%odniyesMk občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042-0778 LETO XX Ptuj, dne 3. marca 1983 Številka: 4 VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 16. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ormož za obdobje 1$1—1985 v letu 1983 IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ 17. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Ormož IZVRŠNI SVET SO PTUJ 18. Odredba o spremembi odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in Strokovni službi Skupščine občine Ptuj 19. Odredba o ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni na območju občine Ptuj v letu 1983 20. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj 21. Odredba o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini 22. Program ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj za leto 1983 ... .u j • „*• 23. Sklep o ugotovitvi deficitarnih in suficitamih obrtnih dejavnosti na območju občine Ptuj RESOLUCIJA O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ORMOŽ ZA OBDOBJE 1981-1985 V LETU 1983 16. Po drugem odstavku 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/80) in po 2. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74), ter po 17. členu poslovnika SO Ormož, je skupščina občine Ormož na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. 1. 1983 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. 1. 1983 sprejela RESOLUCIJO O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ORMOŽ ZA OBDOBJE 1981 — 1985 v letu 1983 I. UVOD Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981 — 1985 v letu 1983 opredeljuje politiko in naloge, ki bodo v tem letu omogočile čim popolnejšo izpolnitev zastavljenih srednjeročnih ciljev in nalog. Povdarek je zlasti na tistih nalògah in ukrepih, ki so neobhodno potrebna za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije, oziroma reševanje zaostrenih gospodarskih razmer in za realizacijo planskih izhodišč. Pri izdelavi Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ormož v letu 1983 so upoštevana določila in usmeritve zapisane v: 1. Predlogu sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981 — 1985, 2. Družbenem planu občine Ormož za obdobje 1981 — 1985, 3. Osnutku Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1983 in osnutku resolucije SFRJ II. GLOBALNA OCENA RAZVOJA V LETU 1982 Zakon o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS. št. 1 /80) zavezuje vse nosilce družbenega planiranja, da sproti spremljajo izvajanje sprejetih planov. Na podlagi podatkov, ki sojih posredovali nosilci planiranja, je izdelana globalna ocena razvoja občine Ormož v letu 1982, ki služi kot izhodišče za pripravo programa družbenoekonomskega razvoja občine Ormož v letu 1983. Ocenjeno gospodarsko rast kažejo sledeči ekonomski kazalci razvoja: • — tekoče cene, v 000 din Elementi Realizacija 1981 Ocena 1982 Plan 1982 Realiz. plana v % DRUŽBENI PROIZVOD — skupaj 1.448.694 1.838.902 1.688.169 108,9 — družbeni sektor 1.059.758 1.330.733 1.322.044 100,7 ZAPOSLENI V DS 3.478 3.577 3.481 102,8 IZVOZ 303.281 317.192 280.119 113,2 UVOZ 117.336 124.415 126.111 98,7 INVESTICIJE 340.681 403.389 610.553 66,1 — gospodarske 302.792 374.946 558.876 67,1 — negospodarske 37.889 28.443 51.677 55,0 Globalni kazalci uresničevanja družbenega plana v letu 1982 so razen pri investicijskih vlaganjih, iznad postavljenega plana, kar je v veliki meri povzročil nepredviden porast cen. ter ugodna letina v kmetijstvu. Iz analize posameznih podatkov ugotavljamo, da se izhodišča in nalòge, ki smo sijih zastavili v »Resoluciji« za leto 1982, ne uresničujejo v popolnem obsegu. Letošnji razvoj je bil v pretežni meri pod vplivom omejitev, ki izhajajo iz deviznobilančnega in plačilno bilančnega položaja celotne republike kar je povzročalo velike probleme okrog oskrbe z domačimi surovinami in reprodukcijskim materialom ter energijo. Ugotavljamo, da se planirani družbeni proizvod realizira z 108,9 %, od tega v družbenem sektorju 100,7 %. Prav takoje ugodna realizacija plana pri številu zaposlenih, ki znaša 102,8 %. Večje število zaposlenih, kot je planiralo. je zaposlilo, IG P Ograd (Opekama) in DROGA TOZD GOSAD Središče ob Dravi. Investicijska aktivnost je bila v letu 1982 usmerjena predvsem v dokončanje že začetih objektov ter v skladu z materialnimi možnostmi v tiste objekte, ki ustrezajo kriterijem iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 —1985. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer se je investicijska poraba tekom leta še omejevala, tako da dosegamo 67,1 %-no realizacijo plana gospodarskih investicij in 55 %-no realizacijo negospodarskih investicij. Nerealizirane so bile naslednje investicije: — TJK, TOZD Predelava plastičnih mas: — povečanje proizvodnje volanov, — TJK, TOZD Optyl: — osvojitev proizvodnje šarnirjev, — DROGA, TOŽD Gosad: — povečanje skladišča in hladilnice v Središču. — proizvodnja šampinjonov — TEKSTIL, TOZD TONOSA, obrat Tomaž : — nabava šivalnih strojev «— TOVARNA SLADKORJA ORMOŽ: — manjkajoča oprema in kmetijska mehanizacija, — SLOVIN, TOZD Vinogradništvo: — klet (skladišče, oprema) — SLOVIN, TOK Kooperacija: — obnova nasada višenj, — IG P Ograd: — večanje elektrokovinskega obrata, — SIS družbenih dejavnosti: pričetek gradnje osnovne šole v Veliki Nedelji in telovadnice v Središču ob Dravi; V Resoluciji za leto 1982 smo planirali da bo rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega ostala na ravni leta 1981. vendar beležimo po oceni padec realnih osebnih dohodkov, kar je nedvomno posledica velikega porasta cen in življenjskih stroškov tekom leta. Najboljše rezultate v letu 1982 dosegamo pri realizaciji izvoznih ciljev. Izvoz presega postavljeni plan za 13,2 %, kar je nedvomno rezultat večje usmerjenosti organizacij združenega dela v izvoz. Na področju uvoza zaostajamo za planom za 1,3 %, tako da znaša delež pokrivanja uvoza z izvozom 254,9. Ocenjujemo, daje bil na področju materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti v letu 1982, dosežen določen napredek, vendar nekatere naloge (investicije, fizični obseg industrijske proizvodnje, realni osebni dohodki na zaposlenega) opredeljene z resolucijskimi izhodišči, vsled problematike sedanjih gospodarskih razmer niso bile v celoti realizirane. Zaostrene gospodarske razmere v letošnjem letu, ki so zahtevale dodatna ukrepanja na posameznih področjih tekom leta, se prenašajo kot osnovna izhodišča ekonomske politike in razvojnih možnosti tudi v leto 1983. Tak položaj zahteva povečanje naporov vseh nosilcev gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja ter dosledno upoštevanje vseh usmeritev, ki smo sijih zadali v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ter drugih planskih aktih. III. OSNOVNI CILJI IN NALOGE V DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU OBČINE V LETU 1983 Delovni ljudje in občani v občini Ormož opredeljujejo s to resolucijo temeljne usmeritve uresničevanja politike ekonomske stabilizacije in izva: janja družbenega planav 1983. letu ter prevzemajo svoj dèi soodgovornosti za izvajanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja v občini in republiki. Zaostrene gospodarske razmere bomo učin-kovitelje premagovali z utrjevanjem in nadaljnim poglabljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Izhajajoč iz sprememb in dopolnitev planskih dokumentov in družbenega plana občine Ormož so ključne naloge uresničevanja politike ekonomske stabilizacije v 1983. letu naslednje: — odločnejša krepitev sistema samoupravnega odločanja in odgovornosti pri sprejemanju temeljnih usmeritev gospodarskega razvoja, — povečanje blagovnega in neblagovnega izvoza na konvertibilno območje, varčevanje pri vseh vrstah devizne porabe, ter zagotavljanju pogojev za nujen uvoz surovin in repromateriala, — učinkovitejše gospodarjenje na podlagi večje produktivnosti, varčevanje na vseh področjih proizvodnje in porabe, boljšega izkoriščanja delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti, ter zaostritve odgovornosti za izvajanje dogovorjenih nalog, — usklajevanje vseh oblik porabe z dejansko razpoložljivimi sredstvi in nadaljevanje krepit\#e akumulativne sposobnosti združenega dela, — pospešen razvoj industrne, ki vključuje vse elemente prestrukturiranja gospodarstva v korist sekundarnega sektorja in pospešen razvoj kmetijstva, zlasti proizvodnje hrane, ter drobnega gospodarstva, — nadaljevanje produktivnega zaposlovanja mladih, strokovno usposobljenih kadrov, politike zaposlovanja pripravnikov, uvajanje večiz-menskega dela, ter izboljševanje strokovne usposobljenosti zaposlenih, — razvijanje in uveljavljanje načela nagrajevanja po delu v organizacijah združenega dela, — varčevanje z vsemi vrstami energije in dolgoročno zagotavljanje le-te. — pospešitev vseh investicij v teku ter načrtovanje novih z dejanskimi materialnimi možnostmi in kriteriji investiranja sprejetih v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, — nadaljna krepitev sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite v vseh sferah družbenih in gospodarskih dejavnosti ob izpostavljenih materialnih okvirih. IV. