJ tvo upokojencev in n^ mlajše - kulturno ume' niško društvo. Slednje? bo število članov kmal" povečalo. Ustanavlja)" namreč godbo na piha^ za katero je zanimaiV med krajani precejšna Glasbenikov bo torej volj, težave so le z dei^ jem in z instrumenti. katere godbe so jim že ljubile pomoč. Odstop"^ jim bodo za njih neup^. rabne instrumente. Ljubečni pa jih bodo rabljali, dokler ne boo" zmogli nakupa novih-^ I 34 - 26. avgust 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 ^ŠANI PEVSKI ZBOR FRANCE PREŠEREN VABI pevke in pevce mešanaga pevskega zbora ŽPD France 'eren iz Celja letos ni bilo počitnic. Julija so obogatili ki občinski praznik (na fotografiji), v petek se bodo ' dstavili skupno s folklorno skupino France Prešeren na mšičevem trgu, pred njimi pa je v septembru tudi gosto- Jije pri mešanam pevskem zboru Petar Zoranič v Zadru. irez pevskih vaj seveda ne gre, prav tako pa tudi ne brez 'Inladitve zbora, torej novih pevcev. Tako kot vsako leto, se zboru lahko pridružijo pevci tudi letos. Oglasite se v pevski sobi na Gregorčičevi 5 v Celju ob ponedeljkih ali četrtkih ob 19. uri, lahko pa tudi pokličeto po telofonu številko 25 939 - od ponedeljka do petka dopoldan. - Cas sprejemanja novih pevcev je omejen. Letos se lahko pridru- žite mešanemu pevskemu zboru France Prešeren do 15. septembra. Dobre pesmi, dobre družbe in resnega dela pri Prešernu ne zmanjka! Z zidavo novega gradu, morda, a ne nujno na mestu starega, so pričeli 1530. Pri delih so sodelovali številni domači, hrvaški in italijanski stavb- ni mojstri, med njimi znana italijan- ska arhitekta, brata Andrej in Dome- nico deFAllio. O teh delih so ohra- njeni obsežni arhivski dokumenti, ki pa govore tudi o težavah in zasto- jih. Tako je, denimo, 1566 neki stavbni nadzornik ugotavljal, da zi- dava gradu ni opravljena v redu, ker »so stolpi vklenjeni pregloboko v grajsko stavbo, dva obrambna zido- va pa sta nekoliko vegasta.« V gradu vzidana heraldična plošča sporoča, da je gospod Gall von Gallenstein, lastnik gradov Luknja in Brežice, to že davno prej začeto zidavo na ob- mejnem ozemlju končal leta 1590 z obsežnimi in zaslužnimi obrambno- utrdbenimi deli. Eventualne srednjeveške sestavi- ne gradu Brežice niso raziskane, v svoji današnji obliki pa predstavlja stavka klasičen primer renesančne grajske stanovanjskoutrdbene arhi- tekture, kakršen se je v poznem 16. stol. uveljavil na slovenskih tleh. Gre za dvonadstropno štiritraktno zasnovo s pravokotnim dvoriščem in okroglimi stolpi na vogalih. Zuna- nje pritličje je iz rezanega kamna in nekoliko poševno, od nadstropja pa ga deli kamnitem, polkrožen pali- čast profil, ki je ponekod že odbit. Grajski stolpi, ki so v pritličju 4 m debeli, so bili opremljeni s številni- mi strelnimi linami, ki so večidel za- zidane. Strelnice so še vidne na oz- kem hodniku, ki povezuje v prvem in drugem nadstropju jugovzhodni in jugozahodni stolp. V grad drži zidan mostovž nad grajskim jarkom, ki je nadomestil nekdanji leseni most. Dostop flanki- rata stebra z obeliskoma, most pa nas pripelje do grajskega portala, ki je znotraj polkrožen, žlebljen, se- kundarno nekoliko razširjen, z odpr- tinami za verige vzdižnega mostu. Poudarja ga okvir z rustično - dia- mantno oblikovanima pilastroma z ravno, profilirano gredo in letnico 1548 na prekladi. Nad gredo je vkomponiran mlajši relief z grbom Gallov (enorog), ki ga pridržujeta grifona. Nad reliefom je zastrešena napisaa plošča, skozi obokano vežo pridemo na dvorišče, kjer spet nale- timo na rustičen portal, tokrat v pre- prostejši izvedbi, a spet z Gallovim grbom na sklepnem kamnu. Na levi je pred nami preprosti enonadstrop- ni trakt z vinsko kletjo v pritličju in viteško dvorano v nadstropju, na de- sni arkadirani gosposki trakt. Dvo- nadstropne arkade počivajo v prit- ličju na slokih pravokotnih stebrih z lahno posnetimi robovi v nadstrop- jih na elegantnih okroglih toskan- skih stebričih. Iz pritličja drži v vrhnji nadstropji trakta gosposko, z balustradnimi baročnimi stebriči in freskami Ignacija Fluerja iz o. 1720 (ta je okrasil tudi grajsko kapelo) po- lepšano dvorno stopnišče, ki ga v pritličju uvaja lep, baročno obliko- van kamniten portal. Na arkadnem hodniku v 1. nadstropju je vzidana že omenjena napisna plošča iz 1590. Okna na dvoriščnih fasadah so rene- sančno ali baročno oblikovana, takš- na pa nastopajo tudi na zunanjščini graščine. Najodličnejši prostor v stavbi je v dve nadstropji segajoča viteška dvorana, ki je največja in med najlepšimi na Slovenskem. S svojimi freskami jo je po naročilu grofa Ignaca Attemsa domnevno okrasil mojster Joannecky. Nekaj prostorov v gradu je okrašenih tudi s štukiranimi stropi. Stavbna zgodovina objekta je pre- prosta. O prvotnem srednjeveškem gradu ni več sledov, današnja stavba pa nosi tako v zasnovi kot v nadrob- nostih pečat zrele renesančne dobe. Baročni posegi iz časa grofa Ignaca Attemsa so se večidel omejili na ure- ditev fasad, slavnostnega stopnišča, kapele in velike viteške dvorane. CMUREK (Mureck), grad Na strmi vzpetini na desnem bre- gu Mure nasproti istoimenskega trga v Avstriji, Trate 7. Občina Mari- bor. Kot prvi cmureški gospod nastopa o. 1145 neki Burkhard, enkrat ime- novan nobilis homo Burchardus in drugič nobilis Purchardus de More- ke, ki je domoval na Gornjem Štajer- skem. Vzdevek nobilis nam pove, da gre za starega svobodnika in stara svobodna posest je bila v največji meri tudi gospoščina. 1173 nastopa Reinbert iz Cmureka, katerega oče je 1165 umrl na križarskem pohodu. Reinbert je posedoval kot svobodno posest gospoščini Cmurek in Arvež, 1181 pa je dobil v zajem od šentpa- velskega samostana Zlemberk. Ni zanesljivo, da je bil sorodnik na za- četku imenovanega Burkharda; zdi se, da je izviral iz koroške rodovine Trušenjskih. 1212 se omenjajo Rein- bertovi ministeriali Pilgerim, En- gelschalk in Dietmar, ki nastopajo z vzdevkom Cmureški. Ko je 1245 umrl Reinbertov istoimenski sin, je z njim izumrl tudi rod cmureških gospodov. Tretja Reinbertova hči Jedrt je bila soproga Hermana Kra- nichberškega - po dolgih dednih procedurah je tako Cmurek prišel v posest Kranichberških. Brežice, arkadni stebri na dvorišču 34 Seveda takšne partije, pa naj ima še tako slavno in čisto preteklost, nikakor ni mogoče opredeljevati kot resnično avantgardo proletariata. Takšna elitistična partija ni preživela demokratičnih sprememb po Leni- novem obrazcu - iz oblasti v imenu ljudstva« v ■'Oblast ljudstva samega". Takšna elita preprečuje de- lavcem, da bi sami neposredno odločali o rezultatih svojega dela in zaradi tega ne more predstavljati kake višje ravni uresničevanja diktature proletariata. Stali- nistična elita oblasti potemtakem, kjerkoli nastane in v kakršnikoli pojavni obliki, preprečuje razvoj avtentič- nih socialističnih odnosov; socializem, da bi to res bil. mora biti konkretno human in tako ali drugače samo- praven. Novolevičarski ideologi so na različne načine opre- deljevali -komuniste« (same sebe) kot idejno, nazor- sko, duhovno, intelektualno elito, kot sol revolucije. Marksistični intelektualci (študenti in drugi radikalni razumniki) naj bi bili nekakšna aristokracija revolucio- narnega duha, ki vnaša idejo, filozofijo, spoznanje v proletariat. Tudi takšen elitizem je vprašljiv za partijo, ki hoče biti resnično komunistična, resnično avant- garda proletariata. Čeprav v primerih takšnih koncep- cij ne gre za tako težko odtujenost kot pri tchnobiro- kratsko avtoritarno deformiranih partijah, ki so gra- divo in duh oblastniških hierarhij, pa vendarle tudi intelektualski elitizem predstavlja anomalijo in ne- sprejemljivo enostranost. Četudi se tovrstni elitizem ne izraža miselnostno kot bolj ali manj skrajni dogmatizem, značilen za stalini- stično oblastniško ideologijo, pa ga je navzlic temu potrebno obravnavati kritično. Organizacija komuni- stov sicer mora biti nazorsko, filozofsko, znanstveno (družbenoteoretično) loraben za spodobne kopalce. F. M. V. UREDNIŠTVO: Na dolgo in široko bi lah- ko ob vašem vprašanju raz- glabljali o lažni morali, o čistosti telesa, o lepoti golo- te, o zdravju, ki ga prinaša kopanje brez pretirane koli- čine kopalnih oblačil na se- bi in še in še. Pa nima smi- slal Še posebej ne, če sodite, da je bazen bilo treba celo razkuževati. Kot da po spa- nju razkužujemo postelje?! Skratka, nima smisla pre- več polemizirati o tako sve- tohlinsko spornih podobah nagic. Oh, da, še odgovor na vprašanje smo dolžni. No- vega tednika po izidu 30. številke ni odpovedal nih- če. Prišlo pa je nekaj naro- čilnic zanj. A ne zaradi na- gic. ŠTRUČKA JE, BO TUDI MLEČNA? v bivšem lokalu prodajal- ne Češnja, na koncu Prešer- nove ulice v Celju, je bil na- men po prvotnem načrtu urediti specializirano proda- jalno sira. Ker pa zaradi sta- bilizacije ne moremo uvažati raznih vrst sira, doma pa izbira ni velika, je bilo odlo- čeno, da bo na tem kraju spe- cializirana prodajalna kruha in peciva Štručka. Odprli so jo te dni. Lokal je lepo ure- jen, dovolj je v njem tudi de- lavcev in občani pričakuje- mo, da bo tu na razpolago res vedno dober, svež kruh raz- nih vrst in pecivo. Ob nede- ljah seveda ne bo svežega kruha. Kakor kaže po dolgi vrsti na kruh čakajočih pre- teklo nedeljo, so potrošniki pričakovali, da bodo dobili morda še topel kruh. Pa so se ušteli, kajti tudi v bodoče se bo ob nedeljah prodajal kruh od sobote. Ob novi pridobitvi pa naj bo pristavljeno še nekaj. V nadaljevanju zgradbe, kjer je Štručka je bife »Pri Starem piskru«. Ta naziv gostišča je neprimeren, kar je naš list že omenil lani. Kakor se vidi, ta bife ni rentabilen. Privabi premalo gostov, saj je v ne- posredni bližini priljubljena Zvezda. Zelo posrečeno bi bilo sedaj, da se omenjeno gostišče opusti in tu uredi že davno zaželena in tolikokrat obljubljena Mlečna restavra- cija. V njej bi dobili delavci, učenci in dijaki že zgodaj zjutraj dober zajtrk s toplim mlekom. Na razpolago bi bi- la skuta, jogurt, smetana in podobno. Tako ne bi bilo tre- ba jutranjim gostom v gosti- šča in tam že kar zgodaj zju- traj segajo po alkoholu. Go- stiln imamo v Celju že do- volj, mlečne restavracije, ki je tako zelo potrebna in ki smo jo imeli pred leti v Sta- netovi ulici, pa nobene. Dr. ERVIN MEJAK, Celje UREDNIŠTVO: Hvala za pismo, ki vnovič opozarja na tako žgoč pro- blem mlečne restavracije v Celju. Vprašanje je sicer, ali je lokacija, ki jo omenjate, res najbolj primerna. Dej- stvo, ki je nesporno, pa ostaja! Namreč, da je re- snično že skrajni čas, da Ce- lje dobi mlečno restavraci- jo. Zato v vašem imenu in imenu številnih Celjanov, ki menijo enako, naslavlja- mo vprašanje SOZD Merx Celje. In sicer, ali je v raz- vojnih načrtih SOZD pre- dvidena ureditev mlečne restavracije in če je, kdaj in kje. Ce pa ni, pa seveda, za- kaj ni? Za odgovor se delav- cem SOZD Merx že vnaprej zahvaljujemo. KAKO SE ZDRAVIMO? Rada bi vam opisala kaj sem doživela pri ambulant- nem zdravniku dr. Josipu Pavloviču dne 3. 8. letos, ko sem mu prinesla izvide iz zdravstvenega laboratorija Celje. Zdravnik me je nadrl. Po- vedal mi je, da sem popolno- ma zdrava in da si samo do- mišljam, da me enkrat bolijo mali možgani, drugič glava, pa spet, da me bolijo roke, pa pod rebri itd. in da samo iz- koriščam bolniško. Ko sem ga opozorila, da ima moje izvide, ni hotel o izvidih nič vedeti. Na opozo- rilo, da imam kontrolo v bol- nišnici, sem dobila odgovor, da ne potrebujem drugih zdravnikov, ker je sam do- volj star zdravnik. Bila sem zelo prizadeta. Vsak bolnik pričakuje od zdravnika vsaj dobro bese- do, ne pa da zdravnik noče niti slišati o bolnikovih teža- vah. Ne posplošujem. Vem, da je mnogo dobrih zdravni- kov, ki se zavedajo svoje zdravniške prisege, vendar menim, da moramo o slabih zdravnikih tudi spregovoriti. LJUBICA ŠTRUC Celje UREDNIŠTVO: Se strinjamo! Vendarle za presojo o »dobrih« in »sla- bih« zdravnikih najbrže ni dovolj le pacientov vtis. Ve- deti pač moramo, da smo tudi pacienti pogostoma ne- mogoči, sitni. In predvsem, da nas je zelo veliko, zdrav- nikov pa še vedno premalo. In tako gneča ni le v čakal- nicah, tudi v ambulantah je. In zato bržkone lahko tu- di zdravnikom kdaj zrahlja- ni živci popustijo. A ne za- govarjamo takšnega počet- ja. Pravo moč in znanje se da dokazati šele z uspehom zdravljenja. In odnos do pa- cienta ga mnogokrat pogo- juje. PARAPLEGIKI ZA ZDRAVJE Uspele rekreacijske akcije Prijetne poletne mesece si želi vsakdo doživeti čim bolj sproščeno in zabavno, saj je to čas dopustov, sončenja, lenarjenja, potovanj. Skoraj- da vsakdo najde zase nekaj, ob čemer se razveseli in ra- z\^edri. Za Flosarski bal ljudje po Savinjski dolini dobro vedo, saj ga že 22 let prireja Turi- stično društvo na Ljubnem. Osrednjo slavnostno priredi- tev prvo nedeljo v avgustu že ves teden prej napovedujejo spremljajoči kulturni nasto- pi in športna srečanja. Letos smo prvo športno tekmova- nje v tistih dneh pričeli rav- no paraplegiki. Organizirali smo namreč rekreativni preizkus v namiznem tenisu za paraplegike celjske in so- sednjih bližnjih regij. Vso pomoč nam je ponudila Osnovna šola na Ljubnem, saj smo v njeni telovadnici izpeljali ta preizkušnjo. Ce bi sodili po tem, kako je bilo tekmovalcem vroče, bi deja- li, da je popolnoma uspela. Z nastopom smo bili izredno zadovoljni in vsi sodelujoči so izrazili željo, da bi v ta lepi kraj še kdaj prišli. Društvo paraplegikov celjske regije je tako sodelovalo pri krajev- nem prazniku in na to smo kar ponosni. Namizni tenis pa je seveda le ena izmed zvrsti, s katero se ukvarjamo. Atletika je prevladujoča panoga med našimi športniki, v zadnjem času pa so nekateri postali prav navdušeni ribiči. Ni še dolgo, ko je bilo na Bledu organizirano republiško pr- venstvo v rbolovu za para- plegike. Sodelovali so tudi člani iz naše regije in se do- bro odrezali. Da bi jih videli pri samem delu, smo v sobo- to 7. avgusta pripravili v Pre- serjah pri Polzeli trimsko srečanje. Tam je prijetno je- zerce in lep ribiški dom Ribi- ške družine iz Šempetra. Ri- biči so nas izredno lepo spre- jeli, dobili smo tudi brez- plačne karte za lov. Najbolj- še ribiče je čakala tudi nagra- da, ki jo je prispevala delov- na organizacija VINO iz Smartnega ob Paki. Trimsko srečanje bi