Katollsk cerkven lis t.
TečfU TMIt.
V Ljubljani 2(>. malit/a travna 1&65.
M A h! 19.
Prečastitimu in Previkšimu Gospodu Gospodu
Andreju (iol.liii.nv
niasiiiku ljubljanske ikolije. doktorju sv. pisma, opatu Pt'tur*kiiiiu. e. k. miiiMcrskimii j»>eto\avcu itd. itd..
i meno vani mu iu poterjenimu
Nadškofu Goriškimu, Metropolitu Ilirskima, in Knezu Avstrijanskimu.
Že minulo bo zdej Iclo ono.
Kar Goriška cerkev se solzi, l.jud*tvo iu duhovstvo zapušeno
Je molilo iy. serca moči: Oh pošljite lin. nebesa mile! kier'ga nam sle v škofa odločile.
Prošnja svela je IJnspoda gnila.
In ksaveriju naslednika Tebe milo*! Božja izvolila.
Nam Te dala škofa vikšiga. Andrej! Nam serce veselja bije.— Ti Ho« vladar naše nadškofije!
Bog razklenil Ti modrost zaklade
In za cerkve skerb je dal serce, S|iulnil bodeš (aoričanov nadc
Svete in poštene, spolnil vse. Ti od Božje nam poslan naprave V blagor cerkve si in očetnjave.
Oh pospeši se k nam. Uče dragi!
Sej veš, de sirohu zlo teži. I'eda omaguje v dušni zmagi.
t 'e Pastirjev gla* je ne budi. Pridi, palco apostoljsko \zenii. Blagoslovi ovce, nas objemi! D. ti.
P^iiio is srednje Afrike
prečastitiga misionarja gosu. Jožefa Gostner-ja do prečastitiga korarja g. lir. Mitterrutzner-ja r
Briksnu.
V Hartumu 26. grud. 1854.
Dobro vem, de bom Tebe in še veliko svojih ljubih rojakov s tem listam spet močno užaiil, ali kaj morem za to? vediti vender enkrat le morate. Previdnost Božja, ki naš mision hudo poskuša, je spet duhovna zmed nas poklicala, prečast. g. Franca Hainer-ja iz Tirolskiga. Peršel je bil sem vesel in zdrav. Vender pa nikoli ni mogel spati in je velikrat tožil čez neprenesljivo vročino. Kakor je bila njegova odkrita in ravna nrav todni potuhnjeni kačji natori čisto nasproti, tako je bilo tudi z njegovim životam: ob vročih dnevih je bil zaspan, truden in pobit, ob hladnih trenutkih pa
se je zopet čutil v svojim življi in se poživil. 4. grud. mu je bilo slabo, ravno tako tudi naslednji dan. Brez pomnile so bili pomočki poskušeni, ka-koršni so se dosihmal v enačili napadkih nar boljši skazovali. \ikdo pa ni mislil, de bi bilo kaj ne-varniga. \ekaj dni pozneje je nastopila huda merzliea, ki noč in dan ni prejcnjala. K temu so se mu še čeva unele, kakor je zdravnik rekel. Vse mogoče pomočke smo poskušali, pa vse zastonj: ker dan na dan je bil slabši, in je 29. grud. popolnama v Božjo voljo iidan v Gospodu zaspal. Njegova nrav, stanovitna kakor skala, njegova serčnost brez straliii, njegova terda pobožnost brez dušnih po-grizkov in muh, njegov čversti život — vse to ga je delalo praviga misionarja in mision sc je smel od njega vsiga dobriga nadjati. Oh, Gospod ga je pa vzel, prejden je na svoj pravi odmenjeni kraj prišel. O nesreča! bodo mnogi pri tem žalostnim naznanilu klicali. Ali naš tovarš, ranjki misionar Haller, ko sc je govorilo od mertja naših ntisionar-jev, in je kdor koli to veliko nesrečo imenoval, je vselej rekel: .,\ič na svetu se ne zgodi brez pripu-šenjii ali volje Božje: kar pa Bog hoče, je dobro, ko bi se nam slepim ljudem šc tako hudo zdelo44. In v resnici, kdo zamore reči, kaj de je bolje, tukaj v Afriki se potiti in za Boga delati, ali pa tam gori pri Bogu za nesrečno Afriko prosi i in za blagor misiona prošnje darovati. Zares, volja llo-žja^naj se izide, in ko bi s tem tudi nam vsim po-mreti bilo! Tudi