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1983 ■ V letu 1983 bodo v občini Ormož tako kot v celotni SER Jugoslaviji, plačilno bilančni predvsem pa devizno bilančni okviri ,?e vedno odločilno vplivali na materialne okvire razvoja. Tako bo nujna težnja po izrazito stabilizacijskem obnašanju na vseh področjih, predvsem potreba po povečanju vrednosti izvoženega blaga in storitev na konvertibilno področje; omejevanju investicijske porabe, pro-duktiiAtem zaposlovanju, zaposlovanju pripravnikov, izboljšanju odnosa do dela in delovne produktivnosti, povečanju varčevanja v proizvodnji in porabi itd. S povečanimi prizadevanji in odgovornostjo v vseh okoljih bo ob. pravočasnih ukrepih ekonomske politike v 1983 letu možno doseči naslednje materialne okvire razvoja: — nominalna rast družbenega proizvoda za 21,2 % oz. ob upoštevanju 20 % rasti cen, realna rast družbenega proizvoda za 1.0 %. — v okviru politike produktivnega zaposlovanja povečanja zaposlenih za okoli 28 delavcev, oziroma 0,7 %. —- fizični obseg industrijske proizvodnje za 12,7 %, pri čemer ni zajeto IGR Ograd d. e. Opekarna. Z vključitvijo le-te znaša povečanje 15,7 %, — fizični obseg kmetijske proizvodnje brez proizvodnje grozdja za 6,7 %, kisebo vsled rekordne letine v letu 1982, v letu 1983 znižala za 27,4 %, —- realni osebni dohodki na zaposlenega se bodo zmanjšali za 5 — 7 0/i> v primerjavi z letom 1982. INVESTICIJSKA VLAGANJA Investicijska aktivnost bo tudi v letu 1983 usmerjena predvsem v dokončanju že začetih objektov ter modernizacijo in razširjenje obstoječih zmogljivosti. Pri novih investicijah bomo nadaljevali z izvozno naravnano investicijsko politiko, saj bodo pričeti novi gospodarski investicijski projekti, le, če bodo zagotavljali vsaj 50 % celotne proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje. V okviru temeljnih razvojnih kriterijev bodo prednostne naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo in predelavo, pridobivanje reprodukcijskih materialov, obnovo in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti, ter v izgradnjo dogovorjenega obsega infrastrukturnih objektov in stanovanjske izgradnje. Skupne investicijske naložbe v gospodarstvu se predvidevajo v višini 612 milionov din od česar predstavljajo investicije v gospodarsko infrastrukturo 37.3%. Na področju negospodarstva bo obsej| investicij znašal 100 milijonov din. tako da znaša indeks povečanja skupnih investicij v letu 1983 176,6 %. Od vseh investicij zajemajo 79.0 % nove investicije. Izvozno-uvozna dejavnost Povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje bo zaradi izredno zaostrenih problemov zunanje likvidnosti in pomanjkanja nekaterih surovin in reprodukcijskih materialov iz Uvoza, poglavitna naloga izpolnjevanja resolucije v letu 1983. Uresničevanju s plani predvidenih obveznosti izvoza in deviznega priliva bodo podrejene tudi usmeritve in naloge na drugih področjih ekonomske politike. Načrtujemo, da se bo izvoz povečal nominalno za 11.8 %. Sistem vzpodbud in ukrepi tekoče ekonomske politike v letu 1982 bodo še v večji meri podpirali usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz in sicer: — oprostitev pri davku iz dohodka, — hitrejše povečanje osebnih dohodkov, — manjše združevanje sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo, — materialne prednosti pri koriščanju storitev Samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Temeljne banke bodo v okviru kratkoročnega kreditiranja dajale prvenstveno kredite za obratna credstva organizacijam, ki bodo izvažale na konvertibilno področje. Pri tem bodo: — zagotovile zadostna sredstva za vse oblike izvoznega kreditiranja na konvertibilno področje ob ugodnejših pogojih, — kred itiralc tisti del prihodka, ki ga predstavljajo izvozna povračila do njihovega izplačila, — kreditirale prodajo opreme na domačem trgu le tistim proizvajalcem, ki tudi izvažajo na konvertibilno področje. Za doseganje predvidene rasti izvoza bo potrebno selekcionirati uvoz surovin in repromateriala za potrebe proizvodnje za izvoz. Tudi uvoz opreme bo možen le tam, kjer bodo izboljšali neto devizne učinke, oziroma da bodo z uvozom prevzeli večje planske obveznosti izvoza. Predvidevanja za leto 1983 kažejo, da bo izvoz znašal 197,6 milijonov din, uvoz pa 154,0 milijonov din, tako da znaša delež pokrivanja uvoza z izvozom 128,3. Na konvertibilno področje bo odpadlo 95,9 % celotnega izvoza. Zaposlovanje in kadrovska politika Zaradi nizke rasti proizvodnje, omejevanja investicijske politike, ter nasploh uveljavljanja gospodarske stabilizacije, se bo zaposlenost v občini povečala le za 0.7 % in sicer v družbenem sektorju za 0.8 %, medtem ko bo v zasebnem sektorju ostala na nivoju letošnjega leta. Na področju zaposlovanja bo potrebno v večji meri kot doslej uveljaviti restriktiven pristop do dodatnega zaposlovanja. Prednost pri zaposlovanju bo imela mladina, nadaljevati se mora s politiko zaposlovanja pripravnikov, odločneje se bo zmanjševalo nadurno delo, delo po pogodbah in zaposlovanje delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za polno osebno pokojnino, ter uvajalo večizmensko delo, če so dane objektivne možnosti. Več pozornosti bo potrebno posvetiti planiranju kadrov in usklajevanju potreb po kadrih med OZD in skupnostjo za zaposlovanje. Usklajevanje in razporejanje dohodka V skladu z republiško resolucijo in usmeritvami porabe bodo sredstva za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb v globalu naraščala počasneje od nominalne rasti dohodka in sicer: Sredstva za bruto osebne dohodke bodo naraščala v globalu za 35 % počasneje od rasti dohodka v gospodarstvu, pri čemer se bo raven in rast osebnih dohodkov v posameznih organizacijah združenega dela v gospodarstvu razlikovala glede na doseženo rast proizvodnje in produktivnosti dela. izvoza na konvertibilno področje, znižanja stroškov poslovanja in boljšega izkoriščanja poslovnih stedstev. V temeljnih organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti in drugih neproizvodnih dejavnosti bodo sredstva za osebne dohodke rasla v skladu zopravljenimi programi v letu 1983, v globalu pa ne hitreje kot ospbni dohodki v gospodarstvu. Osebni dohodki v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo, se morajo usklajevati na nižje ravni kot jo dosegajo v povprečju druge organizacije združenega dela iste dejavnosti. Za izvajanje tako začrtane rasti osebnih dohodkov bo sprejet » Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo naraščala za 50 % počasneje od rasti dohodka. Rast sredstev skupne porabe bo različna po posameznih dejavnostih . upoštevajoč dogovorjeno prioriteto. V samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti bodo opravili selekcijo med posameznimi programi z ozirom na zožene materialne možnosti. Prednost bodo dali tistim programom. ki zagotavljajo delavcem osnovne pravice pri zadovoljevanju skupnih potreb določene z zakonom ali ki so najbolj razvojno usmerjene. Zaradi povečanja števila upokojencev in valorizacije pokojnin in invalidnin bo rast sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nekoliko hitrejša od rasti dohodka. Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb bodo v globalu rasla do 10.7%. Tržišče in cene Osnovna naloga politike cen v letu 1983 bo zavzemanje za umiritevrasti cen in s tem življenjskih stroškov, da bi se na ta način dosegli cilji devalvacije. Skupnost za cene bo za izvajanje politike cen v dogovorjenih okvirih sprejela program, ki bo zastavljen tako. da bo zagotovljena selektivnost, diferenci-ranost in odpravljanje nesorazmerij v cenah. Pri pomembnejših proizvodih in storitvah se bo izvajala neposredna kontrola cen, katere širitev oziroma oženje bo odvisno od gibanj na področju trga in cen. V. NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 1. Industrija Na področju gospodarskega razvoja je z pričetkom obratovanja tovarne sladkorja in IGP Ograd. d. e. Opekarne sekundarni sektor zavzel dominantno vlogo v skupnem družbenem proizvodu družbenega sektorja (49.9 %). Industrijska dejavnost zavzema od tega 91,2 %. Tovarna sladkorja bo v letu 1983 vlagala predvsem v ohranjanje proizvodnih zmogljivosti, zagotavljanje povečanja predelave stranskih proizvodov, v izboljšanje delovnih pogojev in Varstva okolja, ter v povečanje produktivnosti in učinkovitosti poslovanja. TOZD Predelava plastičnih mas bo v naslednjem letu pričela z nabavo opreme za investicijo — I. fazo razširitve zmogljivosti za proizvodnjo volanov, kije bila nerealizirana v letu 1982. Investicijski program predvideva povečanje proizvodnje od 200.000 komadov krmilnih koles na leto, na 345.000 komadov letno. TOZD Optyl bo v letu 1983 pričel z izgradnjo lastne orodjarne za proizvodnjo produkcijskih orpdij, sčimer ustvarjajo pogoje za zmanjševanje uvoza teh orodij. DROGA TOZD Gosad bo v letu 1983 pričela z izgradnjo skladiščne hale — nadstrešnice pri obratu v Središču ob Dravi. Tri milijone din bd1' namenila za lastno proizvodnjo šampinjonov, ter tri milijone 657 tisoč din kot sovlaganja za proizvodnjo šampinjonov v Čitluku, s čimer bo skušala doseči predvsem zmanjšanje odvisnosti od uvoza. MARLES TOZD Žaga bo v letu 1983 nabavljala skladiščno opremo in asfaltirala hlodišče v manjši predračunski vrednosti, ki jo bodo krili v celoti iz lastnih sredstev. MARLES TOZD Notranja oprema bo v letu 1983 investirala v nabavo serijske opreme, gradnjo skladišča in postavitev tovarniške ograje. Realizacija planiranih investicij zavisi predvsem od poslovnega uspeha TOZD v letu 1982, saj so viri financiranja v celoti lastna srèdstva. TONOSA Obrat Tomaž pri Ormožu planira v letu 1983 zamenjavo starih šivalnih strojev z novimi, kar je nujno glede na obseg poslovanja za prihodnje leto. Za investicijska vlaganja bo namenila 4 milijone din. 2. Kmetijstvo Tudi v letu 1983 bo prioritetna naloga na področju kmetijstva povečanja proizvodnje hrane za kritje oskrbe prebivalstva in delno za izvoz na konvertibilno področje. V občini Ormož so vse naravne danosti za razvoj intenzivnega in deloma specializiranega kmetijstva. V letu 1983 si bomo prizadevali v okviru materialnih možnosti izkoristiti vse prirodne danosti s ciljem zagotoviti čim večje količine hrane, z družbeno gospodarskimi ukrepi bomo vzpodbujali čim bolj smotrno rabo kmetijskih zemljišč v sklopu krepitve elementov dohodkovnega povezovanja in družbenoorganizirane proizvodnje. Težišče proizvodnje bo na družbeno organizirani proizvodnji v družbenem in zasebnem sektorju, pri čemer je potrebno dajati poseben povdarek večji tržni proizvodnji kmetov v okviru TOK Kooperacija DO Slovin. Za predvideno povečanje kmetijske proizvodnje v 1983. letu bo potrebno še: — v okviru celovitega programa proizvodnje pripraviti programe setve oz. proizvodnje in odkupa pomembnejših poljščin in zagotoviti njihovo izvedbo s samoupravnimi sporazumi, sprejetimi v združenem dèlti, — pravočasno oskrbeti proizvodnjo z reprodukcijskim materialom, — v družbeno organizirano proizvodnjo vključiti neobdelane in slabo obdelane površine, — pospešeno izvajati melioracije, komasacije in odkup zemljišč v skladu z opredeljeno dinamiko, — izdelati poseben program proizvodnje mleka, in mesa, ki bo opredeljeval obveznosti proizvodnih organizacij in organizacij s področja predelave in prometa hrane, potreben obseg investicijskih naložb in intervencijskih sredstev za spodbujanje proizvodnje in odkupa. j Nosilec kmetijske proizvodnje v občini Ormož bo delovna organizacija SLOVIN KK »Jeruzalem« Ormož, ki si bo skupaj z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci prizadevala za povečanje proizvodnje kmetijskih pridelkov za potrebe prebivalstva in predelovalne industrije. To bomo dosegli z uvajanjem sodobnejše in tržno usmerjene poljedelske proizvodnje in s pridobivanjem novih Obdelovalnih površin. V letu 1983 se bodo pričele melioracije na območju južno od ceste Ormož—Ptuj do kanala SD 2 na površipi 485 ha in komasacije na površini 900 ha. 1 Setveni plan za leto 1983 zajema naslednje površine: 300 ha družbenega in 305 ha organiziranega zasebnega sektorja sladkorne pese, 260 ha družbenega in 500ha org. zasebnega sektorja pšenice, 560 ha družbenega in 1400 ha org. zasebnega sektorja koruze za zrnje, ter v organiziranem zasebnem sektorju še 400 ha koruze za silažo, 150 ha krompirja in 60 ha vrtnin. TOZD Kmetijstvo načrtuje v letu 1983 nakup kmetijske mehanizacije in opreme v vrednosti 11 milijonov din. Največ sredstev (41 milijonov din) bo namenila za nakup 50 ha zemlje in ureditev zemljišč (50 ha agromelioracij proti Središču in 450 ha melioracij Sejanske doline). Nabavljala pa bó tudi opremo za mešanico. TOZD Vinogradništvo prenaša iz leta 1982 investicijo izgradnje skla diščnih zmogljivosti kleti, ter opreme za klet. ki zaradi pomanjkanja sredste\ nista bili realizirani. Zraven tega bo vlagala sredstva tudi v nakup 5 hž zemlje, nabavo kmetijske mehanizacije, nadaljevanje obnove 32 ha poze blih vinogradov in 10 ha obnove sadovnjakov. Investicije v zasebnem sektorju se bodo vršile po sprejetem planu TOK Kooperacije in sicer obnova 20 ha vinogradov, izgradnja in adaptacij, hlevov za proizvodnjo goved in prašičev (41 milijonov din) in nabav« kmetijske mehanizacije (28 milijonov din). TOK Kooperacija bo v letu 1983 dokončala obnovo skladiščnih prostorov v Ivanjkovcih in Miklavžu in urejala okolje na prodajnih enotah (asfalt) Kmetijska zemljiška skupnost bo tudi v letu 1983 opravljala predvsem vse naloge v zvezi s prevzemom zemljišč, ki nimajo določenega imetnika pravice uporabe ali iz drugih razlogov (delovna nezmožnost lastnikov). Sredstva v znesku 3.800 tisoč din bo namenila za male melioracije (pod 50 ha) ob Pušenskem in Frankovskem potoku, nakup zemlje in projekte. TOZD Gozdarstvo načrtuje v letu 1983 obnovo gozdnih komunikacij v Šardinjah v znesku 6 milijonov din. 3. Gradbeništvo Celotna«gradbena dejavnost bo zaradi omejitev na področju investicijske porabe in ostrejših kriterijev pri kreditiranju investicij v letu 1983 stagnirala. Organizacije združenega dela v gradbeništvu se bodo morale nujno povezati z OZD v drugih dejavnostih, krepiti medsebojno dohodkovno povezovanje, širiti tržišče, usposabljati kadre, ter prilagajati organiziranost, opremljenost in organizacijo dela trenutnim zahtevam. 4. Promet . Potrebe uporabnikov glede poštne dejavnosti, zlasti telefonije, so vse večje. Podjetje za PTT promet načrtuje v letu 1983 naložbe v skupni vrednosti 9 milionov dinarjev in sicer: — izgradnja krajevne telefonske mreže v Središču, — povečanje konične avtomatske telefonske centrale v Ivanjkovcih, — montaža konične avtomatske telefonske centrale v Središču, — izgradnja krajevne telefonske mreže v Ormožu, — izgradnja krajevne telefonske mreže v Ivanjkovcih. — medkrajevna povečava telefonske mreže Ormož—Ivanjkovci. Železniško transportno podjetje, TOZD za promet Pragersko načrtuje v letu 1983 remont železniške postaje v Ormožu. 