bilo čudovito, če nam ga ne bi kot zansdašč povsem pokvarilo vreme. Komaj so mojstri stehtali svoje »točke«, je pričelo pa- dati in razbesnela se je nevi- hta z vetrom in točo in vsem, kar spada zraven. Ni preosta- lo drugega kot to, da smo v predahu med nalivom odšli na svoje domove. Cez teden dni pa smo trim spravili pod »streho« v le- pem Savinjskem gaju. To- krat nas je pozdravljalo son- ce, dan je bil prav po avgu- stovsko vroč. Z vozički smo prevozili prekrasen park po- dolgem in počez in utrujeno- sti nismo niti čutili. Lepota nas je prevzela, saj smo na vsakem koraku lahko obču- dovali pisano in raznobarv- no cvetje in grmičevje. Na kakšen način lahko or- ganiziramo te "akcije? Na sre- čo imamo posameznike, ki žrtvujejo del svojega časa za organizacijo, včasih so to na- ši člani, včasih njihovi svoj- ci. Na tak način postajamo velika družina. To je čudovit občutek. Veliko pozornosti posvečamo temu, da si ohra- njamo psihično in telesno zdravje. Akcije z zdravstve- no-športno rekreacijo pripo- morejo k temu, da smo para- plegiki zdravi in zadovoljni ljudje, kar si najbolj želimo biti. Sredstva za delo dobiva- mo od Zveze paraplegikov SRS, posameznih interesnih skupnosti v regiji in delov- nih organizacij. Letos smo lahko povečali aktivnost, ker smo dobili od nekaterih po- djetij reklamne ponudbe, ki smo jih objavili v našem gla- silu »Paraplegik«. To nam je močno pomagalo, ker so si- cer dotacije bolj skromne, posebno od interesnih skup- nosti. Trudimo se, da se v tem stabilizacijskem času obnašamo varčno in smotr- no. Kako nam uspeva, pa bo- mo videli na rednem letnem občnem zboru, ki ga bo ime- lo Društvo paraplegikov celjske regije v oktobru. MARIKA ŠERBELA RUPNIK Namizni tenis je prijetna igra. Dvoboj v mešani konku- renci ^ atletiko se ukvarjajo sKorajda vsi paraplegiki (met kopja) MUZEJ REVOLUCIJE V Muzeju revolucije si obiskovalci lahko ogledajo stalno razstavno zbirko vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldan od 14. do 17. ure. V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije pa so občasno odprte razstave, ki jih pripravljajo ra- zlični avtorji. Tako bo v ponedeljek, 30. avgusta ob 9. uri otvoritev ribiške razstave, ki jo prireja Ribiška družina iz Celja. Razstava bo odprta do petka, 3. sep- tembra vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA V knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava z naslovom Naredi sam. Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu. Ogled je možen vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce, razstava pa bo odprta do 1. septembra. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI V Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled oba turistična objekta, jama Pekel, edina jama na šta- jerskem območju z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekropola s pomembnimi spomeniki iz rim- ske dobe. Ogled je možen vsak dan od 8. do 18. ure. Pri obeh turističnih objektih je organizirana vodniška služba. AVLA HOTELA RUBIN ŽALEC V avli hotela Rubin v Žalcu je odprta razstava slikar- skih del slikarja Srečka Škoberneta. Razstava bo od- prta do konca meseca avgusta. RAZSTAVNI SALON MEBLO CELJE V razstavnem salonu Meblo v Vrunčevi ulici v Celju je odprta razstava, na kateri predstavlja intarzije Ce- ljan Stane Rak. Razstava bo odprta do konca meseca avgusta. KINO VOJNIK V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 29. avgusta ob 17. in 19.30 uri ameriški glasbeni film Pevec j^za. CELJSi^ POLETNE PRIREDITVE V okviru celjskih poletnih prireditev bo jutri, v pe- tek 27. avgusta na odprtem odru na Tomšičevem trgu večer Prešernovcev iz Celja, v soboto, 28. avgusta pa bo ob 10. uri prav tako na odprtem odru koncert godbe na pihala štorskega Železarja. KINO ŠMARJE V kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes ob 20. uri italijansko dramo Zgodbe navadne norosti, ju- tri, v petek bo ob 20. uri na sporedu švedski erotični film Moram vprašati mamo. V soboto, 28. avgusta ob 20. uri in v nedeljo, 29. avgusta ob 18. uri pa bodo predvajali ameriški pustolovski film Jack London - kopač zlata. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA Delavska univerza Rogaška Slatina je v sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo Šmarje in Turističnim društvom iz Rogaške Slatine pripravila razstavo olj Zdravka Dolinška iz Celja. Razstava je odprta v Raz- stavnem salonu v Rogaški Slatini, ogledali pa si jo boste lahko do sredine septembra. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA V restavraciji Pošta v Rogaški Slatini je vsak večer razen ob ponedeljkih od 19.30 do 24. ure, ob četrtkih pa od 16. do 21. ure, plesna glasba, v kavarni hotela Donat pa je vsak večer razen ob torkih klavirski koncert. V nedeljo, 29. avgusta pa bo ob 15. uri dalje na izletniški točki Bellevue tradicionalni piknik. AVTOPOLIGON UUBEČNA AMD Šlander iz Celja organizira v soboto, 28. avgu- sta ob 14. uri državno prvenstvo v kartingu. Mednaro- dno prvenstvo v kartingu pa bo v nedeljo, 29. avgusta ob pol treh popoldan. Obe tekmovanji bosta na avto- poUgonu v Ljubečni. HOTEL PREBOLD Na letni terasi in v restavracijskih prostorih hotela Prebold bo v soboto, 28. avgusta Preboldska noč. Go- ste na tej prireditvi bo zabaval ansambel Flamingi s pevcem Alfijem Nipičem in Alenko Kranjc. JAVNA RADIJSKA ODDAJA V PREBOLDU V dvorani Tekstilne tovarne v Proboldu bo v soboto, 28. avgusta ob 10. uri javna radijska oddaja, ki jo v počastitev 140-letnica Tekstilne tovarne in praznika krajevne skupnosti Prebold organizirata Tekstilna to- varna in naše uredništvo. V progrgmu javne radijske oddaje se bodo predsta- vili: ansambel Toneta Vidca, Tatjana Dremelj z ansam- blom, igralka Slovenskega ljudskega gledališča, Nada Božičeva, pevski zbor Tekstilne tovarne in še kdo. KRAJEVNA SKUPNOST KALOBJE Krajevna skupnost Kalobje praznuje v nedeljo, 29. avgusta krajevni praznik. V program praznovanja, ki se bo pričelo ob pol devetih zjutraj, je poleg pomemb- nih pridobitev krajevne skupnosti, ki jih bodo izročili svojemu namenu, tudi kulturni program, v katerem bodo sodelovali člani moškega pevskega zbora Skla- dateljev Ipavcev iz Šentjurja in godba na pihala. ZANIMIVOSTI IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI MED NAJMANJŠIMI NAJBOLJ DELAVNI Plešivec je med najmanjšimi krajevnimi skupnostmi v občini Velenje, saj šteje samo 74 hišnih številk s 365 prebivalci, od katerih je 226 volilnih upravičencev. 132 prebivalcev iz Plešivca jo zaposlenih v različnih delovnih organizacijah v Titovem Velenju in Šoštanju. Je pa ta krajevna skupnost sorazmeroma velika, saj jo povezuje več kot 20 kilometrov krajevnih cest. Najbolj oddaljen krajan je od telefona oddaljen samo še slabih 15 minut. Plešivec se je v zadnjem času zelo razvil! Veliko je novogradenj, imajo tudi osem preusmer- jenih kmetij s proizvodnjo mleka ali mesa, največja pridobitev pa je asfaltirana cesta do šole v središču vasi. Imajo tudi pogoje za razvoj kmečkega turizma, saj tja zelo radi zahajajo ljudje iz doline. V sami vasi je znana Volkova gostilna, na Graški gori pa Plazlova gostilna. Plešivec je na nadmorski višini 585 metrov, leži pa pod hribom Grpiada, kjer je bil 4. oktobra 1941 ustanovljen I. Štajerski bataljon, ki je v noči na 8. oktober istega leta izvedel napad na Šoštanj ter ga za nekaj ur osvobodil. SOBA JE LEPA, GLASBA PA NEPRIMERNA Na Graški gori, znameniti gori jurišev, imajo tudi dve spominski obeležji. Obe sta primerna zahvala vsem tistim, katerih kri je v težkih dneh bojev obarvala sneg pod Graško goro. Na prvi fotografiji je znamenito delo kiparja Antuna Avgustinčiča »Nošenje ranjen- cev«, na drugi pa prostor, v katerem je spominska soba z dokumenti o pohodu XIV. divizije na .Štajersko, njenih borcih in legendami bitki na Graški gori. Soba je lepo urejena, je pretresljiv spomenik preteklosti in skromna oddolžitev borcem, ki so v bitki za svobodo tod žrtvovali svoja življenja. Prav zato je treba opozoriti, da nikakor ni primerna glasba, ki jo vrtijo v tej spominski sobi. Obiskovalci morajo med ogledom pretresljivih dokumentov poslušati zvoke narodno- zabavne glasbe. V tak prostor pa bi sodila vse drugačna glasba, če ne že spoštljiva tišina. Plešivec /e ena od obrobnih krajevnih skupnos gora, gora jurišev, na kateri je XIV. divizija izboje kraju svoje neizbrisno obeležje, ki ga krajani zna^ samem pa je tudi več spomenikov in spominskih Predvsem pa tod živijo prijazni ljudje. Krajani, k sami, da bodo dobili prepotrebne pridobitve za m in dejavnost krasita razumevanje in sloga. In pra\ V naslednjih vrsticah in fotografijah bomo predst DELOVNI SMO, NI KAJ REČI! MILAN KRENKER je predsednik skupščine kra- jevne skupnosti Plešivac pa čeprav že stanuje v Titovem Velenju na Kardeljevi plo- ščadi 3: »Čeprav sem se,izse- lil' iz naše krajevne skupno- sti pa sem še vedno njen predsednik in to do novih volitev, ki bodo letos jeseni. Vesel sem, da sem živel med ljudmi, kjer je vsak rad delal in ni nikoli vprašal, če bo za to kaj dobil. Sam si je naredil tisto, kar je potreboval in na- pravil bo še tisto, kar potre- buje. Radi bi uredili okoli 20 kilometrov makadamskih cest v naši krajevni skupno- sti, kar povzroča težave zlasti ob dežju in snegu.« 70 DOMAČIJ V TREH ZASELKIH Alojz Dobnik je podpred- sednik krajevne skupnosti Plešivec: »Na našo krajevno skupnost, ki ima 70 domačij (od tega jih ima 30 telefone), so vezani še trije zaseki, kot Sopota, Pusta gora in Gra- ška gora. V zadnjih letih smo veliko naredili, zdaj pa bi še radi asfaltirali cesto od vasi Plešivec do Graške gore. Na sami Graški gori pa je že ta- ko domala vse asfaltirano. Poleg srečanja narodno za- bavnih ansamblov pripravi- mo vsako leto tudi takoime- novani kmečki praznik. Obe prireditvi sta vedno odlično obiskani, to pa je tudi naj- večja nagrada za naše pro- stovoljno delo. Verjemite, s tem je veliko dela.« »LEP« POGLED I MANJŠE KRAJB SKUPNOSTI Tako meni ZDI TAMŠE, Plešivec 36, klicu rudar, sicer pa krajevno skupnosti I za skupščinske seje: > ni Velenje kar dobro na manjše krajevne s sti, kot je recimo tuc Res pa je tudi, da sn« dobro napredovali, sJ sta do Plešivca že ai na, s svetom smo pov 1 telefoni in rešeno !j vprašanje pitne vode | vod moramo napeljat še do ene domačije krajevni skupnosti srt ni in v tem je naša lahko izpeljemo vsal stavljeno akcijo, ki f kraj in izboljša življe!"' janov.« VEDNO Z DC VOLJO Takšen je Mišo M« ki je vodil tudi zadnja nje narodno zabaV samblov na Graški di sicer se zelo rad uK kulturo, ki je njegoV" »konjiček«. Pravi P^' »pokonci« drži dot"^ kajti ta pomeni zdravja. In še nekaj je po^'^ uvodu v prireditev: ' se proti severu mim'', de pripeljemo na Gr^^ ro - goro jurišev. Od^^ razgled na obronke Paškega Kozjaka, Sa* Kamniških Alp, Peco- goro ter Šoštanj ; gradeč.« VVELENJSK! OBČINI $ki občini. V njej pa Je tudi legendarna Graška tno eno svojih najtežjih bitk. To dejstvo daje ati. Zato je tam tudi spominski muzej, v kraju i/ hočejo in ki tudi vedo, kaj morajo storiti i hitrejši razvoj svojega kraja. Njihovo enotnost ^vna vrednota današnjih dni. II utrinkov iz krajevne skupnosti Plešivec. OBLEMI S OMETOM IN KRKIRANJEM » niso tako hudi, da jih J organizatorji na Graški )n ne bi zmogh uspešno iz- (Ijati. Tako meni predsed- k Kulturno prosvetnega ^stva Ivan Cankar iz Ple- ''ca in predsednik organi- itijskega odbora 7. srečanja 'Graški gori Alojz Klanč- k Vesel je, da jim je vsaj »služilo« vreme, saj so •prej vložili v priprave na iiliovo vsakoletno največjo Jturno zabavno prireditev ■like truda in časa. »Ce bo l^no tako, kot letos, bomo Jemno zadovoljni,« je izre- ■ ob slovesu ter odhitel na ^'o, ki mu ga ta in prejšnje '^^ve ni manjkalo. CANKARJEVA LJUBEZEN NA PLEŠIVSKEiyi POKOPALIŠČU Na vaškem pokopališču v Plešivcu ima svoj spomenik tudi Nuša Bregant, učiteljica (5. maja 1881-5. februarja 1910), ki je bila velika ljubezen Ivana Cankraja. Ta ji je na spomenik napisal naslednjo misel: »Tiho zdaj v grobu so tvoja in moja vesela mladost!« Po Ivanu Cankarju se ime- nuje tudi zelo aktivno domače Kulturno prosvetno društvo. NA 250 OHCETIH JE DOSLEJ IGRAL To je RAFAEL PLAZL, ki stanuje v hiši na Graški gori, kjer je zelo dobra domača gostilna. Na srečanju naro- dnih ansamblov, vokalnih skupin in posameznikov je tudi sam zaigral na »frajtona- rico«. Njegova posebnost pa je, da igra harmoniko že več kot 55 let, da je igral na kar 250 ohcetih ter da je igral prvič na ohceti, ko je bil star komaj petnajst let. Kljub le- tom so njegovi prsti »mladi« in živahni ter iz priljubljene- ga instrumenta izvabijo zvo- ke, ki osvajajo srca. ZMAGOVALCI GRAŠKE GORE Ansambel Toneta Videča (vodja je prvi z leve) je letos prvič sodeloval na srečanju narodno-zabavnih ansamblov, vokalnih skupin ter posameznikov na Graški gori ter dobil priznanje strokovne komisije (Jože Salej, Vinko Smajs in Tone Vrabl) za najboljši tekst. Komisija je ocenjevala tekst, njegovo izgovorjavo, izvirnost ter »pristop« do melodije. Nagrajeni tekst tudi objavljamo in upamo, da vam bo všeč tako, kot je bil deset tisoč obiskovalcem ter strokovni komisiji. GORA JURIŠEV Ko se prva ptica zgane tebi pesem zažgoli, ko izza hriba sonce vstane topel žarek te zbudi. V tisoč barv gozd odene ko sonce ga zlati, lepše ni za mene, kakor Graška gora si! Gora jurišev Graška gora, to pozabit se ne sme, ko teptala te je tuja noga, naše sanje in želje! So prebili tri obroče, mnogo Jih je strel zadel, kot bi jim na prsi vroče nagelj rdeč pri krvavel! Kako je moralo boleti, Lesenjak, Metulj, Danjel, ko so vrag prekleti dom sesul vam je v pepel. Ko se prva ptica zgane... Tudi to smo videli na Gra- ški gori med srečanjem na- rodno zabavnih ansamblov, vokalnih skupin in posa- meznikov. Starejši, mlajši, »mini*... Stran s Plešivca in Gra- ške gore sta pripravila s tekstom TONE VRABL in s fotografijami LOJZE OJSTERSEK 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 26. avgust 19^ KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR TEŽKI POBOJI DELA Kmetijstvo ostaja prioritetna gospodarslia panoga Kmetijstvo velja v občini Šentjur za prednostno pano- go gospodarstva, vendarle pa posluje v prav tako oteže- nih gospodarskih pogojih. Delavci Kmetijskega kombi- nata Šentjur se tega zavedajo in morda se prav zaradi tega tako trudijo, da bi dosegli čimboljše rezultate in tako tudi načrtovano proizvod- njo. Sicer pa so v Kmetijskem kombinatu zadostili nomi- nalnemu povečanju plan- skih ciljev s 103% realizacijo skupnega prihodka in 102% realizacijo dohodka. Cisti dohodek je za 6% nižji, kot so načrtovali, poprečni oseb- ni dohodek delavcev Kmetij- skega kombinata pa znaša 11509 dinarjev. V tej delovni organizaciji so se odločili, da gospodarskih planov proiz- vodnje ne bodo posebno spreminjali, večji poudarek, ki tudi do sedaj ni bil maj- hen, pa bo veljal izvozni poli- tiki. 2e sedaj večino proiz- vodov iz TOZD Lastna proiz- vodnja in TOZD Kooperaci- ja namenjajo za izvoz, želijo pa, da bi se količina izvoznih proizvodov še povečala, saj si bo Delovna organizacija le na ta način zagotovila za- dostno mero deviznih sred- stev za nemoteno poslova- nje. Pregled poslovnih rezulta- tov prvega polletja kaže tudi na to, da .sta brez izgub po- slovali TOZD Lastna proiz- vodnja in TOZD Trgovine, izgube pa so zabeležili v TOZD Klavnica, in sicer 300 milj. dinarjev, v TOZD Koo- peracija 160 milj. dinarjev in v TOZD Transport 79 milijo- nov dinarjev. Za to, da sodi TOZD Klav- nica med zgubaše, je gotovo najpomembnejši razlog v znanih motnjah pri dobavi živine in v porastu transport- nih sredstev, ker je bilo zara- di sanacije domačega klav- nega objekta potrebno voziti živino za zakol v Celje. Želja vseh delavcev je, da bi se stvari izboljšale, in da bi spet dosegali pozitivne poslovne rezultate. To pa bodo lahko dosegli le z normalizacijo de- lovnih pogojev, izrabo notra- njih rezerv, ki jih je prav go- tovo še dosti, in z zagotovi- tvijo dolgoročne stabilnosti celotne delovne organizaci- je, ki pa je pogojena z večjo dohodkovno povezanostjo med proizvajalci živine, klavnico in trgovinami, ter seveda s pravilno delitvijo dela v mesni industriji celj- ske regije. Krivda za to, da imajo tudi v TOZD-u Kooperacija izgu- be, pa se skriva predvsem v tem, da se stroški proizvod- nje nenehno povečujejo, sa- ma proizvodnja pa je v upa- danju. Proizvodnja mleka in mesa namreč zaradi nepokri- tih stroškov in tudi zato, ker do polletja Kmetijski kombi- nat ni imel dosti sredstev za pospeševalno službo, že ne- kaj časa stagnira. Le z racio- nalnejšo organizacijo pristo- pa k delu bodo lahko do kon- ca leta v TOZD-u izboljšali delovne rezultate. Nekoliko manjši obseg de- la na področju popravil kme- tijskih strojev, prekoračitev stroškov vzdrževanja in manjše povpraševanje po kovinarskih storitvah, pa so vzroki za negativno polletno gospodarjenje v TOZD-u Transport. V celotni delovni organiza- ciji vodijo aktivnosti za izboljšanje gospodarjenja. Upoštevajo tako tekoče kot tudi dolgoročne usmeritve in predvsem samoupravne odnose znotraj delovne orga- nizacije. Veliko dela jih čaka tudi še v ureditvi programa nagrajevanja po delu, ki žal, še vedno ni dobilo zaslužene veljave. Delavci se zavedajo. da morajo biti osebni dohod- ki odvisni od poslovnih re- zultatov TOZD in tako pod- pirajo načelo solidarnosti le v primeru, ko pokaže »zgu- baški« TOZD vso pripravlje- nost za samoiniciativno ra- zrešitev neugodnega položa- ja. Delovna organizacija Kmetijski kombinat Šentjur je vključena v SOZD Merx in po besedah direktorja KK Šentjur Stanka Lesnike, se kažejo v tej povezanosti veli- ke prednosti. Tako združuje- jo sredstva za naložbe, sku- paj zagotavljajo surovine, ki so v kmetijstvu najpomemb- nejše, in sklepajo spora- zume. Kmetijstvo torej le še osta- ja tudi v naprej prednostna panoga gospodarstva, da pa bodo kmalu vidni rezultati teh širših družbenih prizade- vanj, moramo vsi skupaj po- prijeti za konkretno delo, saj ni dovolj, da o prioriteti sa- mo govorimo... IVANA FIDLER LETOS BO TEŽKO IZVAŽA TI SADJE Kako iz letošnje obilne letine sadja iztržiti kar se le da prepotrebnih deviz, je bilo glavno vprašanje sestanka, ki so se ga pretekli četrtek v Celju udeležili slovenski izvozniki in predstavniki hla- dilnic. Seja, sklicana na pobudo poslovnega odbora za promet s sadjem pri poslovni skupnosti za sadje, krompir in vrtnine Slovenije, je opozorila na številne pro- bleme, pomanjkljivosti in napake v ob- našanju, ki bi si jih slovenski proizvajal- ci in izvozniki sadja, konkretno jabolk, v sedanji situaciji ne smeli privoščiti. Gre namreč za letošnjo rekordno leti- no jabolk pri nas in drugod v Evropi in bo zato povpraševanje iz tujine občutno manjše, prav tako pa bodo tudi cene v izvozu za najmanj 10 odstotkov nižje od lanskih. To pomeni, da bodo pogoji za izvoz veliko težji kot v prejšnjih letih. Odločujoča bo torej kakovost namizne- ga sadja, predvsem pa priprava in emba- laža. V tej pomembni komercialni »zna- nosti" pa smo pri nas še pravi vajenci. Po oceni največjih slovenskih izvozni- kov, večinoma sozdov, v sezoni 82-83 ne bo mogoče izvoziti predvidenih tisoč va- gonov namiznega sadja, ampak le pri- bližno polovico te količine. Poleg viso- kokvalitetnih jabolk pa bi za izvoz lahko ponudili še okoli 2000 vagonov indu- strijskega sadja, ki ga bomo v Sloveniji pridelali zelo veliko. Res je, da cena in- dustrijskega sadja za izvoz ni stimulativ- na, zato bi bilo ta jabolka bolj smotrno industrijsko predelati in ga na zunanje tržišče plasirati v obliki koncentratov. Na sestanku je bilo precej govora tudi o izvozni ceni namiznega sadja, takšni, ki bi bila za naše proizvajalce še sprejem- ljiva, vendar je ostalo le pri ugibanjih, kljub sezoni, ki je pred vrati. Zaradi obilne letine bodo težave tudi s skladiščenjem sadja in sortiranjem, saj Slovenija trenutno premore le dva sor- tirna stroja, potrebovali pa bi jih naj- manj pet. Hladilniške zmogljivosti ne bodo zadoščale za tolikšne količine sa- dja. Tudi zato ne, ker kupci, tja do ja- nuarja, februarja prihodnjega leta, ne bodo segali po sadju iz nasadov, ampak si bodo raje nabavili kmečko sadje. Kot je bilo iz razprave udeležencev sestanka slovenskih izvoznikov in hla- dilničarjev zaključiti, se bo treba pred- vsem še veliko dogovarjati ter usklaje- vati interese in potrebe: izvozniki z do- bavitelji oziroma proizvajalci, prav tako pa tudi hladilničarji s svojimi komitenti in sami med seboj. Potem bi bilo mogo- če iztržiti še kak devizni dinar več kot pa kaže sedanja ocena. Konkretni razultati glede letošnjega izvoza sadja na tuje pa bodo znani do 7. septembra, ko bodo to problematiko obravnavali v Gospodar- ski zbornici Slovenije in v sedmi enoti SISEOT. MARJETA AGREŽ OBIRANJE HMELJA »ZELENO ZLATO« JE OBRODILO Letina bo dobra, liijub temu, da je prideielf zmanjšata ujma Druga polovica avgusta je čas, ko v Savinjski dolini in na širšem celjskem območju zaropotajo obiralni stroji in se pokažejo prvi rezultati letine. Tako je tudi letos. Posamezni kmetje so za- čeli z obiranjem hmelja že pred dvema tednoma, v kmetijskem kombinatu Hmezad in Žalca pa so počakali do preteklega četrtka. V družbenem sektorju, na približno 1700 hektarjih površine, obratuje pri- bližno 160 obiralnih strojev. Z njimi upravljajo še največ delavci iz sosed- njih republik, iz hrvaškega Zagorja, Srbije, pa tudi iz Makedonije, zelo ma- lo pa je domačinov. Slednji so večino- ma sami zaposleni z obilico dela, ki je potrebno v teh dneh na njihovih hme- ljiščih. Nekatere izmed njih smo tudi obiskali ob delu na obiralnem stroju, ki je last strojne skupnosti iz Petrovč. Kaj več o njej nam je povedal Franc Delakorda, kmet iz Petrovč, ki je tudi vodja te strojne skupnosti: »V strojni skupnosti, ki smo jo usta- novili pred osmimi leti, nas je osem kmetov, pretežno iz okolice Petrovč. Celotna skupnost zajema okoli 10 hek- tarjev hmeljišč. Že na samem začetku smo kupili obiralni stroj, na katerem se v teh dneh, ko je obiranje v polnem zamahu, razvrščamo po deležu, ki ga je vsak posameznik vložil. Ponavadi ni prerekanj glede razvrščanja, morda so bila le na začetku, sedaj pa smo se že navadili. Edini problem je trenutno či- ščenje stroja, saj takrat neredko nismo več enakopravni, drugače pa se kar razumemo.« Sicer je Franc Delakorda z delom pričel v četrtek. Pravi, da bo letošnja letina poprečna, podobna lanskoletni, saj ga neurje, ki je divjalo pred dobrim mesecem dni, ni posebno prizadelo. Naš drug sogovornik je bil Andrej Cede, delavec iz celjske Kovinotehne, ki je v teh dneh priskočil na pomoč svojemu očetu, kmetu iz Petrovč: »Z obiranjem smo pričeli v četrtek in če ne bo večjih vremenskih neugo- dnosti, bomo končali v desetih dneh. Doma imamo hektar hmeljišča, na ka- terem sedaj delamo trije - poleg mene in očeta nam pomaga še teta. V strojno skupnost smo včlanjeni že od vsega začetka, kar nam močno pomaga pri hitrejšem delu. Prej, ko še ni bilo stro- ja in ko smo morali obirati še ročno, je bilo potrebno veliko več delavcev, ta- ko da je bilo obiranje tudi dražje. Res je, da je mogoče izgube kakšnih 20%, toda danes si praktično ne moremo zamišljati obiranja brez stroja, saj ni ljudi... Sicer pa pridemo na vrsto za obiralni stroj približno 4-krat na dan. Tako bomo lahko letošnji pridelek, ki bo pK) vsej verjetnosti nekoliko boljši od lanskega, dovolj hitro spravili pod streho. Reči moram, da smo imeli z vremenom letos kar srečo, mogoče je bila izjema le predzadnja toča, ko je neurje nekoliko poškodovalo pride- lek, toda le za kakšnih 10%. Letos ima- mo zasajeni dve vrsti hmelja: Golding in Aurora, vendar slednje še ne obira- mo, saj smo jo začeli gojiti šele lani in tako še ni primerna za obiranje.« Kmetje se nadejajo dobre letine, za- dovoljni pa so tudi v Hmezadu, kjer bodo z obiranjem končali okoli 15. septembra. Takrat pa bodo znani že tudi končni rezultati letošnje bere »ze- lenega zlata«. POLONA ŽNIDARSIC Foto: TONE TAVCAR Hmelj obiralci potrgajo z žičnic, nato pa ga odpeljejo do strojev, ki opravijo obiranje Prizor z odkupne postajo, kjer imajo te dni veliko dela, ko sprejemajo obrano »zeleno zlato*. USKLADIŠČENJE KROMPIRJA Uskladiščimo samo zdrav, nepoškodovan in po mož- nosti že prebran krompir. Da to dosežemo, moramo upoštevati sledeče: - Izkopavamo v primerno toplem vremenu in ko je zemlja primerno vlažna. - Pri izkopu pazimo, da so poškodbe gomoljev čim manjše, saj so rane idealno vhodno mesto za glivice in bakterije, ki kasneje povzročajo gnitje pridelka. - Pri izkopu s kombajni pazimo, da hitrost pretre- salrdh verig ni dosti večja od 1,5 m/sek., pri tem pa je optimalna hitrost izkopa do 6 km/uro. - Na prebiralni mizi naj bo % primesi čim manjši, na kar vplivamo s čim plitvejšim izkopom; že 1 cm plitvejši izkop zmanjša število primesi za polovico. Pri tem moramo peiziti, da kombajn ne reže gomo- ljev v tleh. - S kombajni izkopavamo samo nasade, kjer smo pravočasno prekinili vegetacijo, da je povrhnica go- moljev utrjena. - Gomolje moramo osušiti in nato 10-15 dni skladi- ščiti pri temperaturi 10-15 °C, da se rane zacelijo. Če imamo možnost, pred skladiščenjem in potrebnim časom za celjenja povrhnice preberemo gomolje in odstranimo primesi. Sele tak krompir je primeren za prodajo aU daljše skladiščenje. Prodaja krompirja direktno z njive ni priporočljiva, saj dosežejo izgube na teži tudi več kot 10%, preden dospe krompir do porabnika, velika pa je tudi nevarnost gnitja zaradi nez^celjene pokožice. Potem, ko je povrhnica zarasla, šele skladiščimo krompir. Krompir ohladimo na 3-^°C, pač glede na namen uporabe in krompir, ki je namenjen daljšemu skladiščenju ter ni semenski, zaprašimo ali zaplinimo s sredstvi proti kaljenju. V državah zahodne Evrope krompir med ali po iz- kopu in po vsakem sortiranju zaščitijo s kemičnimi sredstvi proti gnitju, ki ga povzročijo glivice. Krompir skladiščimo v zračnih, temnih in ne presu- hih skladiščih v razsutem stanju ali v gajbicah. Poskr- beti moramo za zadostno zračenja in potrebno hlaje- nje. V modemih skladiščih za to uporabljamo prisilno ventilacijo. Močno poškodovan krompir ali krompir, ki je oku- žen s plesnijo, ne moremo uspešno skladiščiti in tak sodo, le v t^ojšnjo predelavo, saj imamo lahko dru- gače tudi 100% propad pridelka. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE I 34 - 26. avgust 1982 NOVI TEDNIK - stran 15 ABORJANI NA iUMU čudnega ni, če gre kdo na Hum, toda organiziran ^n nanj je pa že nekaj posebnega. Saj ni Triglav, boste Toda za nekatere domačine - Laščane - je že vzpon na jn nekaj posebnega. Huma (585 m) obišče vse več izletnikov. Nekateri I zaradi dostojnosti - če nisi bil na Humu, nisi Laščan - ^jgi iz radovednosti, kako se prileze na tisto »špico«. Pre- jcateri pa se vzpno v približno pol ure (od starega gradu prej) na vrh Huma samo zaradi zares lepega razgleda in Ji samega izleta. Na Hum namreč lahko gremo po običajni {j s Starega gradu, potem pa se odpravimo z vrha naprej jti vzhodu po robu do Tovstega in nazaj po cesti v Laško, etniki pa se ne smejo preveč oddaljevati od nahojene poti, jti »divji farovž« ni nič kaj prijazen in tam se lahko človek (Ji ponesreči. Toda pot je ts^a, da jo v primerni obutvi kaj jliO prehodiš v primerni hitrosti, saj te sam razgled včasih J ustavi in se moraš tudi če nočeš, razgledati. Najbolj [limivo je mesto Laško, pa v oddaljenosti Vrh nad Laškim, sca. Kozje, Kopitnik, Gore, Kum, Smihel, Šmohor, Mr- ca, Malič in ob lepem vremenu še Savinjske Alpe in )horje. Ni ga lepšega pogleda s hribov daleč naokoli. Med obiskovalci vrha tega griča nad Laškim je tudi več iJh, ki ubirajo pot kar vs^ dan. Milan Toplišek iz Taborja, bil letos na Humu že več kot stokrat. Hodi, da ohrani Irav duh v zdravem telesu - po prebolevanju težav s srcem vsak dan na vrhu, spotoma nazaj pa še pobere suhljad in s in tudi čisti okolico. Počasi bo že premio prstov na roji za reštevanje ljudi iz Laškega, ki se dnevno vzpno na ta ali oni rh (Hum, Šmohor, itd.), da ohranijo kondicijo in zdravje. pa še nekaj je v teh izletih. Kot na primer sosedje s iborja II v Laškem, ki so se 1. maja letos organizirano )vzpeli na vrh Huma in s seboj ponesli cement, vodo, esek, železje, Škatlo in vpisno knjigo z žigom »Hum - }5m«. Tam so postavili drog in v železno škatlo vložili pisno knjigo. Vsakdo, ki pride na vrh Huma, se sedaj vpiše, t odtisne štampiljko in se razgleda po lepi okolici. Taborjani so po opravljeni akciji v dolini še praznovali rvomajske praznike, drugi obiskovalci pa še sklenejo povr- liti se na Hum. Taborjani bodo kmalu odšli spet na izlet, jkrat na Šmohor in jo spet »ušpičili« v veselje prihodnjim biskovalcem. Tako je prav, da se razvija dobro sosedsko ivljenje, ki je žal sicer vedno bolj redkost, in da spoznavajo kolico, v kateri živijo ter tudi vzpodbujajo druge za ohrani- (V narave in prijateljstva med ljudmi. Vsakdo, ki gre v hrib (ne samo v planine kot planinci), bo b srečanju pozdravil, se še morda ustavil in spregovoril par esedi, ob srečanju na cesti pa se človek še ponavadi obrne, a mu ni potrebno reči »do^r dan«. Tak je naš Hum, na katerega si včasih lezel več časa, saj si i usedel na klopco, danes pa je za počitek le še skala ali odrto drevo ob poti. Pa tudi to je dovolj za zadovoljstvo, ki 1 doživiš in pozabiš na vsakdanje skrbi v dolini. FANIKA LAPORNIK Denis Vodovnik Jaro Vvbihal Mihaela Bibič Primož Kuder Matjaž Pur POČITNICE SO PREHITRO MINILE Počitnice se iztekajo in ostali bodo le še prijetni spomini, ki so se nakopi- čili učencem v zadnjih dveh mesecih. O svojih doživetjih pa so nam povedali takole: DENIS VODOVNIK, gojenec voja- ške pomorske šole: »Prvi mesec počit- nic sem preživel med brigadirji na de- lovni akciji Beograd 82. Na morje ni- sem šel, saj se ga naužijem med šol- skim letom. Preostanek počitnic sem preživel doma 3 prijatelji in nekdanji- mi sošolci. Kdaj pa kdaj smo šli tudi v disco.