5. Trgovina Trgovinske organizacije združenega dela bodo tudi v pogojih zmanjšane ponudbe, z ustreznim organiziranjem blagovnega prometa od proiz-vodnjedo potrošnje in njegovim pospeševanjem, prispevale k uresničevanju izvoznih nalog in zagotavljanju oskrbe domačega trga. Vsi odgovorni dejavniki za preskrbo v občini, se bodo v letu 1983 zavzemali predvsem za zadostno ponudbo osnovnih življenjskih artiklov. TP Mercator Zarja Ormož bo v letu 1983 vložila manjša sredstva v nabavo razne opreme. Sredstva v višini 5 milijonov din bodo vložena v razširitev trgovskega lokala v Knegincu. »BOROVO« OOUR Maloprodaja, bo na Kerenčičevem trgu v Ormožu dokončala adaptacijo prostorov in s tem pridobila sodoben prodajni prostor. TOZD Koloniale bo za potrebe poslovne enote Pivo-Slatina v Ormožu v letu 1983 pričela z izgradnjo skladišča v Ormožu. Z investicijo se rešuje problem pomanjkanja skladiščnih kapacitet. Z delovanjem svetov potrošnikov kot organiziranih oblik združevanja potrošnikov, smo pridobili pomemben element pravnega varstva potrošnikov, zato bo treba povezovanju trgovine s potrošniškimi sveti posvetiti več pozornosti. 6. Gostinstvo in turizem Kljub turistično rekreativnim prvinam in obstoječim materialnim osnovam, oziroma ugodnim naravnim pogojem naše občine za razvoj gostinsko-turistične dejavnosti, vseh možnosti še zdaleč nismo izkoristili. V letu 1983 bomo skrbeli predvsem za večjo povezanost in usklajevanje turistične ponudbe v posameznih turističnih krajih, pestrejšo ponudbo, trdnejšo organizacijsko povezavo vseh zainteresiranih dejavnikov in nudenje ugodnejših možnosti za razvoj. Prioritetna naloga v letu 1983 bo razvoj kmečkega turizma in povezovanje le-tega z nosilcem gostinsko-turistične dejavnosti. Za razvoj kmečkega turizma se zavezuje SLOVIN TOK Kooperacija. 7. Malo gospodarstvo Malo-gospodarstvo bo moralo slediti hitro rastočim potrebam gospodarstva in prebivalstva po obsegu in pestrosti storitev in se pospešeno vključevati v kooperacijo z organizacijami združenega dela. predvsem s področja industrijske proizvodnje, gradbeništva in stanovanjske izgradnje, s čimer se bo integriralo v procese prestrukturiranja celotnega gospodarstva, zlasti s smotrnim osvajanjem proizvodnje izdelkov, ki se uvažajo, ter vključevanjem v izvoz na konvertibilno področje. To bo možno doseči z aktivnejšim delom združenja obrtnikov, ki ima vlogo posrednik^ med obrtno dejavnostjo in drugimi vejami gospodarstva. Za uresničitev tako načrtovanega razvoja bodo potrebni tudi ustrezno usposobljeni delavci, kar bo doseženo z aktivnejšim vključevanjem mladine v izobraževalne programe, predvsem za proizvodne poklice. V izvajanju politike razvoja drobnega gospodarstva bo v središču pozornosti zadovoljevanje potreb občanov, zlasti na področju storitev in deficitarnih dejavnpsti, ter zagotavljanje ustreznih poslovnih prostorov. 8. 'Stanovanjska dejavnost Na področju stanovanjske gradnje bo samoupravna stanovanjska skupnost v letu 1983 dokončala adaptacijo stanovanjsko-poslovne stavbe BOROVO na Kerenčičeveth trgu, kjer bo zgrajenih 8 stanovanj, ter izgradnjo stanovanjskega bloka v Veliki Nedelji. V Ormožu se bo pričela adaptacija hiše Groši, s čimer bo usposobljenih 7 stanovanj, klubski prostori za upokojence, ter garaže. Investicijo v celoti financira skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gradnja družinskih stanovanjskih hiš se bo odvijala v krajevnih sku- pnostih, kjer so zemljišča za gradnjo individualnih hiš predvidena z urbanističnim redom, ter na Herdeku, za kar je izdelan zazidalni načrt. Ker ima Samoupravna stanovanjska skupnost v upravljanju precej dotrajanih stanovanjslcih hiš, si je v samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1981 —1985 zastavila program revitalizacije teh objektov. 9. Komunalna dejavnost V letu 1983 bo na področju komunalne dejavnosti še vedno prioritetna naloga zagotovitev zadostnih količin pitne vode in dokončanje že začetih investicij v letošnjem letu. Po posameznih področjih komunalne dejavnosti bodo izvedene naslednje investicije: a) ceste — Grabe—Šalovci II. faza (5 km) f — Šalovci—Krčevina I. in II. faza (2 km) — dokončanje pločnika in kolesarske steze od odcepa k Vinski kleti do Tovarne Jože Kreenčič Ormož b) vodovod — Cvetkovci—Osluševci — Ormož—Litmerk — vodni obj. — Litmerk—Runeč — Kajžar—Kog — dokončanje vodovoda Ormož—Lešnica—Litmerk — vodni viri Mihovci c) urejanje stavbnih zemljišč — postaja milice Ormož — blok Velika Nedelja d) elektrifikacija — transformatorske postaje Kajžar, Vukomerje, Rucmanski vrh, Ra-domerščak, Litmerk. Lešniški vrh in Središče — daljnovodi Kajžar, Vukomerje, Rucmanski vrh, Litmerk, Lešniški vrh in Središče, — obnove nizkonapetostnega omrežja Litmerk, Lešniški vrh, Središče, Kajžar, Vukomerje. Rucmanski vrh, Rakovci. e) energetika — plinovod Savci—Ormož f) vodno gospodarstvo Območna vodna skupnost »Drava« Maribor bo v letu 1983 nadaljevala dela na regulaciji potoka Lešnica. Poleg tega bo opravljala tudi vzdrževanje nižinskih vodotokov. S tem bo na območju občine Ormož vloženih 6,7 milijonov din. VI. USMERITVENA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Za oblikovanje sredstev skupne porabe v občini Ormož bomo v letu 1983 upoštevali zaostrene razmere gospodaijenja, nadaljnje izvajanje politike ekonomske stabilizacije ter republiške usmeritve o realnem znižanju vseh oblik porabe. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se združujejo v SIS družbenih dejavnosti v odnosih svobodne menjave dela, bodo (razen sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja) v globalu narašlala za 50 % počasneje od nominalne rasti dohodka, to je po nominalni stopnji 11,5%. V okviru globalne skupne porabe pa bo rast sredstev po posameznih področjih družbenih dejavnosti različna glede na dogovorjene prioritete. Zaradi izredno omejenih finančnih možnosti bodo samoupravne interesne skupnosti opravile selekcijo med posameznimi programi in prilagodile standarde in normative. Razpoložljiva sredstva bodo usmerile predvsem v izvajanje programov, ki zagotavljajo delavcem osnovne pravice pri zadovoljevanju skupnih potreb, določene z zakoni. Investicijska dejavnost je z ozirom na' materialne možnosti omejena. V letu 1983 pridejo v poštev le investicije, ki se bodo financirale z občinskim samoprispevkom — izgradnja prizidka k obstoječemu vrtcu v Ormožu in prizidku k osnovni šoli Velika Nedelja, ki se prenaša iz letošnjega leta, ter izgradnja telovadnice v Središču ob Dravi. TOZD Zdravstvena postaja Ormož bo v letu 1983 iz lastnih sredstev adaptirala zobotehnični laboratorij v Ormožu, TOZD Psihiatrični oddelek Ormož pa iz lastnih in združenih namensko zbranih sredstev adaptacijo oziroma posodobitev zgradbe psihiatričnega oddelka v Ormožu v znesku 12 milionov din. VII. SPLOŠNA PORABA Sredstva za zadovohevanje splošnih potreb v občini bodo v globalu rasla do 10,7 %. Ker smo dopolnjevana občina bo obseg proračunske porabe odvisen tudi od meril republiškega proračuna za dopolnjevane občine. Izvirni prihodki za splošno porabo bodo naraščali v globalu največ do 10 7 % glede na leto 1982. Ssredstvi, ki bodo na razpolago, bo treba v prvi vrsti zagotoviti izvajanje ustavnih funkcij občine in nalog, ki izhajajo iz zakonov in sprejetih pred- 17. Po 2. odstavku 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) in 202. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21/79 izdaja Izvršni svet skupščine občine Ormož ODREDBO O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN pisov občinske skupščine. V proračunu za leto 1983 bodo nadalje zagotovljena sredstva za delovanje družbenopolitičnih organizacij, za naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, priznavalnine borcem NOV, urbanistične in geodetske naloge, za redno dejavnost krajevnih skupnosti, za minimalne potrebe pri pospeševanju kmetijstva, ter za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv. V letu 1983 se bo dokončala izgradnja stavbe postaje milice in skladišča za potrebe teritorialne obrambe. VIII. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Delovanje krajevnih skupnosti bo v letu 1983 še nadalje usmerjeno v večjo zavzetost pri reševanju neposrednih življenskih problemov in skupnih interesov občanov v kraju njihovega prebivališča, pa tudi neposrednega ^ vpliva na razvoj samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov v KS in širših družbenopolitičnih skupnostih. V ta namen bodo: — dosledno delovali v smeri stabilizacije gospodarskih tokov varčevanja in racionalne porabe družbenih sredstev, v okviru možnosti zagotavljali gradnjo spremljajočih infrastrukturnih objektov pri stanovanjski izgradnji, — nadaljevali z razvojem svetov potrošnikov in utrjevanjem njihove vloge pri preskrbi prebivalstva, nadaljevali z obrambno J zaščito, organiziranostjo in usposabljanjem, — skrbeli za varstvo človekovega okolja. Vse krajevne skupnosti bodo v te namene izdelale in sprejele izvedbeni planski akt (letni plan), v katerem bodo podrobneje določili navedene naloge. IX. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Delovni ljudje in občani bodo še naprej razvijali koncepcijo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V letu 1983 bomo posvečali posebno pozornost naslednjim nalogam: — kadrovskim pripravam v komitejih za SLO in DS in drugih organih, pomembnih za obrambne priprave v vseh samoupravnih sredinah, — vzgoji in izobraževanju pripadnikov vseh komponent SLO, v teritorialni obrambi, civilni zaščiti in narodni zaščiti, — vključevanje večjega števila žensk v vse strukture SLO, — izobraževanje prebivalstva in še posebej mladine za obrambo in zaščito v krajevnih skupnostih in TOZD, — dokončanje potrebnih skladiščnih prostorov za teritorialno obrambo, — ažuriranje in dograjevanje obrambnih in varnostnih načrtov vseh organizacij združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti. Na področju požarne varnosti si bomo v skladu z materialnimi možnostmi prizadevali doseči takšno tehnično opremljenost in kadrovsko usposobljenost, da bomo lahko v vsakem času ob danih pogojih zavarovali življenja in premoženja pred požari in za strokovno usposobljanje gasilskih kadrov. X. SPREMLJANJE IZVAJANJA RESOLUCIJE Pri izvajanju Resolucije v letu 1983 morajo nosilci planiranja upoštevati temeljne razvojne usmeritve, politiko razvoja in ukrepe, ki temeljijo na konkretnih obveznostih, ki so jih s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov in dogovoru o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985, sprejele organizacije združenega dela, SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, KS in družbenopolitične skupnosti. Sprejete ukrepe ekonomske stabilizacije na zvezni, republiški in občinski ravni je treba vgraditi za leto 1983 tudi v letne izvedbene planske akte drugih nosilcev planiranja, kot so OZD, SIS materialne proizvodnje in nematerialne proizvodnje, KS, banke itd. Vsi nosilci planiranja morajo spremljati uresničevanje politike ekonomske stabilizacije, da bi pri svojem delu dobili čimprejšnjo oceno vzrokov za neugodna gibanja in kvalitetno osnovo za sprejemanje ustreznih ukrepov. Ižvršni svet SO Ormož bo v mejah svojih pristojnosti spremljal izvajanj e nalog določenih s to resolucijo, ukrepal v mejah svojih pristojnosti in obveščal občinsko skupščino o uresničevanju in odstopanjih in dogovorjenih opredelitev srednjeročnega družbenega plana, ter predlagal ukrepe. Občinska skupščina bo na temelju svoje ustavne vloge spremljala uresničevanje usmeritev in nalog iz te resolucije ter uveljavljala v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti način delovanja in odgovornosti vseh nosilcev planiranja, ter ukrepala ob neupoštevanju, oziroma neizpolnjevanju sprejetih usmeritev, nalog in obveznosti. številka: 30—2/1983 Datum: 31. 1. 1983 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIC 1. r. ftcirane obratne ambulante opraviti v letu 1983 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarski zavodi in veterinarske ambulante iz 1. člena te odredbe. Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1983 NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odrebi navedene živalske kužne bolezni morajo Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, TOZD Veterinarstvo, PE Ormož oz. veri- začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije, o opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavodi in obratne ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu iti bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave. Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski crgan veterinarske inšpekcije. 5. člen Stroški za cepljenje in ugotavljanje kužnih bolezni po tej odredbi gredo v breme sredstev za zdravstveno varstvo živali pri skupščini občine Ormož, razen stroškov za cepljenje psov proti steklini in stroškov za preglede čebeljih družin, ki se vozijo na pašo. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1983. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj ko dopolnijo štiri mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. Cepljenje določeno s tem členom opravi obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo perutnino ali jajca v kooperaciji z organizacijo združenega dela, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost, — v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunopro-filaksc, ki ga določi Republiška veterinarska uprava. Cepljenje določeno s tem členom opravijo veterinarske organizacije iz 1. člena te odredbe. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 8. člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljena proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in, ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon, itd.) Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registriranimi vakcinami Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj—PE Ormož; v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano in verificirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo cepljenje obratne veterinarske ambulante. 9. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj, oz. petdeset in več pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. Cepljenje opravi Obravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož. 10. člen V letu 1983 mora biti opravljena intrader-malna tuberkulinizacija goved na območju KS Središče in sanacija na vseh okuženih dvoriščih. Tuberkulinizacijo opravi obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož. 11. člen Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka z mlečno prstenastim preizkusom; v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled. — sereološko preiskavo krvi bika v prirodnem pripustu. Vzorec mleka in krvi odvzema Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož. Mlečno prstenasto preiskavo opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — Bakteriološki laboratorij Ptuj. Serološko preiskavo krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 12. člen Na govejo levkozo je treba pregledati bika v naravnem pripustu. Vzorec krvi za preiskavo odvzame Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož. Preiskavo seruma pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 13. člen Goveje plemenjake v prirodnem /pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). Vzorce za preiskavo odvzema Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 14. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce na območju občine Ormož in vse novo nabavljene kopitarje v okuženih hlevih. Vzorce krvi odvzame Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož, serološki pregled vzorcev krvi z gelpre-cipitinskim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 15. člen Ta odredba začne velja naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 1983. Ormož, 2. 2. 1983 Številka: 322/5/83 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan R1TONJA 1. r. 18. Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in ò izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 12/82) ter 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80 in 38/82) sprejema izvršni svet skupščine občine Ptuj na 34. seji dne 23/2—1983 ODREDBO o spremembi odredbe n razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi -skupščine občine Ptuj 1. člen V odredbi o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/82) se spremeni 7. člen tako, da glasi: ,,Delovni čas in odmor določen s to odredbo se v času od 1. marca do 31. oktobra začne in konča eno uro prej, uradne ure za stranke pa se začnejo pol ure prej. 2. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1/3—1983. številka: 14—3/79—2 Datum: 23/2—1983 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko BEZJAK 1. r. 19. Na podlagi 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni list SRS št. 45/82) in 24. člena odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 2/74) je izvršni svet skupščine občine Ptuj na 34. seji dne 23/2—1983 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni na območju občine Ptuj v letu 1983 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo zavezanci, to so Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo (v nadaljnjem besedilu OZVŽ Ptuj) ter po predpisih verificirane ambulante OZD opraviti v letu 1983 ukrepe zaradi ugotavljanja odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Zavezanci iz 1. člena te odredbe so dolžni pred vsakim izvajanjem ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije? O opravljenem delu ‘morajo pravočasno in redno poročati na predpisanih obrazcih. Zavezanci, ki opravljajo preventivno cepljenje oziroma preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave,imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave. Spremljati morajo zdravstveno stanje živali po uporabi bioloških preparatov in o teni obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije. 3. člen Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno da so živali stalno zaščitene. 4. člen Stroški za cepljenje in ugotavljanje kužnih bolezni po tej odredbi gredo v celoti v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Ptuj, razen stroškov za cepljenje psov proti steklini in stroškov za preglede čebžljih družin, ki se vozijo na pašo. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Zavezanci skrbijo, da se izvedejo preventivna cepljenja živali: 1. cepljnje govedi in kopitarjev proti vraničnemu prisadu v naseljih Biš, Gerečja vas, Moškanjci, Gorišnica, Dolena/del, Kočice/del; 2. cepljenje vseh psov proti steklini, mladih psov pa takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti; 3. cepljenje kokoši brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi: a) v strnjenih naseljih Ptuj — ulice desni breg, Spodnja in Zgornja Hajdina, Skorba, Hajdoše, Slovenja vas, Gerečja vas, Draženci, Njiverce, Kungota, Strnišče, Kidričevo, Lovrenc, Apače, Pobrežje, Videm, Tržeč, Lancova vas, Dolena, Sela, Trnovec, Barislavci, Cirkovce, Zgornje in Spodnje Jablane, Starošinci, Dragonja vas, Mihovce, šikole, Gaj, Majšperk, Lešje, Spuhlja, ■Zabovci, Nova vas, Bukovci, Prvenci, Sobetinci, Zagojiči, Moškanjci, Mala vas, Gajevci, Placarovci, ZamuSani, Muretinci, Dornava, Zamcnci, Strejaci, Podvinci, Spodnji Velovlak, Levajnci, Desenci, Točki vrh, Svetinci, Gabernik, Trnovska vas, Biš, Stuki; b) v epizootioloških krogih okrog farm v strnjenih naseljih Podlože, Planjsko, Breg, Stogovci, Koritno, Stoperce, Kupčinji vrh, Gr-chna, Žetale, Čermožiše, Podlehnik, Zgornje Gruškovje, Gradišča, Cirkulane, Hrastovec, Gorenjski vrh, Pestike, Turški vrh, Juršinci, Dragovič, Hvaletinci, Novinci, Drbetinci, Janežovski vrh, Janežovci, Dolič, Vintarovci, Drstelja, Krčevina pri Ptuju, Krčevina pri Vurbergu, Grajena, Grajcnščak, Mestni vrh, Brezovci; c) v obratih TOZD Perutninske farme: — farme nesnic starih staršev, — farme nesnic staršev, — farme brojlerjev; d) v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost; e) pri vseh kooperantih, ki kooperirajo z: — Mcsokombinatom Perutnina Ptuj — TOK Kooperacija Hajdina, — Mesoproduktom Zlatar Bistrica, — Koko Varaždin; 4. cepljenje kokoši proti kužnemu tremorju; — na farmah nesnio-staršev, — na farmah nesnic starih staršev; 5. cepljenje kokoši proti Marekovi bolezni: — na farhtah nesnic staršev, — na farmah nesnic starih staršev; 6. cepljenje kokoši proti Gumboro bolezni: — na farmah nesnic staršev, — na farmah nesnic starih staršev; 7. cepljenje kokoši proti infekcioznemu bronhitisu: — na farmah nesnic staršev, — na farmah nesnic starih staršev; — v večjih aglomeracijah (10 ali več plemenskih svinj, oziroma 50 pitancev), — prašičev, ki se hranijo s pomijami. 6. člen Preventivno cepljenje opravi OZVŽ Ptuj, TOZD Veterinarstvo, na obratih pa verificirane obratne ambulante. ».cepljenje prašičev proti prašičji kugi: — TOZD Farma prašičev, 7. člen Obvezne so naslednje diagnostične preiskave živali: 1. tuberkulinizacija govedi v naseljih: Mostje, Gabernik, Kukava, Rotman, Bodkov- ci, Senčak, Sakušak, Juršinci, Zagorci, Grlinci, Vitomarci, Drbetinci, Novinci, Rjavci, Gibina, Hvaletinci, Trnovska vas, Bišečki vrh, Črmlja, Sovjak, Placar, Drstelja, Janežovci, Janežovski vrh, Jiršovci, Gomilcc, Strmec, Vijitarovci, Zasadi, Destcrnik, Svetinci, Desenci, Levajnci, Zg. Velovlak, Pacinje, Sp. Velovlak, Podvinci, Žabjak, Rogoznica, Krčevina. pri Vurbergu, Krčevina pri Ptuju, Grajenščak, Grajena, Stuki, Rabelčja vas; — v osnovni goveji čredi KK Ptuj; — v osemenjevalnem središču OZVŽ Ptuj; 2. tuberkulinizacija kokoši: — v okuženih in mejnih dvoriščih v naseljih, kjer je ugotovljena kokošja tuberkuloza; 3. pregled na kokošji tif: — pa farmah nesnic staršev (20 "/'o), — na farmah nesnic starih staršev (100 %); 4. pregled na brucelozo: — krav v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstnatim preizkusom, ( — osnovne goveje črede v TOZD-ih KK Ptuj s serološkim pregledom krvi, — bikov v osemenjevalnem središču OZVŽ Ptuj s serološko preiskavo krvi in laboratorijsko preiskavo semena, — plemenskih živali v TOZD Farma prašičev s serološko preiskavo krvi; 5. pregled na levkozo: — bikov v osemenjevalnem središču OZVŽ Ptuj, — osnovne goveje črede v TOZD-ih KK Ptuj; 6. pregled na mehurčasti izpuščaj pri govedu: — bikov v osemenjevalnem središču OZVŽ Ptuj, — bikov v prirodnem pripustu; 7. pregled na kužno malokrvnost kopitarjev: — vseh žrebcev plemenjakov in novo nabavljenih konjev v okuženih dvoriščih; 8. pregled na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in varoatozo: — vseh čebeljih družin plemenjlnih postaj, — vseh čebeljih družin vzrejevalcev matic. 8. člen Diagnostične preiskave in odvzem materiala za diagnostične preiskave opravi OZVŽ Ptuj. V TOZD za veterinarstvo BF Ljubljana opravi: — tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnem središču Ptuj in odvzem semena, — laboratorijsko diagnostiko na steklipo, serološke preiskave na levkozo in brucelozo, — preiskave 1BR/IPV, — preiskave na vibriozo, leptospirozo, trihomoniazo, bakteriološko preiskavo semena bikov in koprološko preiskavo bikov, — preiskave krvi na kužno malokrvnost kopitarjev, — bakteriološke in parazitološke preiskave na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in varoatozo (samo za vzrejevalce matic in plemenilne postaje). 9. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 322-1/83-11 Datum: 23. 2. 1983 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Janko BEZJAK 1. r. 20. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS št. 18/77 in 2/78) in 24. člena odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/74) je izvršni svet skupščine občine Ptuj na 34. seji dne 23/2—1983 sprejel ODREDBO n pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj I. člen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter za obvezne preglede klavnih kopitarjev in parkljarjev, perutnine in kuncev ter za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Ptuj plačujejo naslednje pristojbine. I. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju in razkladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov din a) za kamion do 2 t' 284,00 b) za kamion nad 2 t ali vagon 485,00 c) za kamion z enodnevnimi piščanci 108,00 d) za kosovne pošiljke: — za kopitarje in goveda od komada 142,00 — z;t teleta od komada 50,00 — za prašiče in drobnico od komada 50,00 — za živo perutnino vsakih začetih 50 komadov 58,00 '•— za čebeljo družino 48,00 — Za meso, mast in drobovino kopitarjev 48,00 — za meso, mast in drobovino kopitarjev, parkljarjev in perutnine od kg 0,42 — za mesne izdelke, razen konzerv od kg 0,42 — za ribe, rake, polže od kg _ 1,02 — za mleko od litra ’ 0,05 — za mlečne izdelke od litra ali kg 0,24 — za jajcà od komada 0,03 — za jajčne izdelke od kg 0,18 — za ostale neimenovane živalske proizvode 0j07 in odpadke od kg II. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk kopitarjev in parkljarjev, ki se ženejo izven območja občine -b- od komada 100,00 III. Veterinarsko sanitarni pregledi pri nakladanju, razkladanju in prekladanju uvoznih in izvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parkljarjev a) za pošiljko semena 180,00 b) za kosovne pošiljke 180,00 c) za kosovne pošiljke lovskih turistov — do 20 komadov male divjadi ali 420,00 1 komada velike divjadi — za vsakih začetnih nadaljnjih 20 komadov male divjadi ali 1 komad velike divjadi 72,00 IV. Veterinarsko sanitarni pregledi klavnih živali a) v klavnicah — za govedo in kopitarje po komadu 59,00 — za teleta in drobnico od komada 42,00 — za prašiče s trihinoskopijo od komada 42,00 — za perutnino staro do 2 meseca od komada 0,17 — za kokoši od Komada 0,26 b) za izdajo napotnice pri zakolu v sili zunaj klavnice — za govedo in kopitarje od komada 200,00 — za teleta, drobnico in prašiče od komada 160,00 c) za izdajo napotnice v hleve z nepreverjeno ali sumljivo situacijo pred odpremo v klavnico — za govedo in kopitarje od komada Ž50,00 — za teleta, drobnico in prašiče od komada 200,00 — za perutnino po jati 400,00 VI. Veterinarsko sanitarni pregledi mesa kopitarjev, parkljarjev, perutnine, kuncev, divjadi, jajc, mleka in njihovih izdelkov, medu, rakov, školjk, polžev, žab, namenjenih za hrano ljudi a) na kraju proizvodnje in skladiščenja — meso; izvzemši meso iz klavnic v Ptuju od kg 0,14 — mesni izdelki od kg 0,14 — visoka divjad od komada 20,00 — divji prašiči, medved, od komada 60,00 — divji zajci od komada 5,00 — divja perjad od komada 5,00 — meso in izdelki v hladilnici Slovenja vas od kg 0,09 — jajca od komada 0,02 — jajčni izdelki od komada 0,22 — mleko od litra 0,04 — med od kg 1,68 — ostalo od kg 1,68 b) na tržnici, preden gredo v promet — meso od kg 2,80 — mleko od litra 4,20 — mlečni izdelki od kg ali litra 2,80 — jajca od komada 0,40 — ribe in ostalo od kg 1,40 VI. Veterinarsko sanitarni pregledi ob pojavu kužne bolezni, če je meso namenjeno za lastno domačo rabo — teleta, prašiči in drobnica od komada 84,00 VIL Za veterinarsko sanitarni nadzor klavne perutnine na perutninskih farmah, predelavo divjačine, na sejmih, dogonih, razstavah in drugih javnih prireditvah, v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane in kmečkega turizma za vsako začeto uro porabljenega časa 416,00 Pristojbine za veterinarsko sanitarni pregled živali na sejmih se obračunavajo skupaj s komunalno takso; ki jo pobira upravljalec sejmišča. VIII. Dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo — po kravi 100,00 — do 1Ó krav največ ’ 300,00 — do 30 krav največ 1.000,00 — nad 30 krav največ 2.000,00 Pristojbine za dovoljenja zbere od kooperantov organizator odkupa mleka ob izplačilu mleka in jih odvede na posebni računi za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine. 2. člen < Sestavni del pristojbin za veterinarsko sanitarne preglede iz IV. in V. točke 1. člena te odredbe je tudi pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živalskih proizvodov in surovin. Kadar doseže obračun pristojbin pri kosovnih pošiljkah višino pristojbine po kamionu ali vagonu, se obračunava pristojbina za kamionske ali vagonske pošiljke. 3. £Ien Kadar živali, živalski proizvodi, živalske surovine ali pošiljke niso pripravljene za veterinarsko sanitarni pregled, se zaračunava zamudnina za vsako začetno uro 416,00. Za veterinarsko sanitarni pregled, ki se mora opraviti izven rednega delovnega časa, se pristojbina poveča za 50 %. Za redni delovni čas se šteje čas od 6. do 21. ure, če pa gre za OZD, kjer se opravlja stalni nadzor, pa delovni čas te OZD. 4. člen Poleg pristojbin iz 1. in 2. člena te odredbe se posebej plačajo tudi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko sanitarnega pregleda. 5. člen Pristojbine navedene v 1., 2. in 3. členu te odredbe se lahko plačajo tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizaciji združenega dela, pri kateri se v proizvodnji opravljajo veterinarsko sanitarni pregledi in veterinarska organizacija združenega dela, ki te preglede oprav-Ija. Sporazum podpiše tudi izvršni svet. 6. člen Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu oziroma izdaji dovoljenja ali podaljšanja dovoljenja ali pa se Obračunavajo mesečno s sklepom o plačilu pristojbine. Posebne stroške in zamudnino si obračuna neposredno veterinarska organizacija združenega dela, ki je pregled opravila pri organizaciji združenega dela, ali otjčan, ki je pregled zahteval. 7. člen S to odredbo neha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/82). Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 322—2/83—11 Datum: 23/2—1983 PREDSEDNIK izvršnega sveta SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Janko BEZJAK 1. r. 21. Na podlagi 13. in 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS št. 18/77 in 2/78), 7. člena odloka o organizaciji, načinu poslovanja in financiranju veterinarsko higienske službe v občini ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 2/83) ter 199. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78 in 2/82) je izvršni svet skupščine občine Ptuj na 33. seji dne 16/2-1983 sprejel ODREDBO o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ptuj 1. člen Stroške neškodljivega odstranjevanja živalskih kadavrov in odpadkov plačujejo organizacije združenega dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah za vsako žival: — za govedo in konje 80.— din — za žrebeta in teleta 50.— din — S prašiče reje 1 — 50 kom 30.— din — za prašiče reje nad 50 kom 8.—din — za perutnino 0,09 din — za pse 100,—din — za odstreljeno in prodano parkljasjo divjad 15,—din. 2. člen Lastniki psov vodičev ter lastniki psov čuvajev, ki dobivajo družbeno pomoč občinske skupnosti za socialno skrbstvq ali varstveni dodatek skupnosti za pokojninsko'in invalidsko zava- rovanje, so ob predložitvi potrdila o nakazilu ali fotokopije nakazila pomoči ali varstvenega dodatka, oproščeni plačila tarife za psa. 3. člen Zavezanci poravnajo svoje obveznosti iz 1. člena te odredbe: — pri izdaji zdravstvenega spričevala od vsake živali, ki je v prometu; — pri prvem vsakoletnem cepljenju psov, ko lastniki psov uveljavijo potrdila o registraciji psov; — lovske družine pri prodaji divjadi. 4. člen Tarife iz 1. člena te odredbe obračunava in pobira: 1. občinski upravni organ za izdajo živinskih potnih listov, za govedo, konje, žrebeta, teleta, prašiče in perutnino; 2. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — TOZD Veterinarstvo, za pse; 3. lovske družine občine Ptuj, za prodano parkljastvo divjad. Obračunana sredstva se sproti odvajajo na posebni račun Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, št. 52400—601 — 11646. 5. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku gbčin Ormož in Ptuj. Številka: 40(-l/81 Ptuj, dne 11/2-1983 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Janko BEZJAK 1. r. 22. V smislu določil 1. točke Družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj za obdobje 1981 — 1985, točke 4 Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 v letu 1983 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/83) je izvršni svet skupščine občine Ptuj na 32. seji dne 9. 2. 1983 sprejel PROGRAM UKREPOV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI PTUJ ZA LETO 1983 1. Na področju cen, ki so v pristojnosti občinske skupnosti za cene, bodo v smislu diferenciranega in selektivnega načina oblikovanja cen a) cene storitvam iz I. skupine deficitarnih obrtnih dejavnosti v občini Ptuj v režimu prostega oblikovanja oziroma potrjevanja v višini predloženih zahtevkov b) cene storitvam iz II. skupine deficitarnih obrtnih dejavnosti v občini bodo smele porasti do 25 % več, kot bo povprečna dovoljena rast cen storitev v občini c) cene suficitarnim obrtnim dejavnostim bodo smele naraščati najmanj 25 Vo počasneje kot bo to določeno za sorodno, nesuficitarno dejavnost. 