« JARO VVBIHAL, Učenec pedago- škega šolskega centra: »V letošnjih počitnicah sem se zares naužil morja. Najprej sem bil 20 dni s starši, potem pa še s prijatelji. V čVsu, ko sem bil doma, pa sem hodil na treninge AD Kladivar v Celje. Treniram namreč tek na 100 in 200 m. Počitnice so kar prehi- tro minile.« MIHAELA BIBIC, učenka ekonom- skega šolskega centra: »Takoj po kon- čanem tretjemu letniku sem šla na opravljanje obvezne počitniške prakse v Juteks Žalec, ki je trajala deset dni. S starši sem bila potem nekaj časa v Umagu, del počitnic pa se preživela tudi pri sošolki v Laškem. Bilo je pe- stro in prekratko.« PRIMOŽ KUDER, učenec OŠ na Polzeli: »Kot večina mojih sošolcev sem tudi jaz nekaj časa prebil na mor- ju in sicer v Novem Gradu. Moj dom je tik ob šolskem igrišču in tam prebijem veliko svojega časa. Rad tudi kolesa- rim, sedaj teden dni pred začetkom pouka pa se že pripravljam nanj.« MATJAŽ PUR, učenec kmetijske šole: »Prve dni počitnic sem bil na obvezni praksi na zadružni enoti v Braslovčah, sledilo je 20 dni morja na- to pa sem bil z očetom na Triglavu. Bilo je lepo vreme in počitnice so mi kar prehitro minile. V teh zadnjih dneh pa se počasi pripravljam za šolo.« T. TAVČAR KAKO ZAJTRKUJE MLADINA ZAJTRKUJ KOT CESAR... V Celju še vedno nimamo mlečne restavracije Stoletja star pregovor, da »zajtrkuj kot cesar, kosi kot kralj in večerjaj kot berač«, najbrž večina pozna. O nje- govem pravilnem, predvsem pa zdravem odnosu do naše prehrane so si na jasnem ce- lo seStavljalci vseh mogočih in nemogočih dijet, pa tudi vsi tisti, ki se, upravičeno ali ne, odločajo za eno od n ih. Pa vendar. Več kot očitno je, da mnogim pomembnost do- bre in zdrave prehrane, pred- vsem zjutraj, ko si nabiramo moči za celodnevno delo, še ni povsem v zavesti. To dej- stvo je toliko bolj zaskrblju- joče ob podatku, da je med slednjimi največ mladine, ki urejeno prehrano v tej odlo- čilni fazi razvoja nedvomno najbolj potrebuje. Kako, kje in kaj zajtrkuje naša mladež sem poskušala izvedeti v anketi pred nekaj dnevi na celjskih ulicah. Že takoj na začetku sem se na- ravnost zaletela v dekleta, ki so sedela pred slaščičarno »Zvezda«. Pred sabo so ime- le vsaka svojo kremo s sme- tano. No, sem že med »pravi- mi«. Jasno, to je bil njihov zajtrk. »Pravkar smo prispe- le z avtobusom od doma, pa smo si za zajtrk privoščile kar sladico,« so mi pojasnile. Očitno jih pravilnost takšne- ga »zajtrka« ne skrbi. Kako tudi ne, saj tudi med šolskim časom ne poznajo česa dru- gega. Da bi vstale nekoliko prej in nekaj prigriznile? To pa ne! Je pa že bolje spati do zadnjega trenutka! Z naslednjo anketiranko je bilo še slabše. »Zjutraj pona- vadi nič ne jem. Sele po šoli se s sošolci odpravimo v kakšno gostilno, največkrat kar v Pivnico, pa tam kaj po- jemo.« Ta »hrana« je najbrž bore malo podobna tisti »ce- sarski.« Kakšen vrček piva, zraven pa obvezna cigareta, to je vse, kar do kosila »poje- do« nadobudneži. Med naslednjimi sogovor- niki so se mnenja več ali manj ponavljala, redke izje- me so bili le tisti, ki imajo pouk v popoldanskih urah, pa imajo tako več časa za po- šten zajtrk. Urejene malice ima le še osnovnošolska mla- dina, po tudi nekateri sred- nješolci, ki imajo to možnost kar v šolah. Tako se pač dogaja iz leta v leto, od generacije na gene- racijo. In mladi so očitno s tem zadovoljni. Ali pa tudi ne! Marsikdo je potožil, da bi zjutraj le raje zaužil kal to- plega, zavil v kakšno mlečno restavracijo. Kako tudi ne! Nedavno tega so z zdravni- škimi pregledi dijakinj ene izmed srednjih šol ugotovili naravnost zaskrbljujoče re- zultate zdravstvenega stanja deklet. In to se z leti najbrž le še stopnjuje. Od kod potem toliko obolenj želodca, pa anemičnosti in drugih težav, najbrž takoj postane jasno. Kje iskati krivca? Starejši mladim prav gotovo niso vzor. Kavica, sedaj ko pa še te ni, pa ponavadi nič, je vse. kar povprečen Slovenec zau- žije za dobro jutro. Toda, če že starši niso najboljši zgled, bi se vendar moral najti kdo, ki bi poskrbel vsaj za kakšno skodelico mleka in kos kru- ha vsem, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov doma ne morejo zajtrko\4ti. Nič koli- ko papirja je bilo že popisa- nega o prepotrebnosti mleč- nih restavracij, pa vendar pravega odgovora ni in ni. Zainteresiranosti mladih za takšno obliko prehrane goto- vo ne manjka, kar je potrdila tudi omenjena anketa. Kdaj pa bomo dočakali ukrepe, bo najbrž še nekaj časa ostalo vprašanje. Pa vendar, čemu? POLONA ŽNIDARŠIC Takle naj bi bil bojda zajtrk poprečnega Slovenca PLANINSKI PIONIRSKI TABOR 82 - USPEL Logarska dolina je tista, ki naj bi bila tudi v bodoče me- sto, kjer bi se zbirala planin- ska druščina pod platneno streho. Moj obisk je bil namenjen mladim planincem osnovne šole Veljka Vlahoviča iz Ce- lja ter njihovim zvestim vo- dnikom. Ob domu planincev je stalo osem šotorov, iz ka- terega so zvedavo kukale glavice cicibanov in pionir- jev planincev, ki so v sedmih dneh bivanja v tej lepi dolini opravili več pohodov v viso- kogone. Jutranji pozdrav z vodniki: Adijem, Zdenko, Ireno, Jožetom in M^eto je bil prijateljski. Takoj so me seznariili s programom tabo- ra mladih planincev iz Celja in iz Luč. Delovni dan je bil resnično obširen in zahte- ven. Nad njim bi se ne zami- slili le mladi planinci, ampak tudi meirsikateri bolj izkuše- ni. Vstajali so zgodaj, telova- dili, se umiH, zajtrkovali in se pripravili za pohod. Sledi- la so predavanja iz prve po- moči, splošnega spoznava- nja planinskih veščin, var- stva narave in opreme, pre- hrane ter vrlin planinca. Vse to in še več pomembnih pla- ninskih vedenj so mladi pri- dobili v tem kratkem času. Vodja tabora, Adi Vrečar iz planinske sekcije v Cin- karni je pohvalil sodelavce, posebej dr. Toneta Žuntarja, pa tov. Škrbineka iz PZS ter gorskega reševalca Štoklasa iz Celja, ki je s svojim »an- samblom« prispeval veliko dobre volje ob tabornem og- nju. O počutju mladih sem že- lal izvedeti še več. Zdenka Borovnik, pegagoški vodja v taboru mi je povedala: »Ve- sela sem, da bodo mladi pla- ninci odšli domov z nepo- zabnimi vtisi. Težav ni bilo, za kar gre zahvala tov. Adiju in še posebej vodstvu OŠ Veljka Vlahoviča.« Irena Praznik, učiteljica, mi je povedala: »Kaj takega se dogodi le malokdaj. Učen- ci sa veselijo vsakega poho- da, med njim so izredno dis- ciplinirani. Se bom šla z njimi!« Jože Kaker, mladinski vo- dnik iz Luč pa je dejal: »Bil sem presenečen, da tako mladi ljudje toliko znajo in ša več zmorejo. Rad bom še pomagal, da bi pridobili čim- več mladih v planinske vrste.« Tudi otroci, Aleš Praznik (z osmimi leti najmlajši v ta- boru), Blaž Vole, Nina Stan- te in Mirica Bezgovšek so v en glas izrekali zahvalo vsem, ki so jih vodili v tabo- ru. Zatrdili so, da ne bodo nikoli pozabili izletov na Ka- mniško sedlo, Oljševo, v Ro- banov kot in drugam. Adi Vrečar, vodja tabora, pa je ob zaključku mojega obiska povedal: »Naš MDO PD se bo v bodoče še moral odloča- ti za tovrstne planinske šole v Logarski dolini. Ta je ideal- no izhodiščno mesto za ture. Podobni tabori se bodo ob- nesli, še posebej, če bodo v pomoč organizacije, kot to- krat OŠ Veljko Vlahovič in Cinkarna Celje.« ADI VIDMAJER 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 26. avgust 19^ MESTNA STRAŽA CELJE SKRB ZA UREJENO CEUE Ženska v poklicu, ki ni ravno »ženski« v Celju so leta 1976 usta- novili Mestno strfeo. Sedaj se mestni stražniki trudijo, da bi bilo Celje čimbolj ure- jeno in varno mesto. Pri svo- jem delu se ravnajo po odlo- kih občine Celje in sicer predvsem po odloku o javni snagi, prometu, zelenih po- vršinah, hišnem redu, jav- nem redu in miru ter po za- konu o ravnanju z odpadki. V šestih letih kar obstoja mestna straža, se je v Celju že marsikaj spremenilo na bolje. Tudi pri krajanih, kra- jevnih skupnostih in pristoj- nih službah naletijo delavci Mestne straže največkrat na razumevanje in pripravlje- nost za pomoč. Da pa bi pobližje spoznali delo in težave, na katere na- letijo delavci Mestne straže, smo spremili Ireno Škorc, mestno stražnico, na njen obhod po mestu. Deset me- "secev že opravlja to službo in kot sama pravi, se je sedaj že privadila na številne žaljivke in obtožbe, ki letijo nanjo pri opravljanju dela. Sprva ji je bilo zaradi tega hudo in naj- večkrat bi se najrajši razjo- kala, ampak, človek se vse- mu privadi in tudi ona se se- daj zaveda, da opravlja le svoje delo in takšne nepri- merne obtožbe ponavadi kar presliši. Sicer pa smo že v slabi uri, kar smo jo sprem- ljali po mestu, tudi sami sli- šali številne neprimerne od- govore na njena prijazna opozorila. Seveda pa niso vsi ljudje enaki in tako ne sodijo vsi v isti koš z voznikom av- tomobila, ki je listič o storje- nem prekršku jezno zmečkal in vrgel po cesti. To svoje dejanje pa je seveda še po- spremil z neprimernimi ža- ljivkami na račun Mestne službe in vseh uniformiranih ljudi. Tako je na primer gost iz Ohrida, ki je prav tako na- šel za brisalcem zataknjen li- stič o prekršku, prijazno povprašal kje naj plača ka- zen in se zraven še opravičil, češ da ne pozna Celja j prekrška m storil natr ma. Veliko ljudi je ] ustavljalo kar na cesti in hitro naštelo nekaj nepi nosti katerim bi veljale svetiti pozornost. Sicer pa Irena, ki je p( klicu gradbenica, dela { vsem na področju uvelja nja pravil odloka o hiš redu. V to delovno podi so zajete vse stanovar hiše v družbeni lasti, s \ rimi upravlja Samoupr, stanovanjska skupnost Ije. Tako ponavadi razre težave stanovalcev, ki n: jo urejenih skupnih pn rov, ali pa so le-ti, na pri pralnice, podstrešja in ki prostori, neurejeni in 1 neprimerni za uporabo.' krat pa poseže tudi na dročje, ki ga ureja zakc ravnanju za dopadki. V posredni okolici Celja je mreč veliko divjih odlaga smeti, ki kvarijo izgled m ne okolice. Zanimive dogodivščine doživljajo mestni straž^ tudi vselej takrat, ko jih čani zamenjajo za milični Uniforma obojih je mo( tudi njihove delovne ob nosti so podobne, a se ' darle toliko razlikujejo^ zamenjave niso upravičd Delo mestnih stražnike« naporno, a vendarle zana vo in družbeno potrebno] ko da bodo delavci Me^ straže vztrajali na svojih i lovnih mestih in še napj skrbeli, da bo Celje varno urejeno mesto. Tudi Irenai ostala na svojem delovni mestu, to pa predvsem di tega, ker so jo kolegi službi prijazno sprejeli ii| tako pokazali, da je tudi ska dobrodošla v njihci delovnih vrstah. Pok mestne stražnice ni rav poklic, ki bi ga naj opravlj; ženske. A to ni nobena ovi da ne bi zmogla opravlj dela prav tako dobro in i govorno kot moški. IVANA FIDL Irena Škorc pri opravljanju svojih delovnih obveznosti. Takole prizadeto in kar začudeno se je zastrmela v kup smeti, ki »krasijo« Pelikanovo pot. »Kako veš, da tukaj ni zasede?« Miloš je naglo odgovoril: »Vem, da je ni! Mene občutki ne varajo! Palček, pojdi naprej! Mi bomo šli sto metrov za teboj! Hodi za cesto levo, mi bomo šli levo. Povsod ne morejo imeti zased! Tukaj nas pa sploh ne pričakujejo. Palček, naprej!« Nikjer ni bilo nobenih ovir. Hodili so počasi. Palček je hodil spretno, od tepke do tepke, ki so rasle ob cesti. Obstal je le dvakrat in nastavil ušesa proti vasi. Senca prve hiše je bila velika. Palček je bil zadovoljen. Počutil se je, kot v svojih najboljših časih. Noč ga je osvežila in ves je bil drugačen kot minule dni Od beganja po terenu in premišljevanja je bil vedno bolj utrujen. Tudi na vseh koncih po telesu ga je začelo zbadati Bolečina v levi roki se mu je vedno pogosteje oglašala. Če bi imel žganje, hi si jo zmasiral. ,Revmatizem, drugega tako ne more biti!' Spremenjen je bil tudi zato, ker so bili v akciji. Niso bežali, temveč so napadali Kako ga je včasih prijelo, da bi na ves glas zavpil: »Juriš!« Tega pravzaprav še nikoh ni doživel, nikoli še ni tekel z brzostrelko v rokah proti sovražniku in vpil: »Juriš!« Tudi v partizanih ne. Stari partizani so mu pripovedovali, da je to posebne sorte vrisk. Štajerci, ki radi \nriskajo, so rekh, da na nobeni veselici fant ne spravi toliko prodornega glasu iz sebe, kot v trenutkih, ko zavpije: »Juriš!« V zadnjem času so se drug drugemu odtujili. Vsi so molčali in nekaj tuhtah. Če pa se je že kdo oglasil, se je začel prepir. Živci so jim bili do kraja napeti Nihče ni nikoli odložil orožja. Niso ga imeli pripravljenega le, če bi jih presenetila knojevska ali miličniška patrulja, imeli so ga nared tudi zaradi drug drugega. Zavedali so se, da si rešujejo glave. Rešil pa si jo bo vsakdo le sam. Zasledovalce so povsod čutili. Slutili so jih za vsakim grmom in za vsakim ovinkom. Rafali in posamezni streli so jih opozarjali, da tisti, ki jih lovijo, ne počivajo. Počutili so se kot v veliki zanki Nekdo jo mora samo še zadrgniti. Naključja pa jih še niso povsem zapustila na cedilu. Tisto noč je Palček občutil, da vse odlično teče, da lepše ne more biti Počenil je za rob ceste. Sklenil je počakati pajdaše. Ni dolgo čakal. Naglo je skočil čez cesto. Je kaj narobe?« je zaskrbljeno vprašal Miloš. »Ne! Zaenkrat nič ne smrdi!« »Potem je pa vse v redu!« je zašepetal komandant križarjev in zamahnil z roko, naj gredo naprej. Ko je bUa za njimi prva hiša, so zadržali korak. Nena- doma so zaslišali glasove, kot bi prihajali iz globoke kleti. »Kaj pa je to?« Stisnili so se v senco hiš. »Ne vem, kaj bi to bilo?!« Palček je z naglimi koraki odhitel naprej. V vasi so zadnji gosti pravkar zapuščali gostilno. Po- stajah so še v veži, dva, trije pa so se tudi že pokazali pred hišo. Skušali so narediti krog, da bi eno zapeli, pa nikakor ni šlo. Tisti v veži so se še kar naprej glasno pogovarjali. Ob takšni uri si imajo ljudje, ki so se odže- jah, veliko povedati »Gostilno zapirajo!« je Palček poročal Milošu, ko se je, vrnil v senco hiš na začetek vasi. »Ja, pa je nocoj še ne bodo zaprli!« se je potihem žolčno zasmejal MUoš in stopil brez zadržkov po cesti Brzostrelke ni povesil niti za hip. Drugi so mu sledih. »Dober večer!« je zaklical Miloš na ves glas, zateg- njeno in nesramno. Vaščani, ki so bili že zunaj pred gostilno so pisano in radovedno pogledah v prišleca, ki je tako nenadoma zrasel pred njimi Iz gostilne so začeli prihajati še drugi, ko so zaslišali tako glasno voščilo. »Dober večer!« je odgovoril eden od njih. Tedaj so se iz teme pokazali še Palček, Rudi in Ciril. Luč iz veže jih je medlo osvetlila. Vaščani so videli njihove napete obraze, najdlje pa so zadržali poglede na ceveh, ki so bile naperjene vanje. Vse bolj so jeli gledati prestrašeno. Miloš se je razkoračil pred njimi in jih znova posmeh- ljivo nagovoril: »Dober večer! Ste ga vsak svojo merico?« Nihče ni odgovoril. Nekaterim so cigarete dogorevale med prsti, pa si niso upali dvigniti rok. »Zgovorni pa niste!« Vaščan, ki je zadnji prišel iz gostilne, se je oglasil: »Domov gremo! Zapirajo!« »Nikamor ne boste šli!« Besede so bile jasne in ostre, razločno jih je bUo slišati Vaščani so se začeli še bolj prestrašeno spogledovati Miloš pa se jim je režal. Tudi drugi križarji so jih nesra- mno ogledovali Všeč jim je bilo, da se jih spet po dolgem času nekdo bo boji Eden od kmetov je zakoračil vstran in odločno rekel »Domov moram, ura je že pozna, žena pa sitna!« »Nikamor! Nazaj!« Miloš je zakričal, daje bilo sUšati daleč okoli Palček je stopil do kmeta in ga močno pahnil nazaj med druge, da se je opotekel Lovski klobuk mu je zletel z glave. »Nobene šale!« Med kmeti je stal čokat mož, ki pa ni bil ravno najsta- rejši Imel je gladka lica in močne brke pod nosom- Stopil je naprej in se postavil pred Miloša. Nekaj trenut- kov sta se merila. S pogledom je oplazil beli križ na njegovi kapi »Kaj želite v naši vasi ?« je odločno vprašal. »Pijače hočemo, ampak piU bomo kasneje«, se je za- krohotal Palček, a se je brž zresnil. Kmetje, ki so dotlej zrli v Miloša, so kot na povelje pogledali vanj. Kmet pred njim je stal kot vkopan. »Kdo pa si ti?« je vprašal razpo- sajeno Palček. »Pa ja nisi novi župan?« »Predsednik krajevnega ljudskega odbora sem!« Miloš se je smeje ozrl proti Palčku: »Poglej, no, ravno tega iščemo!« Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova- nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved. Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih dogodkov. I 34 - 26. avgust 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 llK ŠMARTNO (STATI V VRHU SNL ^ fjsaii so teto 1926... II »pisali so leto 1926, ko se ( , v Smailnem ob Paki poja- ij ^la prva nogometna žoga. J ^ z njo je takrat že osvaja- i i^lado in staro po vsej naši ornovini. Zanimanje za ta š lOV šport je rastlo iz dneva v II |gn in nogomet je postajal > rse bolj popularen in množi- I gn- Kjer ni bilo mogoče pri- (i (Jo prave žoge, so v primer- i ,0 obliko zvezali kar cunje »ili kaj podobnega. Podili so leza temi ,pripomočki' in jih ;l(Ušali spraviti v okvir, ki se nu že od vsega začetka pravi ,ol.« Te stavke smo povzeli \ brošure NK Šmartno, ki so o izdali pred štirimi leti ob jO-letnici nogometa v Smart- lem ob Paki. »Nogomet je igra, ki so jo vaški fantje iz Smartnega ob Paki sprejeli za svojo pred petdesetimi leti, jo kmalu ra- zvili do te mere, da so pričeli organizirano nastopati ter tekmovati in ki danes zdru- žuje številne privržence no- gometnega kluba Šmartno.« Ekipa NK Šmartno sedaj že več let uspešno nastopa v SNL. V sezoni 1980/81 so do- segli največji uspeh z osvoji- tvijo 1. mesta v SNL, vendar so se zaradi objektivnih te- žav odpovedali igranju v II. ZNL. Sicer so pa že v letu 1975/76 osvojili 2. mesto v SNL za Mariborom, ki je ta- krat po izpadu iz II. ZNL eno sezono nastopal v SNL. Pa tudi v ostalih letih so Smar- čani ob koncu nogometne sezone pristali vedno pri vrhu. Leto 1977 je prineslo v raz- voj slovenskega športa veli- ke in pomembne spremem- be: nove tekmovalne siste- me in selekcije. V NK Šmart- no so zadovoljni z delom se- lekcij, saj vsako leto presto- pijo iz mladinske v člansko vrsto trije ali štirje nogome- taši. Torej se oskrbujejo z lastnimi nogometaši, ki so si jih vzgojili sami. Pri NK Šmartno deluje 5 selekcij, v katerih je registri- ranih približno 120 nogome- tašev. Za delo skrbi šest tre- nerjev, od tega so trije diplo- mirani nogometni trenerji. Za letošnjo sezono bodo za tekmovanje v SNL rabili 180 milijonov, kar pa za občin- sko TKS v T. Velenju ne bo lahko, saj so v velenjski obči- ni kar trije klubi, ki. igrajo v SNL (poleg Smartnega še Rudar iz T.Velenja in Šo- štanj). S pripravami na letošnjo sezono so pričeli 23. julija, vendar priprave zaradi let- nih dopustov ne potekajo po načrtu. V svojih vrstah so tri igralce izgubili, trije pa se bodo vrnili: Kodre iz T. Vele- nja, Omladič iz JLA in Radi- vojevič iz Elkroja. Odigrali so že več prijateljskih tekem, nekaj pa jih imajo do pričet- ka SNL še v načrtu. Njihov cilj v letošnji sezoni je pred- vsem ta, da bi obdržali stik z vrhom. V sezoni 1982/83 bodo za NK Šmartno igrali: Podgor- šek, Matko, Bajec, Cigale, Omladič, Bric, Hren, Zvir, Rednak, Duh Z., Vreš, Ko- pušar, Prašnikar, Kodre, Kokotec, Pusovnik, Kro- novšek, Podvratnik, Brun- šek, Duh S., Gabrič, Potoč- nik in Radivojevič. MATEJA ZALOŽNIK STRELO! VREČICI PRI LAŠKEM ZADELI V ČRNO Odlično pripravljeno temovanja v Rečici pri Laškem je bilo tra- dicionalno strelsko tekmovanje na katerem so nastopili domala vsi najboljši slovenski strelci, ki ta čas nekaj pomenijo v naši re- publiki. Strelska družina »DU- ŠAN POŽENEL« je vzorno orga- nizirala tako veliko tekmovanje, ki je trajalo dva dni, streljalo pa se je kar v petih različnih disci- plinah. Podeljeno je bilo veliko medalj, pokalov, diplom in kar 50 praktičnih nagrad za najboljše tekmovalce. Nagrade so z veli- kim razumevanjem prispevale delovne organizacije in obrtniki ž občine Laško. Na tekmovanje e prišel tudi trener najboljših ju- goslovanskih pištoljašev - Lojze Mikolič, ki je nekoč tudi bil vr- hunski strelec. Njistopil je tudi dvakratni ude- leženec olimpijskih iger - Franc Petemel ter še veliko ostalih nekdanjih in sedanjih strelskih reprezentantdv. Ekipni rezultati s pištolo »Drulov«; Titovo Vele- nje 1920, Kranj 1912, Celje 1828 krogov itd. Najboljši posamezni- ki spištolo »Drulov«: Lojze Tr- stenjak 8 Titovo Velenje 503, Franc Gaber - Ljubljana 502, Jo- že Teržan - Ljubljana 497, Vinko Lavrinc - Rečica 490, Slavko Iva- novič - Ptuj 488, Marjan Dobo- vičnik - Celje 486 itd. Pištola proste izbire: Titovo Velenje, Ljubljana, Ptuj itd. Naj- boljši posamezniki: Vinko Trin- kavs - T. Velenje 525, Franc Ga- ber - Lj. 522, Franc Bedrač - Ptuj 519, Vinko Lavrinc - Rečica 518, Marjan Brezovšček - Slov. Ko- njice 518 itd. Najboljši posamez- niki s pištolo standard: Franc Pe- temel st. 568 - Kranj, Franc Ga- ber 566 - Lj., Franc Peternel ml 560 - Kranj, Drago Rotar 544 - Kr., Zoran Lah 526 - Ce, Vinko Lavrinc 522 - Rečica. Najboljše posameznice s pištolo standard: Fani Smole 540, Tončka Rolih 533 (obe Lj.), Zora Lavrinc 485 - Rečica itd. Hitrostrelna pištola: Franc Peternel st. 585, Franc Pe- temel 584 ml., Franc Gaber 566, Vinko Lavrinc 553 krogov (nov občinski rekord Laškega) itd. Najbolj množično jo bilo tek- movanje z malokalibrsko puško od 400 možnih krogov - leže, kjer je sodelovalo 17 najboljših slo- ,venskih ekip. Slavila je celjska kipa s 1366 krogi (Ervin Seršen 325, Tone Jager 336, Jože Jeram 350 in Mladen Petrovič 355), sle- dijo: Ptuj 1359, Slovenske Konji- ce 1349, Kanmik 1347, Store 1332, Sevnica 1303, Hrastnik 1295, Zreče 1284 itd. Najboljši posamezniki s puško: Vinko Sot- lar - Trbovlje 360, Mladen Petro- vič - Celje 355, Franc Rešetar - Hrastnik 350, Jože Jeram - Ce 350, Jurij Lamot - Ptuj 346, Sta- ne Mirtelj - Sevnica 345, Boris Planine - Slov. Konjice 344, Franc Kos - Zreče 343, Roman Radej - Kamnik 342, Darko Ja- zbec - Ptuj 342 krogov itd. T. J. JANI ŠPILJAK absolutni nVAK v Medulinu je bila mednaro- •Ina letna šola za karate, samo- obrambo, semi in fuU contact, f katere se je udeležilo 90 tekmo- valcev in vodij iz vseh klubov "''^goslavije, med njimi tudi 9 čla- nov Društva za borilne veščine Slavko Slander iz Celja. Stirinaj- ^ga avgusta je bilo v okviru šo- tekmovanje v semi contactu f^o kategorijah, kjer so se celjski ^kmovalci takole uvrstili: v ka- ^^goriji do 71 kg je zmagal Rado Zec . drugi v kategoriji do 64 kg je • Drago Durič, prav tako se je ''s drugo mesto uvrstil do 84 kg ^ane Špiljak, medtem ko je bil ^ado Koželj do 67 kg tretji. Pet- J^sjstega avgusta pa je bilo abso- J^tno prvenstvo v semi contactu, je prineslo zmago mlademu ^Ijskemu tekmovalcu Janiju ^Piljaku, ki je po sistemu vsak z j^kim zmagal v vseh dvobojih. je bil Jani Spiljak na tem ^krnovanju tretji, ^o je še en velik uspeh in do- ^ marljivega dela v celjskem ^Stvu za borilne veščine Slav- Slander. DARKO SNEDIC KARTING V CEUU AMD Slander iz Celja prireja pod pokroviteljstvom delovnih organizacij EMO in LIK Savinja iz Celja v soboto, 28. avgusta, s pričetkom ob 15. uri na avtopoli- gonu v Ljubečni tekmovanje v kartingu za naslove državnih prvakov. Nastopili bodo vsi najboljši dirkači v petih tekmovalnih razredih iz vseh klubov, kjer go- jijo ta tekmovalni šport v državi. Naslednji dan, v nedeljo, 29. avgusta, s pričetkom ob 14,30 uri, prav tako na avtopoligonu v Ljubečni, pa bo mednarodna dirka v kartingu za nagrado AMD Slan- der. Organizatorju so se doslej že prijavili tekmovalci iz osmih držav, ki bodo nastopili v treh tekmovalnih razredih. G. F. TONE GORŠIČ VODJA ROKOMETNEGA KLUBA Tone Goršič je znova na čelu trenerskega kadra pri rokometnem klubu Aero Celje, kar pomeni, da tudi vodi prvo ekipo, ki se pridno pripravlja za novo tekmo- valno sezono v I. B zvezni ligi. Trije igralci so sicer odšli, prišel pa je Miha Bojovič, pa tudi Vlado se je odločil, da bo eno sezono še igral. Ob tem pa se bo nekaj dobrih igralcev tudi vrnilo iz JLA, tako da bo ekipa vsaj na pomlad ponovno izredno močna. K temu je treba dodati še nekaj perspektivnih mladincev, ki jih v Celju nikoli ne zmanjka. Tone Goršič obljublja s svojimi sodelavci krepko delo pri iskanju novih r^a- dih rokometašav. TV SABINA LOGAR USPELA Plavalna sezona je končana. Sele čez dober mesec se bodo plavalci Neptuna znova zbrali in pričeli z vadbo za novo sezono. Kot zadnja v letošnji sezoni je nasto- pila na državnem prvenstvu Sabina Logar. Dosegla je svoj cilj - uvrstitev v finale v plavanju na 100 in 200 m delfin. Celo več, presenetila je in dosegla svoje najboljše rezultate in najboljšo uvrstitev katerekoli celjske pla- valke na članskem prvenstvu. V plavanju na 100 m delfin je bila osma z rezultatom 1:11,38, na 200 m delfin pa sedma z rezultatom 2:40,42. LESJAK IN MANČEK SREBRNA V Turčiji se je končalo letošnje balkansko mladinsko prvenstvo v rokometu. V naši reprezentaci sta sodelo- vala dva celjska rokometaša Sandi Lesjak in Matjaž Manček. Oba sta pokazala izvrstno igro in prispevala, da so Jugoslovani osvojili srebrno medaljo. V odločil- nem srečanju so namreč igrali proti Romuniji 22:22 in izgubili zlato zaradi slabše razlike v golih. Oba rokometaša, ki se bosta sedaj priključila pripra- vam Aera, sta si že priborila mesto v državni reprezen- tanci za naslednja večja tekmovanja mladincev. VRAČA SE STANKA PREZEU Po kratkem odmoru in bolezni se je vrnila na steze znana celjska atletinja in skakalka v višino Stanka Prežel j, ki je na atletskem mitingu v Postojni znova preskočila višino 180 cm in s tem potrdila, da je danes še vedno druga najboljša skakalka v višino v Jugosla- viji. ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO KAJUH že več kot 35 let uspešno deluje na celjski gimnaziji šolsko športno društvo Ka- juh. Društvo je samouprav- no organizirano, vodi ga de- vetčlansko predsedstvo, ki v celoti bdi nad delovanjem društva. V pomoč so mu re- ferenti panog, razredni športni referenti in člani vseh komisij: sodniške, tek- movalne, propagandne in disciplinske. Društvo je izre- dno aktivno skozi vse leto. Pripravljajo razna tekm.ova- nja, prireditve, razgovore, srečanja, plese in še marsi- kaj. Po dolgem času so spet na- vezali stike z ravenskimi gi- nmazijci, s katerimi se sreča- jo dvakrat letno, enkrat v Ce- lju, drugič na Ravnah. Vsako leto sodelujejo tudi na Kul- turnem maratonu na šoli, na katerem se predstavljajo z razgovorom s športnikom - bivšim gimnazijcem. Tradi- cionalna prireditev je postal tudi športni ples, ob katerem pripravijo zanimiv kulturno- zabavni program. Letos so podpisali po- membno listino med Učitelj- skim zborom in SSD Kajuh. Gre za sporazum o zagotav- ljanju nekaterih ugodnosti športnikom, ki imajo določe- no kategorizacijo. Sporazum naj bi jim omogočil samo- stojno javljanje k preverja- nju ustnega znanja in še ne- katere ugodnosti. Prvič jim je tudi uspelo iz- dati samostojno literarno glasilo z naslovom KOS (Ka- juhovci O Športu), v katerem sodelujejo z lastnimi pri- spevki o športnih dogodkih. Pri urejanju glasila jim je z zanimivimi karikaturami po- magal Andrej Pere. Na šoli imajo veliko število športnikov, ki že dosegajo vidne rezultate. To so: atleti Mojca Cetina, Eva Žuntar, Samo Cmok in Janko Cesar, rokometaši Matjaž Manček, Sandi Lesjak, Tone Medved in Matjaž Guček, košarkarji Zoran Martič, Matej Polut- nik, Sašo Govc, Aleksander Turk, Tomaž Benčina, Alen- ka Virant, Tanja Janžek in Karolina Cepelnik, odboj- karji Andrej Cafuta, Biserka Ortovič in Leonida Mori, strelke Barbara Jager in Ve- sna Cuček, šahisti Tine Pri- slan, Matjaž Mikac in Božo Stud, nogometaš Jani Žilnik in plavalka Sabina Logar... Letošnje leto je bilo eno izmed najuspešnejših, saj so v tekmovanju za najbolj množično in samoupravno organizirano SSD v Sloveni- ji dosegli tolikšno število točk, da so osvojili zlato pla- keto. Zlata plaketa je nedvo- mno velika nagrada za opravljeno delo in vzpodbu- da za vse nadaljnje. MATEJA ZALOŽNIK TENIS NE SAMO REKREACIJA Znova delo z mladimi v poletnih mesecih je v Mestnem parku na teniških igriščih zelo živahno. Stalno in marljivo deluje teniška sekcija HDK Cinkarna Celje. Eden od ustanoviteljev te sekcije in veteran celjskega tenisa Dušan Godnik, nam je ob našem obisku med igralci tenisa povedal naslednje: »Teniški boom tudi Celje ni pustil ob strani. Da bi lah- ko spremljali napredek tega športa pri nas smo morali že v začetku leta pristopiti k razširitvi naših igrišč. Ima- mo namreč 150 članov in v kolikor bi se želeli vključiti med mesta, ki prirejajo re- dna tekmovanja v vseh kate- gorijah, smo morali dodati še vsaj eno kvalitetno igrišče. Sedaj imamo pet igrišč, ki so zelo kvalitetna in nam omo- gočajo prirejanje vseh tek- movanj. S tem smo sprostili eno igrišče za redno vadbo naših pionirjev, mlajših mladincev in mladink. Imamo pa tudi ekipo članov in veteranov. Pripravljamo se za vsa tek- movanja. Imamo tri do štiri trenerje, ki delajo z mladimi trikrat tedensko po dve do tri uri na dan. Poleti v dopol- danskih urah pa mladi igral- ci sami delajo po programu trenerjev, ki delajo vsi na amaterski osnovi.« Program v bodoče? »V letošnjem letu smo imeli več tekmovanj. Osred- nje je bilo ob občinskem prazniku, ko smo imeli odpr- to prvenstvo. Mladi so se udeležili pionirskega in mla- dinskega prvenstva. Seveda velikih uspehov še ni. Toda mladih je vse več in več in v kolikor bo teh malčkov do- volj, bomo prej do slej mora- li najeti poklicnega trenerja, ki bo načrtno delal z mladi- mi. Do takrat pa želimo čim- več mladih v naših teniških šolah, da si pridobijo znanje za poznejše bolj resno in na- črtno delo. Vrata so odprta vsem občanom širšega celj- skega območja.« J. KUZMA NASLOVI VKOTALKANJU Ker je bilo v soboto slabo vreme v Ljubljani so vsi udele- ženci republiškega prvenstva prišli v Celje in tu izvedli tekmovanje na katerem so sodelovali tudi celjski predstav- niki. Največ uspeha so imeli Celjani v pionirskih kategori- jah, kjer je v starostni skupini A zmagala Lea Vodušek pred Jerneje Pere in Klavdijo Perlič. V skupin B je bila Spela Pere sedma in Asija Bekari šestnajsta. Nastopil je še Jernej Lakner, ki je bil najboljši med pionirji in dmgi v dvojicah skupaj s Špelo Pere. Najboljši celjski kotalkarji Metka Hladin, Mateja Au- breht in Matej Pangerl pa niso nastopili, ker so odšli na skupne priprave na led v Italijo. Tradicionalni pokal ing. Stanka Bloudka je tokrat osvojila ekipa mladih kotalkarjev iz Titovega Velenja, kar je razvese- ljivo, saj se v tem mestu po daljšem času ponovno razvija kotalkanje. To je namreč pred leti bilo med vodilnimi športi v Titovem Velenju. J.K. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 26. avgust 19^ HOROSKOP • OVEN 20.3.-20.4. v naslednjih dneh boste mirni brez napetosti. Izogibajte se dolgih potovanj in nepotrebnih obiskov. Več pozornosti boste posvetili čustvenim problemom, ki so v zvezi z družino in znanci. Finančno stanje majavo. To, kar ste se odločili, se bo izplačalo. • BIK 20.4.-21.5. Izteka se vaše neugodno obdobje. Odnosi na delovnem mestu so ugodni. Čakajo vas nova poznanstva, in ponudba za novo delo, bistveno za prihodnost V ljubezni ne bodite tako trmasti. Zdravje, prehlada. • DVOJČKA 21.5.-21.6. v drugi polovici tedna vas čakajo neugodnosti, zaradi osebe v bližini. Držite se ožjega kroga poznancev, zvedeU boste nekaj, kar bo razja- snilo problem privatnega značaja. Morda sreča v ljubezni, vendar slučajno. Nervozni ste. • RAK 21.6.-23.7! V tem tednu izboljšanje celotne situacije. Najvidneje na poslovnem področju, v zvezi z denarjem in kupoprodajno pogodbo. Če boste potovali, vas bo spremljala sreča. Ob koncu tedna bi nek dogodek lahko spremenil vaš plan. Pravi dokaz v ljubezni. • LEV 23. 7.-23.^ čaka vas obdobje, ugodno za poslovne stike. Pazite, kako boste usmerili in porabili energijo. V zvezi s poslovnim predlogom privat- nega značaja boste razmišljali. Pazite! V ljubezni boste uspeli, z namero, ki ste jo zamislili. Zdravje brez težav. • DEVICA 23.8.-23.^ Za kar ste mislili, da je prešlo se bo ponovilo. V skrbeh boste, ker niste bih pripravljeni. Čakajo vas neugodnosti na čustvenem po- dročju. Ste v stanju, da ne prenašate manjših neugodnosti. V lju- bezni se bo končalo, tudi to, kar je pravkar pričelo. • TEHTNICA 23.9.-23.10. v naslednjih dneh boste zaposleni z velikimi načrti. Več kontaktov, z različnimi ljudmi. V morebitnih sporih v službi boste zmagali. Manjša nevšečnost ob koncu tedna. V ljubezni ne verjamite vsega. Zdravje brez sprememb. m ŠKORPIJON 23.10.-22.11. Vaš ugoden teden je končan, pričakujte neugodnosti. Pazite, da z nervozo, stanja ne poslabšate. Problemi doma, v zvezi z denarjem ali drugimi materialnimi dobrinami. Izt^bajte se oseb, ki vas nervirajo. Nekdo je z vami, vendar po sili. Zdravje, kot vedno. m STRELEC 22.11.-22. iT Pred vami so poslovni razgovori o načrtih za prihodnost Bodite upomi, čaka vas usph. Doma vse v redu. Neka stara dilema vam ne da miru. Zdravje dobro. • KOZOROG 22.12.-20.1. Pred vami je manj dogodkov, zato pa več dela. To obdobje bo trajalo, vendar boste z rezultati zadovoljni Potovanje v sredini tadna prinese novo poznanstvo. Znatno izboljšan finančni položaj. Za rešitev ču- stvene krize obstoja samo en pravi način! 2kžravje dobro. • VODNAR 20.1.-19.2. Pred vami je obdobje načrtov. Nekatere pozabite, ker niso realni. Večji del tedna boste dobro razpoloženi. Potovanje, v zvezi z denar- jem, ali drugo materialno dobrino. Ne precenjujte se. Zdravje dobro. • RIBI 19.2.-20.3. Neugodno obdobje se vrača na stare tire. Kakor koli, ne čutite več potrebe, da bi potovah brez pravega razloga. Čakajo vas naloge, kijih morate rešiti. Najsrečnejši ste, kadar je blizu ljubljena oseba. Več gibanja. ^,34- 26. avgust 1982 V-- NOVI TEDNIK - stran 19 DVE PLATI Jože Zabačen iz Zabačenega sela trdi, da tako njegov priimek kot tudi ime kraja povsem ustre- zata naselju, kjer živi. In zato pravi, da če že ne morejo spremeniti imena kraja, naj se spreme- nijo vsaj nekatere razmere. Zato je sedel za je- dilno mizo in napisal občini ostro pismo. - »Tovariši! Stvar v tem kraju je nevzdržna. Imamo trgovino, ki komaj zasluži to ime. Kruh prodajajo star dva dni, ostale stvari pa še starejše. Izredno slaba je cesta, ki naj povezuje z občin- skim sedežem Gornik, tako da celo avtobusi vo- zijo le dvakrat na dan; ali pa še to ne. Hud pro- blem je še onesnaževanje okolja. Zaradi manj- šega industrijskega obrata v našem kraju je uma- zan tudi naš edini potok, ki je bil prej poln rib. Močno nas stanovalce moti tudi močan glasbeni hrup iz bližnje zasebne gostilne. Prosim vas, da vse to čimprej uredite, da bo življenje v Zabača- nem selu lepše.« Jože Zabačen je sicer to napisal in poslal na občino, v sebi pa je že dolgo imel skrivno željo, da bi se šel kmečki turizem. Slišal je, da je to dobra stvar in da imajo bojda za to pogoje pov- sod v Sloveniji. In tako je še enkrat sedel za jedilno mizo in napisal pismo turističnim uradom v razne kraje, da bi preko njih priv&bili goste: »Spoštovani! Vabim goste v naš kraj, kjer jim lahko v svoji.hiši nudim vse ugodje, ugodno pa se bodo počutili tudi v vsem Zabačenem selu. Če s hrano pri meni ne bi bili zadovoljni, je v našem kraju tudi izredno dobro založena trgovina, kjer si lahko nabavijo najrazličnejše stvari. Do Zabače- nega sela vodi od središča Gornika dobra cesta, kjer je ugoden tudi avtobusni prevoz. V našem kraju se boste lahko naužili svežega zraka in uživali v neoskrunjeni naravi. Bister potok pa vam nudi tudi možnost ribolova. V Zabačenem selu je poskrbljeno tudi za zabavo. V vaški gostilni je vsak dan glasba, tako da je poskrbljeno tudi za ples. Pridite v Zabačeno selo in uživali boste!« [POGOJNO UŽITNE GOBE Ker smo v času, ko bo gobarska sezona dosegla višek, ne bo odveč bral- cev opozoriti na možnost zastrupitve z gobami. Do zastrupitev lahko pride predvsem zaradi neza- dostnega poznavanja vrst gob, kako tudi zaradi neupoštevanja pogojev pri kuhanju gob. Kadar govorimo o laž- jih zastrupitvah (prebav- ne motnje), je lahko temu Ta-ivo zaužitje sicer užit- ne, vendar prestare gobe. Ce pa govorimo o neupo- števanju pogojev, to po- meni, da nismo gobe, ki so sicer rahlo strupene, prej prekuhali, vodo odli- li in jih šele nato pripra- vili. Skoraj najbolj značilna pogojno užitna goba je bi- sernica (rdečkasta mušni- ca). Veliko gobarjev sploh ne ve, da je tudi mraznica (prava štorov- ka) pogojno užitna. Neka- teri gobarji se takoj ustra- šijo, ko slišijo izraz »po- gojno užitna«, vendar lah- ko za primerjavo povem, da je, na primer, tudi krompir pogojno užiten, ker ga je treba prej skuha- ti ali speči. Zelo zanimiv primer pogojne užitnosti je pri pravi tintnici. Sicer je precej okusna, vendar če po njenem zaužitju po- pijemo alkohol, postane rahlo strupena oziroma lahko pride do motenj v obtočilih (močno bitje srca, znojenje, ohladitev ekstremitet), ki pa minejo čez nekaj časa brez posle- dic. Ko sem napisal to za- nimivost, upam, da ne bo- do vse boljše polovice po- hitele v nairavo in pričele i nabirati pravih tintnic. ^ AMADEO DOLENC 79 BOTROV V VOJNIKU v sklopu akcije NNNP 82, kjer je poleg prometa na vo- dilnem mestu požarna var- nost, so pripravili v Vojniku verižno vajo, kjer je sodelo- valo štirinajst desetin iz celj- ske občine - Dobrna, Lem- berg, Socka, Strmec, Fran- kolovo, Ljubečna, Škofja vas, Trnovlje, Gaberje, Za- grad - Pečovnik, Lokrovec, Ostrožno, Leveč in Vojnik. Po verižni vaji so pripravili sprejem 800 litrske motorne brizgalne, za katero je poleg SIS za požarno varnost in drugih prisp>evalo sredstva od 100 do 10 tisoč dinarjev kar 79 botrov. Največ je pri- spevala Marija Ružič iz Cr- nobe, ki je tudi članica druš- tva, za katerega je že lani da- la 14 tisoč dinarjev. Marija Ružič je tudi »krstila« novo motorno brizgalno. Najmlaj- ši boter pa je bil tri in pol letni Grega Prevolšek. V kul- turnem programu je nastopil kvEirtet Frankolovčani, go- vorniki pa so bili v imenu KS Vojnik, ki je bila tudi po- krovitelj, Viki Žgajner, pred- sednik društva Jurij Bojano- vič, predstavnik Občinske gasilske zveze Vili Spat ter sekretar SIS za požarno var- nost občine Celje in načelnik Republiškega štaba GZS To- ne Sentočnik. TV GASILSKA SLOVESNOST MA LOPATI Lopata, področno območ- je v KS Ostrožno, je bogatej- ša za novo motorno brizgal- no, katero je krstil najstarejši boter Alojz Turnšek. Izvedli so tudi kulturni program, kjer je sodeloval oktet Stu- denček. Pred prevzemom nove motorne brizgalne so izvedli tudi vajo v trodelnem šolskem napadu. V I. katego- riji do 600 litrov je zmagala Skofja vas (moški) pred Lo- krovcem (mlajši člani) in Skofjo vasjo (mešana ekipa), v 11. kategorni do 800 litrov pa ponovno Skofja vas (mo- ški) pred Skofjo vasjo (meša- no), Strmecem (moški) itd. TV 30 LET GASILCEV V BEVČAH v krajevni skupnosti Bevče v občini Velenje so proslavili 30 letnico obstoja s prevzemom novega gasilskega avtomobila. Ob tej priložnosti so podelili devetim ustanovnim članom društva posebna priznanja. Vlado Pečečnik pa je dobil priznanje Gasilske zveze SLovenije m sicer plamemco III. stopnje. Pred prevzemom novega avtomobila so gasilci izvedli tudi krajšo vajo. LOJZE OJSTERSEK 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 26. avgust 19^ CELJANI V FRANCOSKIH ALPAH MED SONCEM IN DEŽJEM Celjani so izplezali več zahtevnih smeri v Alpah člani celjskega AO smo bili času od 25. 7. do 14. 8. 1982 v francoskih Alpah. Kljub slabemu vremenu nam je uspelo ujeti dneve lepega vremena, tako da smo s preplezanimi smermi več kot zadovoljni. Nekateri čhini, ki so prišli v Chamonix pred nami, so po več- dnevnem čakanju odšli domov, saj ni bilo mogoče poskusiti z vzponi. Mi smo vztrajali še teden dni in uspelo nam je preplezati štiri različne smeri. I. 8.1982 smo Lojz Cajzek, Slavko Cankar, Bojan Srci in Aleš Stopar preplezali med dvema deževnima dnevoma v 12 urah 1200 m visoki Frendojev steber v Aig. du Midi z oceno IV-I-/50 st. Spet je bilo teden dni slabo, zapadlo je veliko novega snega. Pokazale so se možnosti za vzpone v ledu. 8. 8. 1982 smo odšli v Brenovo in izple- zali 1300 m visoko smer Major z oceno IV/57 st. Veliko- potezna smer, ena najdaljših in najlepših v pogorju, izstop smeri je na 4807 m visokem Mont Blancu. Dan kasneje je Brane Povše s pripravnicama Zlato Cen- trih in Polono Povše po normalni poti osvojil vrh Mont Blanca. Časa nam ni ostalo veliko. Cankar, Povše in Stopar smo preplezali 1100 m visok Viseči ledenik v severni steni Aig. du Plana z oceno IV/65 st., Cajzek in Šrot pa težko smer z Bovainovo izstopno varianto v Grand Pilier d'Angle z oceno V-I-/80 st. Z uspehom smo zadovoljni, zahvaljujemo se tudi SOZD Merx Celje, ki nas je podprla s prehrambenimi iz- delki. Sedimo za ozko lusko v steni Aig. du Plan. Ura je že odbila krepko čez pol- noč. Prek hrbta nam piha mrzel veter, noč na višini 3500 m je jasna in hladna. Globoko pod nami vidi- mo živobarvne luči Cha- monixa. Brane je zlezel v nekakšno luknjo pod ska- lo, pravi, da mu je prav udobno. Midva s Slavcem ne dajeva izjav, ne moreva ne sedeti ne dobro stati. Nekako sva se zagozdila med steno in skalo. Tako je tesno, da se niti pošteno ne moreva obleči. Odpre- mo nahrbtnike in pripra- vimo skromno večerjo. Pločevinki piva, namenje- ni za vrh, osvežita izsuše- na usta. Poskušamo za- spati, toda spanec noče in noče zlesti v oči. Misli mi uidejo za mesec dni nazaj, na ure težkega dela v Cin- karni, ko smo služili de- nar za odpravo v Himala- jo, načrtovano za nasled- nje leto, na ledeniški tečaj pod Grossglocknerjem, kjer smo tečajnike in pri- pravnike kljub slabemu vTemenu dobro pripravili na hojo po ledeniku in ka- snejše plezanje v ledu, na čakanje v Lienzu v Avstri- ji, kjer se je Slavcu pokva- ril avto, in smo po študiju vseh možnosti sklenili, da je najhitreje in najceneje, če ga Bojan odvleče v Ce- lje. Slave se je vrnil z dru- gim avtomobilom in pa z novico, da smo dobili do- voljenje iz Nepala za ne- preplezano južno steno Gaurishankarja v Himala- ji. Sreča je bila nepopisna. Veliko odprav do zadnje- ga meseca pred odhodom ne ve, ali bodo dobile do- voljenje ali ne. Tok misli mi prekine huda bolečina v nogi. Za- spala mi je, toda težko se toliko premaknem, da bi jo malo razgibal. Začelo se je daniti. Zvezde izgublja- jo svoj blesk. Postane hla- dno. Diham pod vetrovko, da bi mi bilo malo topleje. Se kakšno uro moramo potrp)eti, da se popolnoma zdani. Jutro prinese grenko spoznanje, da smo se za- plezali. Že prejšnji dan se nam je zdelo, da težave presegajo mejo, ki je opi- sana v vodniku. Namen smo imeli spodnji, skalni del stene, preplezati po- poldne, ponoči pa zgornji ledni del. Toda, kako smo se ušteli! Prehitela nas je noč in v soju svetilke smo zgrešili smer. Zaradi tega smo tudi bivakirali na ta- ko neudobnem prostoru. 