2. Na področju davčne politike bodo v novem odloku o davkih občanov, poleg že uveljavljenih davčnih olajšav iz leta 1982, uvedene še naslednje nove spodbude a) Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo deficitarne in servisno storitvene obrti za občane, kar ugotovi izvršni svet skupščine občine Ptuj s sklepom o ugotovitvi deficitarnih in suficitarnih obrtpih dejavnosti na območju občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: sklep), razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka, in sicer: — za izumirajoče in zelo deficitarne obrti za potrebe občanov iz 1. skupine sklepa 40 % — za servisno storitvene obrti za občane iz II. skupine sklepa 20% s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslovodnih knjigah in da le-te vodijo v redu, če so jih dolžni voditi. b) Zavezancem, ki so pričeli opravljali obrtno dejavnost (začetniki), se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka: — zavezancem iz ffrvega člena sklepa za prvo leto 75 %, za drugo leto 50 °/o in za tretje leto 4)) »/o. C) Zavezancem davka iz I. in II. skupine sklepa, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje .materialne osnove dela, se prizna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka skladno z družbenim dogovorom o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji v letu 1983. Davčna olajšava se ne prizna, gospodarskim dejavnostim, ki spadajo po sklepu v suficitarno dejavnost. č) Zavezancem, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med čelotnim. prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga, odmerjeni davek zniža, kot to predvideva Družbeni dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji v letu 1983. d) Znižanje odmerjenega davka za vsakega novo zaposlenega delavca za 10 % do skupne! zaposlitve največ 5 delavcev. Pri tem mora biti vsak novozaposleni delavec v letu 1983 najmanj 8 mesecev v delovnem razmerju pri zasebniku. 3. Na področju prispevkov SIS izvršni svet skupščine občine Ptuj predlaga znižanje vseh občinskih prispevkov za 50 % v prvi skupini deficitarnih obrtnih dejavnosti ter za 25 % v II. skupini teh dejavnosti po 1. členu sklepa. 4. Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj -j- enota za urejanje stavbnih zemljišč bo komunalno uredila nekaj stavbnih zemljišč v obrtni coni I. ter pri oddajanju opremljenih zemljišč nudila deficitarni obrti enake naKupnc pogoje, kot veljajo za nakup zemljišč za individualno stanovanjsko izgradnjo. 5. Vse olajšave in ugodnosti za deficitarne obrtne dejavnosti so možne le, če je več kot 50 % dohodka obratovalnice dosežene s storitvami občanom. 6. Občinski prometni davek od storitev v drobnem gospodarstvu, razen v suficitarnih dejavnostih, ki znaša 10 %, bo v višini do 5 % preusmerjen ža namen razvoja drobnega gospodarstva v skladu z veljavnimi predpisi po v naprej potrjenem programu. 7.. Samoupravna stanovanjska skupnost bo iz sredstev najemnin uredila najmanj dva poslovna lokala za potrebe deficitarne obrti ter najmanj dva 'lokala za potrebe druge rieSuficitarne obrti s soudeležbo koristnikov teh lokalov. Pripravila bo tudi program ureditev poslovnih lokalov do leta 1985. 8. a) Kreditna banka Maribor in Jugobanka bosta usmerjali sredstva za vlaganje v osnovna sredstva v deficitarnih dejavnostih I. skupine s pogojem, da je zagotovljena najmanj 25 °/o lastna udeležba* za II. skupino deficitarnih dejavnosti pa najmanj 50% udeležba investitorja po 1. členu sklepa. b) Za'suficitarnc obrti se naj ne dovoljujejo krediti po Pravilniku o kreditiranju obrtnikov za pospeševanje gospodarske dejavnosti. c) Za usmerjanje bančnih kreditov za vlaganja v osnovna sredstva obrtnikov mora dati pozitivno mnenje obrtno združenje in pristojni občinski upravni organ. č) Obrtniki proizvodne dejavnosti (serijska proizvodnja) pridobivajo potrebna pbrtna sredstva praviloma s poslovnimi povezavami z družbenim sektorjem. d) Kreditiranje izvoza (priprava izvoza in izvoz) sc izvaja preko družbenega sektorja. e) Izvršni svet daje pobudo za spremembo 1. člena Pravilnika o kratkoročnih kreditih obrtnikom za obratna sredstva (Kreditna banka Maribor), ki se naj dopolni tako, da velja samo za samostojno opravljanje storitvene obrtne dejavnosti. 9. Sklad za dopolnilno izobraževanje in štipendiranje delavcev pri zasebnikih bo v letu 1983 dodelil najmanj 15 kadrovskih štipendij za pokli-*cc, ki so v občini deficitarni oziroma z dopolnil- nim izobraževanjem omogočil enakemu številu delavcev pri zasebnikih, da se usposabljajo za take poklice. 10. Organizacije združenega dela, Obrtna zadruga Panorama Ptuj in Obrtno združenje Ptuj bodo omejevali sklepanje kooperacijskih pogodb s popoldanskimi obrtniki. 11. Delavci, ki so na začasnem delu v tujini in želijo pridobiti obrtno dovoljenje, morajo dobiti usmeritev za opravljanje proizvodne obrti od Obrtne zadruge Panorama Ptuj, za opravljanje storitvene obrti! pa po Obrtnega združenja Ptuj. 12. Izvršni svet bo preko odbora za drobno gospodarstvo pripravil poseben odlok o omejitvi trajanja popoldanske proizvodne obrti. 13. Medobčinski upravni organ za inšpekcije in uprava za družbene prihodke bosta okrepila nadzor nad poslovanjem zasebne obrti, zlasti na področju gostinstva, avtoprevozništva ter popoldanske obrti. Posebno skrb bosta posvetila zatiranju šušmarstva, pri čemer jima morajo bolj kot doslej pomagati krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, kjer sp delavci — šušmarji zaposleni. O rezultatih svojega dela morata oba organa najmanj dvakrat v letu obveščati izvršni svet skupščine občine Ptuj. 14. Ta program se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 30-1/83-2 Datum: 9/2-1983 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko Bezjak 1. r. 23. Na podlagi 4. člena odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/74) in študije o razvoju drobnega gospodarstva v.občini Ptuj je izvršni svet na 32. seji dne 9/2-1983 sprejel II. skupina — servisno storitvena obrt za potrebe občanov Obrtniki Vrsta obrti potrebe manjko SKLEP o ugotovitvi deficitarnih in suficitarnih obrtnih dejavnosti na območju občine Ptuj 1. člen Kot deficitarne obrtne dejavnosti na območju občine Ptuj se štejejo: I. skupina — izumirajoče in zelo deficitarne obrti za potrebe občanov Obrtniki Vrsta obrti potrebe manjko — lončarstvo in pečarstvo 3 2 — brusilstvo 3 1 — avtoelektričarstvo 3 3 — kovaštvo 5 3 — sodarstvo 5 2 — pletarstvo 5 5 — kolarstvo 3 2 — vrvarstvo 3 2 — krojaštvo 15 5 — šiviljstvo 20 4 — čevljarstvo 15 5 — torbarstvo 3 2 — dežnikarstvo 3 2 — tesarstvo 5 3 — popravilo koles 3 2 — žaganje drv 3 2 — popravljanje poljedeljskih strojev 5 4 — čiščenje stekla in izložb 2 2 — mlinarstvo 5 2 — pekarstvo, mesarstvo, prodaja na drobno v manj razvitih krajevnih skupnostih občine Ptuj, kjer ni prodajaln družbenega sektorja oziroma tudi v tistih krajevnih skupnostih, kjer ni interesa s strani družbenega sektorja — servisno storitvena obrt v manj razvitih krajevnih skupnostih občine Ptuj, kjer ni servisno storitvene obrti družbenega sektorja — steklarstvo — elektromehanik za gospodinjske stroje in aparate — RTV mehanik — tapetništvo — popravilo toplovodnih in vodovodnih naprav — vulkanizerstvo — parketarstvo — keramičarstvo — vzdrževanje strojev in naprav — avtopralnica — ostale servisno storitvene obrti v manj razvitih krajevnih skupnostih 2. člen Kot suficitarne obrtne dejavnosti na območju občine Ptuj se štejejo: — avtoprevozništvo, — taksisti, — bifeji, — gostilne v regulacijskem območju mesta Ptuj ter — popoldanska obrt, ki ni navedena v 1. členu tega sklepa. 3. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa preneha veljati sklep o ugotovitvi deficitarnih in suficitarnih obrtnih dejavnosti na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, čt. 2/82). 4. člen Sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 313-3/80-2 Datum: 9/2-1983 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko Bezjak, 1. r. Uradni vestnik občin Onnož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj. Srbskitrgl/I.TiskaČasopisnografičnopodjetjeVečer,Tržaškal4, Maribor.