40 m pod nami pa je bila polica, kjer bi lahko celo ležali. Tam poteka tudi prava smer. Po vrvi se spustimo nanjo. Pripelje nas pod kamin, ki naj bi bil najtežji skalni odsta- vek v steni. Hitro smo če- zenj. Bil je prava igrača v primerjavi s plezarijo prejšnjega dne, ko smo porabili debeli dve uri za komaj 20 m visok kamin, pa še nahrbtnike smo mo- rali potegniti skozenj z vrvjo. Greben nas pripelje pod strm ozebnik, viden iz Chamonixa. I^av zaradi njegove izrazitosti smo se odločili, da gremo plezat v Aig. du Plan. Ozebnik za- pirajo tri pregrade sera- kov, tako da je potrebno iskati prehode. Priganja nas čas. Za popoldan so bile napovedane nevihte in iz izkušenj vemo, da se v času našega bivanja v Franciji vremenarji še ni- so zmotili. Tako smo 14 dni prej plezali Frendojev steber v Aig. du Midi-ju v neznosni vročini, čeprav je zvečer še deževalo v do- lini. Ta smer je bila zame in Lojza tudi prva smer v francoskem granitu, Bo- jan in Slave pa sta v fran- coskih Alpah plezala že la- ni. Tehnika plezanja se precej razlikuje od pleza- nja v naši skali. V granitu plezaš bolj na moč, skala je trdna in navpična, s sa- bo nosiš težak nahrbtnik, tako kot pri nas pozimi. Steber smo preplezali v enem dnevu, Bojan in Lojz sta še ujela zadnjo gondolo v dolino, s Slav- cem pa sva prespala na Midiju in se zjutraj vrnila, ko so se že kopičili oblaki in se je spustila megla. Navežemo si dereze m spravimo vrvi v nahrbtni- ke. Led bomo plezali ne- navezani, da bi pridobili na času. Malo nas skrbi. Toplo je, pretoplo za var- no napredovanje. Že po- noči se je lomil led in z glasnim gromom padal v globino. V strmem ledu prečimo levo pod seraki. Hitro napredujemo. Slave si vzame še toliko časa, da lahko snema. Vreme še drži; upamo, da so se vre- menoslovci tokrat zmotili. Povrne se nam dobra vo- lja. Toda, glej smolo. Po prvih stotih metrih se Branetu zlomi dereza. Zo- prna stvar, saj je pred na- mi še polovica smeri. Po- trebno se je navezati. Va- rujem Braneta, ki si mora kopati stopinje v led. Po- časi gre, hudo počasi. Slave pleza sam in išče prehode. Strmo je. Po in pod ledom teče voda, va- rovanje je slabo. Zavrtani ledni klini komaj kaj drži- jo, pod nogami poka led, ne veš, kako stojiš z dere- zami, pod cepinom in le- dnim kladivom odpadajo celi skladi ledu. Nebo za- strejo sive meglice. Vsi se zavedamo, kaj to pomeni. Nič ne govorimo, le hiti- mo, kolikor se da. V slabi uri nas zagrne megla, ne vidimo metra pred sabo. Slave je malo pred nama. Ne vidiva ga in zaradi tu- ljenja vetra tudi ne slišiva. Vsuje se sodra. Se preden uspeva obleči vetrovki, sva mokra do kože. Po le- du tečejo potoki vode, mokri usnjeni gojzarji po- stanejo težki kot svinec. Prstov na nogah ne čutiva več, upava, da ne bova omrznila. Ujma se unese, tudi megla se malo zbistri. Slave naju čaka na maj- hnem pomolu, malo više. Stal je pod vrečo za biva- kiranje, tako da ni bil pre- več moker. Ni še pozno, moramo izplezati. Mokri si ne smemo privoščiti bi- vaka, lahko bi bil usoden. Sreča nam je naklonje- na. Zjasni se, posveti celo sonce. Navdušeno po- zdravimo njegove žarke, ki nas božajo kot topla mamina roka. Spomin nam zaide na morje. Ko drugi siti sonca v senci pi- jejo hladno pivo, nas trese mraz, nastavljamo se vsa- kemu sončnemu žarku in sanjamo o toplem čaju. Malo se posušimo in ogrejemo. Znajdemo se pod najbolj strmim vršnim delom ozebnika. Naklon strmine na neka- terih mestih presega 65 stopinj. To je praktično navpično. Kako bo šlo Branetu brez dereze? Zgornja plast ledu se na srečo malo predira, tako da lahko kar hitro napre- duje. Tudi Slave se nave- že. V šali pravi, da ni pri- jetno pasti nekaj metrov pod vrhom stene. Desno od nas se odlomi ogromen serak in nekaj sto kilogra- mov ledu odbuči v globi- no. Tiho se spogledamo in nato zasmejemo. Se pred slabo uro bi bili le neznat- na ovira na njegovi poti. Na vršnem grebenu smo. Ni več strmo. Brane- tu gre brez derez že tako dobro, da jih v bodoče sploh ne bo več potrebo- val. Razvežemo se in v pol ure dosežemo vrh skoraj 400 m visokega Aig. du Plana. Na vrhu nas po- zdravi strupen veter in prekrasen razgled. Slave posname še zadnji kader. Sežemo si v roke. Od mra- za in vetra razpokane ust- nice se razlezejo v utrujen nasmeh. Za nami je dober kilometer smeri, ki smo jo kljub nesrečnim pripetlja- jem srečno zmogli. Spra- šujemo se, če sta Bojan in Lojz že izplezala iz smeri v Grand Pilier d'Angle. S Slavcem sva skupaj z nji- ma pred tremi dnevi ple- zala v Brenvi, ki je soseda D'Angla. Takrat smo ple- zali celo noč, dopoldan pa smo se po grebenu prebi- jali na vrh Mont Blanca. Višina in pa skrajno težav- ni vršni skalni del, ki je bil čisto poledenel in požle- den, sta nam pobrala mo- či, tako da smo se zadnje metre proti vrhu skoraj plazili. Za zadnjih, tehnič- no najlažjih 300 metrov, smo porabili toliko časa, kot prej za 1000 m smeri. Spali smo v bivaku na drugi strani pod vrhom Mont Blanca. Tudi sedaj morata Bojan in Lojz priti na vrh in če nista preutru- jena, bi lahko sestopila. Tudi nas še čaka dolg se- stop s Plana. Predhodniki so zgazili, tako da ni težko najti prehode čez ledenik. Noč spusti svoje temne zavese, spet je pričelo de- ževati. Hitimo, kolikor nam dopuščajo razmere. Iz teme se prikažejo obrisi težko pričakovane koče. Snamemo opremo in po- ležemo po klopeh. Oskrb- nik nas zjutraj napoti na ležišča. Kako lepo je pod odejo. Se preden se dobro pokrijemo, že zatisnemo oči. Pot po ledeniku je dol- ga. Že tretji dan smo na turi, samo enkrat smo jed- li. Kljub temu hitro napre- dujemo, iščemo prehode med razpokami. Nekatere kar preskakujemo. V da- ljavi se že vidi postaja zo- bate železnice na Monte- versu. Mogočna stena Driija nam pokima v po- zdrav. Nimamo je časa ob- čudovati. Noge komaj še sledijo volji. Tudi meni poči dereza. Nič čudnega, saj sem imel enake kot Brane. Na Monteversu nas pričaka prava turistič- na gneča. Z neprikritim zanimanjem nas opazuje- jo, mogoče zato, ker nima- mo visokih pet in večerne obleke. V taboru nas burno po- zdravijo. Skrbelo jih je, saj smo zamudili ves dan. Tudi prijatelja sta srečno izplezala prejšnji dan. Ni časa za proslavljanje. Tre- ba se je pripraviti za od- hod domov. Zapuščamo gore okoli Chamonixa. Veliko lepe- ga in novega so nam dale. Doživetja v stenah se ne dajo opisati samo z bese- dami. ALES STOPAR Smer Major v JV stem Brenve -1300 m visoka smer se konča na vrbu Mont Blanca. I 34 - 26. avgust 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 ^JENJE FUNKCIONARJEM NK RUDAR PISKA ŠTUDENTOV PA NI! Jni spisi se debeiijo, izgovori pa vrstijo! ^ed velenjskim sodiščem jg nadaljevalo sojenje šti- I funkcionarjem NK Ru- .fitovo Velenje, 49-letne- inženiriu organizacije g Jožetu Suhlju, 31-letne- strojnemu ključavničar- fVancu Druksu, 36-letne- , inženirju organizacije [a Mustafu Topčiču in 31- pernu gradbenemu tehni- IVlatiji Blagusu, ki jim to- (C očita kaznivo dejanje gipništva na škodo druž- nega " premoženja, Jožetu lilju pa še nedovoljeno pčevanje s tujo valuto. ,t funkcionarji NK Rudar j bi bili odgovorni za raz- jtev sredstev iz »črnega ada«, ki so ga formirali ob estopu nogometaša Dubo- ,e v švicarski klub ISPA. senat je tokrat najprej za- jal Jožeta Suhlja in Matijo agusa, ki ju ni bilo na ejšnji obravnavi, ko je toži- ; razširil obtožbo na ne- iravičeno izplačevanje šti- ndij nogometašom. lože Šuhelj je v zagovor vedal, da so pravilnik na- idili. Po njegovih določilih bili vsi nogometaši upra- Seni do nagrad, ki so jim i rekli štipendije. Šuhelj vedel, kdo od nogometa- V je imel status študenta dijaka, niti ni imel kakšne idence o tem. Menil pa je, so bile te štipendije proti- konito izplačane, potem ivda ne zadene samo vseh rih obtoženih, ampak ves Tšilni odbor. Sicer pa so ta )lačila ah štipendije, kakor jih imenovali, tretirali kot idatek za športno izpopol- evanje. Spornega pravilnika niso iklajevali z določili družbe- jga dogovora o statusu in imulaciji vrhunskih šport- nikov v SFRJ, pa tudi Suhelj je priznal, da sam takšne po- bude ni dal. Določilom spor- nega pravilnika so enostav- no sledili, pri izplačilu šti- pendij pa, po besedah Jožeta Suhlja, tudi služba družbe- nega knjigovodstva ni imela nobenih pripomb. Matija Blagus je, tako kot Suhelj, poudaril, daje pravil- nik veljal že pred njegovim prihodom v klub. Iz razgovo- rov z nogometaši pa je ugo- tovil, da so bili nekateri mlaj- ši vpisani na razne šole. Franc Druks je v zvezi z izjavo sekretarja kluba Vla- dimirja Jenka na prejšnji obravnavi povedal, da se ne spominja, da bi le-ta opozar- jal na napake. Ce pa bi Jenko že opozarjal na nepravilno- sti, bi jih moral kot sekretar kluba tudi preprečevati in skrbeti za zakonitost dela v klubu. Potrebno pa bi bilo ločiti odgovornost tistih, ki so v klubu delali profesional- no od odgovornosti tistih, ki so delali na amaterski osno- vi, je menil Franc Druks. Sodišče je od kluba tudi zahtevalo spisek nogometa- šev študentov, vendar ga do sedaj še ni dobilo. Senat je tokrat zaslišal kot pričo tudi Romana Terglava, člana izvršilnega odbora od junija 1980. Povedal je, da so o izplačilih včasih odločali na sejah. Predlog oziroma spisek nagrad je dal trener Krivošej in ga nikoli niso za- vrnili. Terglav je tudi zani- kal, da bi bil prisoten pri de- litvi sredstev iz »črnega skla- da«. O prestopu je sicer ne- kaj vedel, nič pa o devizah. Terglav je še povedal, da je bil seznanjen z zneski, ki bi jih po družbenem dogovoru o statusu in stimulaciji vr- hunskih športnikov v SFRJ lahko dobili velenjski nogo- metaši, verjetno pa so tudi drugi vedeli, da njihov pra- vilnik ni usklajen s tem druž- benim dogovorom. Toda dr- žali so se določil pravilnika, ker so pač mislili, da so do- bra in pri izplačevanju šti- pendij niso zahtevali potrdil o šolanju. Terglav je pove- dal, da je precej slišal tudi o premijah za pristop h klubu, vendar pa o tem ni bil na- tančno seznanjen, ker ni so- deloval pri dogovarjanjih okrog prestopov. Ker sta bila tokrat zadrža- na izvedenec finančne stro- ke in trener velenjskih nogo- metašev Aco Krivošej, ju bo sodišče zaslišalo na prihod- nji obravnavi, ki bo 9. sep- tembra. Takrat naj bi pred sodiščem pričal tudi pred- stavnik službe družbenega knjigovodstva. SREČKO SROT POTRES V SAVINJSKI DOLINI Seizmološki zavod SR Slo- venije sporoča, da so seizmo- grafi observatorija na Golov- cu zabeležili v torek zjutraj dva potresna sunka iz epi- centralne oddaljenosti 58 km iz severovzhodne smeri. Prvi potresni sunek so zabeležih ob 3. uri in je bil šibke jako- sti, drugi potresni sunek pa je bil močnejši in je dosegel v epicentralnem področju 4. stopnjo po Mercallijevi le- stvici. Epicentralno področ- je je bilo v Savinjski dolini, potres pa je vznemiril prebi- valce Šempetra v Savinjski dolini. POSILSTVO ZA GARAŽAMI Prejšnjo sredo ob 21.30. uri je 21-letni Radoš Gole, ki služi vojaščino v Celju, pri železniškem prehodu na koncu ulice 29. no- vembra napadel I. K., ki se je vračala iz službe. Na- padalec je dekle zvlekel za bližnje garaže in ji za- grozil, da jo bo ubil, nato pa jo je posilil. Celjski miličniki so ta- koj po prijavi posilstva začeli zbirati podatke in Radoša Goleta so prijeli že nekaj ur po dejanju. Sicer pa je Radoš Gole med služenjem vojaškega roka v Celju že izvršil po- doben prestopek, ko je le- tos, v aprilu, poskusil po- siliti neko drugo dekle. S. S. NEZAVESTEN KOLESAR Iz Dobrne proti Vojniku je vozil z osebnim avtomobi- lom DANIEL ŽLAVS, 32, iz Loč pri Smartnem. V levem, nepreglednem ovinku je vo- zil po sredini cestišča, prav tako tudi kolesar, ki se je pri- peljal nasproti. Prišlo je do trčenja, pri katerem je kole- sar z glavo udaril ob vetro- bransko steklo in bil v neza- vesti še v bolnišnici. MRTVA SOPOTNICA V blagi levi ovinek v Lju- biji je po spolzki cesti prehi- tro pripeljal voznik osebne- ga avtomobila SILVESTER TIC, 40, iz Vrpolja. Zaneslo ga je s ceste, kjer je z levim bokom udaril ob železno mostno ograjo. Voznika Tiča je ob trčenju stisnilo na sede- žu in je hudo poškodovan, sopotnico MARIJO TlC, 35, iz Vrpolja, pa je s sprednjega sedeža vrglo na zadnjega, kjer je obležala mrtva. OPOTEKALA SE JE PO CESTIŠČU Med Ljubnim in Radmir- jem je vozil po klancu navz- dol voznik osebnega avto- mobila J02E ROCNIK, 24, iz Tera. Na svoji desni strani je zagledal 70-letno PAVLO JEZERNIK iz Savine, ki je prihajala nasproti in ki se je opotekala po cestišču. Voz- nik jo je zadel s spredniim desnim delom in zbil na po- krov prtljažnika, Jezerniko- va pa je z glavo udarila ob vetrobransko steklo in na kraju nesreče umrla. KOLESAR NA SREDINI CESTIŠČA Voznik kolesa na pomožni motor 2ELJK0 STIPLO- SEK, 25, iz Javornika, se je peljal po klancu navzdol iz Svetine proti Storam in to po sredini aestišča. Nasproti je pripeljal avtobus, ki ga je vo- zil RUDOLF KOLENC, 40, iz Šentjurja. Kolesar je zavi- ral, pri tem pa padel in drsel po cestišču proti avtobusu, se zaletel vanj, nato pa z gla- vo udaril po asfaltnem cesti- šču in na kraju nesreče umrl. NESREČA OB IGRI Na igrišču ob osnovni šoli »Fran Roš« v Celju so prete- klo nedeljo dopoldne igrali nogomet. Vratar je bil RAN- KO KOVACEVIC, 24, iz Ce Ija. Ko se je igra odvijala pred nasprotnikovimi vral' se je Kovačevič prijel za sta tivo gola in se zazibal. Ko p ga je zaneslo preveč napn se je spustil in padel hrbet. Gol se je še nihal tudi nagnil naprej ter pa< tako da je kovinska st: udarila ležečega Kovače^ po glavi. Poškodbe so tako hude, da je Ranko vačevič takoj umrl. PO NESREČI V MESTNEM PARKU ODKRIT UDE2NIK Nesrečo je povzročil J. Milosavljevič iz Celja Prejšnji teden smo že po- ročali o prometni nesreči na Partizanski cesti v Celju, ko je voznik osebnega avtomo- bila peljal iz Brega proti Čo- povi ulici in v mestnem par- ku zadel 26-letnega Borisa Vebra, ker je vozil preveč po desni strani ceste. Pešec je padel na bankino, kjer je obležal mrtev, voznik pa je takoj po nesreči, pripetila se je v nedeljo nekaj minut po 8. uri, odpeljal dalje. Miličniki so na kraju ne- sreče našli košček stekla in barve avtomobila. Glede na steklo smernika so sklepali, da je brezobzirni voznik vo- zil avto znamke Zastava 101, kljub znani oziroma približ- no določeni barvi, pa je osta- lo sumljivih več kot 400 stoenk na Celjskem. Poškodovani avtomobil, ki bi lahko ustrezal opisu, so miličniki našli po štirih dneh. Pri pregledovanju av- tomobilov se je miličnik oglasil tudi pri 41-letnem Jo- vanu Milosavljeviču v stano- vanju na Levstikovi 5, v Ce- lju. Lastnika sicer ni bilo do- ma, toda miličnik je kljub te- mu malo pogledal po dvori- šču in kmalu odkril sumljivi avtomobil. Lastnik je pozneje priznal, da je v nedeljo zjutraj zad= pešca na Partizanski ces^ kot vzrok pobega pa je na' del, da je bil avto tehni- neizpraven, zaradi česar mu miličniki v Ljubljan pred mesecem dni od' prometno dovoljenje. Vsekakor bi lahko mi: ki odkrili brezobzirnega nika že prej, saj so, na mer, nekateri sosedje O! li, da se je Milosavljevič peljal domov s poškod. nim avtomobilom. Kljub vestilom v sredstvih javn obveščanja pa tega niso javili na postajo milice. Molčala sta tudi oba sop> nika, 37-letni Marko Laza; vič in njegova žena Terezija ki sta bila usodno nedeljsko jutro v Milosavljevičevem avtomobilu. Po nesreči sta se odpravila na nasprotni breg Savinje, da si ogledata nesrečo od daleč. Videla sta rešilni avtomobil in lahko sta sklepala, da je bila nesre- ča hujša, kljub temu pa last- nika nista prijavila na posta- jo milice. S. SROT NEZAKONITA VSELITEV JE KRIMINAL že nekaj let nazaj je pred sodi- ščem naraslo število postopkov zo- per posebno vrsto storilcev kaznivih dejanj. Gre za preproste ljudi, nava- dno z nižjimi osebnimi dohodki; ali same brez zakonca pa z otrokom; ali z več otroki - vsem pa je skupno to, da so v stanovanjski stiski. Dejanja storijo na ta način, da se vselijo v prostore brez pravega naslova:-, kot pravimo. To pomeni, da nimajo niti stanovanjske pogodbe, odločbe ali kaj podobnega in se dejansko nasil- no vselijo v prazen prostor. Storilec se vseli tako, da vdre v zaprto stano- vanje, ali pa se vseli v odprto stano- vanje, lahko v zasedeno ali nezase- deno stanovanje, v opremljeno ali neopremljeno, za stalno ali za dolo- čen čas. Za presojo jemlje sodišče za izho- dišče pojem stanovanjskega prosto- ra po stanovanjski zakonodaji. Gre torej za zaključeno stanovanje, ven- dar pa se kot takšno lahko vzamejo tudi drugi prostori, ki se sicer p>o stanovanjskem zakonu ne štejejo za stanovanje. Tako je moč sem šteti stalne ali občasne prostore za poči- tek ali oddih (vikendi), za začasno bivanje, (delavska stanovanja, sta- novanja po deloviščih) in prostori namenjeni za nastanitev določenih kategorij občanov (samski domovi, domovi za upokojence, internati). Takšen prostor je tudi le prostor, kjer je možno bivanje brez stano- vanjskega udobja (poslovni prostori, skladišča, hiša pred rušenjem, gar- derobe, kletni prostori). Kot rečeno. Postavlja zakon pogoj, da gre za tuje prostore in da storilec nima pravice do vselitve. Tovrstna kazniva dejanja so bila obravnavana sicer že nekaj let nazaj, Vendar so v zadnjem času v porastu. Sodišča ^o praviloma ukrepala zo- Per storilce, tako da so jim izrekala Pogojno obsodbo ter v njenem okvi- zagrozila s kaznijo zapora (nava- dno v mejah od enega do pet mese- cev). Izvršitev kazni je bila odložena za določen čas ob pogoju (sploš- nem), da ne bo storjeno novo kazni- vo dejanje in ob posebnem pogoju, da bo storilec izpraznil stanovanje v določenem času, ker se bo sicer ka- zen izvršila. Ni podatkov, da storilci stanovanj ne bi izpraznili, vsaj da bi bilo zaradi tega prišlo do preklica pogojne obsodbe. Očitno zato imet- niki stanovanj niso dajali pobude javnemu tožilcu za preklic pogojnih obsodb. Ni pa izključeno, da je do izpraznitve prihajalo tudi po vzpore- dni poti (upravna odločba stano- vanjskega organa, ali pa civilna tož- ba). Obstoja pa drugačna nevarnost: če ni upravne odločbe ali civilne tož- be, preneha protipravno stanje v enem letu od vselitve (kar pa seveda tudi vpliva na kazenski pregon) in kar zahteva precej vestnosti v delu stanovanjskih referentov in komisij. Tako zakoni in tako sodišča. Rav- no v takšnih zadevah se sodniki in tožilci srečamo s skrajno bedo in sti- sko, ki ni združljiva s proklamirani- mi pojmi solidarnosti v naši družbi. Pa vendarle gre za nezakonitosti, pri katerih morajo človeška čustva pod- leči razumski logiki zakona. V enem od takšnih primerov je bila sojena preprosta ženska, stara 24. let. Bila je snažilka, delala je le pol delovnega časa, mož je tudi bil zaposlen kot nekvalificirani delavec. Se dolgo ne bi imela pogojev, da dobita stanovanje. S 3-letnim otro- kom in staro, invalidno materjo sta živela v zasilnem stanovanju, kjer so se sprehajale miši, strop je zamakal, tekoče vode in sanitarij ni bilo, bliža- la se je zima. Vselila se je v garderob- ne prostore, ki so bili čez zimo praz- ni. Sodišče prve stopnje ji je izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo enega meseca zapora in poleg sploš- nega, določila še posebni pogoj, da v roku enega meseca izprazni neupra- vičeno zasedene garderobne prosto- re. Na njeno pritožbo ji je pritožbeno sodišče izreklo sodni opomin. Tudi ta, kot pogojna obsodba, ni kazen, zaradi česar je pritožbeno sodišče zlasti upoštevalo težke dotakratne stanovanjske razmere, ki so že ogro- žale zdrav in normalen razvoj otro- ka. Odločilno je bilo pismo socialne službe imetniku garderobnih pro- storov, v katerem ta služba potrjuje storilkine težke življenjske, stano- vanjske in socialne razmere ter ape- lira na tega imetnika garderobe, naj pusti storilko v tem prostoru, ker si brez družbene pomoči ne bo mogla urediti svojega problema. Sodišče je torej storilko opomnilo, zakonu je bilo zadoščeno. Obstaja pa vtis, da bi opomin moral dobiti še kdo drug: socialna služba, ki vidi rešitev problema v vzpostavitvi ne- zakonitosti?! Delovna organizacija storilke ali njenega moža, kjer so se obupno in tehnokratsko držali pra- vilnikov?! Organi skupnosti (druž- bene, stanovanjske), ki niso bili toli- ko močni, da bi naredili izjemo in poiskali stanovanje?! Občani, ki nas ni prizadelo trpljenje človeka do te mere, da bi zahtevali pomoč za so- človeka?! Težko bi iskali sodnika, da bi iskal krivca (poleg storilke). Sodi- šče, ki dela po zakonu, je zakonu zadostilo, saj so vsi ljudje pred zako- nom enaki. Tudi predstavi o pravici (liku ženske z zavezanimi očmi) je bilo zadoščeno. Tako bi na problem gledali čustve- no. Namen kazni (ali sodnega opo- mina) pa je kljub temu podan: da takšne in podobne storilce v bodoče odvrača od podobnih dejanj. Ne gle- de na ozadje in okoliščine storilke ter dejanja, pomenijo takšna dejanja nezakonitost, ki vodi v anarhijo in ki ruši družbeni red in disciplino, četu- di je še tako opravičljivo in navidez- no neznatno. mag. LUDVIK VIDMAR 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 26. avgust 19^ I 34 - 26. avgust 1982 NOVI TEDNIK - stran 23 GUTENBERG NA NOV! AEROV! GRAFIKI Pročelje nove Aerove Grafike v Celju krasi podoba častit- ljivega moža, izumitelja tipografije, Johannesa Gutenberga. Podobo so na fasado izrisali mladi oblikovalci iz Aera. Foto: DS Če bi se iznušljanje in kopičenje vedao novih pro- blemov štelo za inovacijo, potem bi bile odveč skrbi s to za naše gosp^arstvo prepotrebno komponento. Ker se pa ne šteje, potem bodo gospodarski kazalci vedno nekje okoli ure šest, problemi pa se bodo kopi- čili. Eden izmed najnovejših problemov je, kako v času počitnic svojemu otroku zagotoviti kvalitetno varstvo. Edino tovrstno zatočišče. Pionirski dom, je baje v remontu??? Tako so sedaj mamice prisiljena vzeti dopust (preko veze tudi bolniško) ali pa otroka prepustiti ulici. Najbolj zlobni pa dodajajo, da bo zapiranje določenih obratov zaradi težav z surovi- nami vsaj za nekaj dobrodošlo... TUDI ZA NAJMLAJŠE RAZVESELJIVO To ko posnetek z ene izmed uspelih poletnih kulturno zabavnih priredi- tev v Celju na Tomšičevem trgu. Na svoj račun so prišli tudi najmlajši, katerim je nastopajoči ansambel po- daril »račke«. Domala vsi najmlajši so se takoj zbrali in veselo zaplesali. Ob tem pa niso uživali samo oni, ampak tudi starejši, ki pri- dno polnijo Tomšičev trg ob podobnih prireditvah. Najmlajši so po plesu izre- kli »striček, bo še enkrat?« in njihova prošnja je bila seveda izpolnjena. TV Svo] čas je bilo možno priti odtod v Indonezijo z malo la- djo. Sedaj je ta ugodnost iz ne vem katerega pametnega vzroka ukinjena. Zopet se je treba poslužiti desetsedežne zračne ropotuljice, ki je ne- kajkrat dražja. Seveda velja to samo za tujce. Da je postala vsa zadeva še bolj rožnata, sem slišal, da odpelje naslednje letalo ko- maj čez teden dni in da ni prostega mešta še za nasled- nji teden. Zopet soočenje z od samega boga poslanim Imigration officerjem in zo- pet prošnje za naslednje po- daljšanje bivanja. Kot sem pričakoval, odgovor je bil negativen. Od njega zvem »pameten« predlog, da naj letim nazaj tja od koder sem prišel (Grčijo) in od tam v Indonezijo. Kaj bolj pamet- nega in presenetljivega še ni- sem nikoh slišal. K sreči sem ga na koncu le pregovoril, da mi je podaljšal vizo na nekaj dni. V teh dneh, ko bi bilo tre- ba čakati na letalo, sem si privoščil še skok v mesto Sandakan oziroma njegovo okolico. Nahaja se v zalivu SULU morja, na severnem koncu otoka Bornea. Zaman sem iskal oziroma pričakoval eksotično podo- bo malega južnoazijskega mesta, kakršen mi je ostal v spominu iz nekega filma. Kar je v mestu eksotične- ga, je živopisana tržnica, z obloženimi mizami tropske- ga sadja in množico Filipino- sov, ki ti naredijo filipinsko vzdušje že kar tu. Cene hotelskih prenočišč so krepko zasoljene, da zame sploh niso j^rišle v poštev. Tudi hrana je draga. Saj ni čudno. Tu se odvija trgovina z lesom, nafto. Tujci prihaja- jo in odhajajo. Verjetno je v Sandakanu največ Fihpincev. So pred- vsem z otočja Sulu, Tavvi-Ta- wi in južnih predelov otoka Mindanao, kjer se musli- manska narodnostna skup- nost bojuje za odcepitev pro- ti manilskemu režimu. Že s prihodom Spancev na Filipine, so se prebivalci juž- nih otokov uprli sprejetju kr- ščanske religije, ki so jo z mečem in križem širili Špan- ci. Prebivalci južnih otokov vključno z Mindanaom od takrat dalje ne priznavajo vlade v Manili Režimi se menjavajo, konflikti ostaja- jo. Redni armadi kljub dol- goletnemu naporu ni uspelo streti upornikov. Razveje- nost in množica mahh oto- kov, ter fanatičnost gverile, so ji glavne ovire. V časopisu sem prebral, da je ameriška administracija ponudila pomoč pri uniče- nju upornikov z juga. Poma- gali so že prej, toda uspehi so bili jalovi. Pravijo, da če Ga- dafi in Moskva podpirata eno stran, potem bomo Ame- ričani drugo. Poleg muslimanov se bori proti Markosovemu režimu še nekaj napredno usmeije- nih in zato prepovedanih or- ganizacij. Ena se imenuje CPP (Komunistična partija Filipinov) in NPA (Nova ljudska armada). Notranje politični proble- mi botrujejo preseljevanju otočanov z najbolj »vročih« otokov na mirnejše konce. V malezijski provinci Sa- bah je danes nekaj tisoč Fili- pinosov,. kot imenujejo tu te- mnopolte otočane z južnih fi- lipinskih otokov. Večinoma prihajajo sem iskat delo. So brez potnih listov ali kakš- nih drugih dokumentov. Tu- kajšnja obalna policija zati- ska obe očesi in ne evidenti- ra več številnih malih hitrih čolnov, polnih ljudi, ko se sredi noči prikradejo v pri- stanišča. Vozovnica te stane 15 M$ (7- USA $) in si brez potnega lista oziroma dovo- ljenja za delo že tu. Preživljajo se kot prilož- nostna delovna sUa na grad- biščih, pristanišču in resta- vracijah. Vsekakor so naj- slabše plačani in izkoriščani Kdo drug bi jih naj izkoriščal kot pa podjetni Kitajci. Zi- darski pomočnik še zasluži dovolj za pošteno življenje, slabše se godi natakarjem in pomivalcem posode v malih kitajskih restavracijah. 2 delo od 6. ure zjutraj pa di devetih zvečer dobijo oka 2500 din na mesec. Filipinosi živijo v barakd po obronku mesta. Večini jih zasluži komaj za hrano i pivo ki mora biti vsak dan Saj sedaj zaslužijo in si lahk privoščijo česar si doma nis mogli V mestu cvete čm borza. Tu lahko kupiš »vse< kar se dobi na Mindanau. Sabah se tod imenuje tud mah Hong Kong. Cveti trgo vina z lesom, ki jo monopol no drži v rokah nekaj kitaj- skih družin. Tudi korupcija je tu v pol nem razcvetu. Ce se že najdi kdo v administraciji, ki s£ mu zdi vredno pomisliti lU prihodnost Sabaha, poten ko bo večina pragozda pose kanega, ima pogostoma zt vezane roke. Denar deh svoje. V Sandakan se ne izpiafi priti zaradi samega mesti temveč zaradi štirinajst mH oddaljene Orangutan sti tion. To je naravni rezervat kjer se redke živalske vrši lahko svobodno gibajo, po leg tega pa so še pod nadzor stvom. PIŠE: STANE ŽILNIK 16 Prodajalka sadežev NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec- Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina, v. d. odgovorni urednik Novega tednika in odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjels Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik. Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105-