misionar s svojo rano smertjo nič svojiga zasluženja ne zgubi; ker ako Gospod vidi terdno voljo kakor demant, jo bo svesto sprejel namesto djanja ter mu nebeški denar v gotovini splačal, kakor delavcam enajste ure v sv. evangelij. Iles je tudi viditi, de se prošnje naših ranjcih bratov v nebesih žc tukaj razodevajo: ker ravno zdaj imam dve ženi v nauku, zmed kterih ena se šteje k nar imenitnišim iz mesta in jih bo gotovo več njenimu zgledu nasledovalo. Tc ženi (nevernici) ste dosihmal s svojima možema (evropejcama) v divjini zakonu živele. Una, ki sim rekel, de je zmed nar imenitniših iz mesta, se do zdaj ni lioUa nič za katoliško vero zmeniti, temuč jo je še le zaničevala, kakor in kjer je mogla: mohamedansko vero pa je hvalila. Zdaj pa je viditi, de jo je gnada Božja z vso resnico presunila; ker tako natanko k poduku prihaja, in ga sprejema s toliko gorečnost jo in paznostjo, de je pravo veselje. Ta oseba je posebno dobre glave in izverstniga spomina, torej nauke naše svete vere kar naglo za-popada in dobro ohrani. Precej me razume, akoravno ne morem v Arabskim še prav dobro in razločno dopovedati. Posebno jo je močno presunil
pervi nauk od namena človekovima in jo do solz ginil. Tudi se je jokala, ko sim ji od ubožniga rojstva in grenkima terpljenja Jezusa Kristusa pripovedoval ter ji rekel, de je vse zgolj iz ljubezni do nas storil, ter za naše grehe terpel. Ilavno tako jo je ginil nauk od sv. kersta, kaj vse de ta zakrament stori človeku. Ko sim jo deset liožjih zapoved učil in ji razlagal, je večkrat sklicala: sahe! sahe! res je, res je! — in pri sedmi zapovedi jc sama kake pol pridige naredila in rekla: „Res je, ako ljudje v Hoga ne verujejo, kradejo in grešijo, in sc med seboj pobijajo, in ne ubogajo in golju-fujejo in počenjajo vse hudo". \ek mož, ki v hišo te žene večkrat zahaja, pravi, de se je vsa spremenila: poprej je neprenehama v svojim stanovanji čepela iu j«' bila mračna in zamišljena: zdaj jo vi-dijo pogosto po vertu hoditi, kjer z nar večjim veseljem in iiavdihnjenjem ponavlja, kar se je učila, in se včasi s svojim 4lctnim sinčetam skupaj uči, kleri jo pa — se ve de — v marsičem prekosi iu je njen učenik, ker žc pol leta v našo solo hodi. i I Kog daj. de bi že skorej imeli tukaj kaj keršansko katoliških deržin; koliko dobriga bi njih zgled storil!— Sveti večer smo (5 otrok kerstili, zmed njib eniga z iuieiiam Jožef Loreuc, kteriga so pre-ea>l. g. dekan v Taufers-u z nekimi svojih duhovnov vred odkupili. Zares ginljivo je bilo, s kolikim veseljem in pobožnostjo so se te černe „Stva-rice- k visoki skrivnosti sv. kersta pripravljale, in kako goreče so molile. Spet imam 8—10 novih v nauku, zmed kterih eni so iz mesta. Šola se je letaš z zunanjimi nekoliko narasla. Gospod Pro-vikar so zdravi iu sc pripravljajo na lielo reko. To leto bodo morebiti sami tam gori ostali in delali.
M*isi»io iz Amerike
pre rast it iga gospoda Franca Pire - a do gospoda
ter d. Smidt -a r Si s ki.
Iz Kno\ving-a v Mcnesoti 15.
prosenca 1855.
Prizanesi mi. moj ljubi prijatel in brat v Kri-stusu, de sim tako dolgo odlašal. Ti odpisati, ker sim zmirani pričakoval, de bi Ti zamogel prihod poslanih zabojev t kišt) zagotoviti. Zdaj pa Ti za-morrm z veseljem naznaniti, de so pričakovani zaboji, kakor mi moj škof pišejo, v šen-Pavl v škofovo stanovanje dospeli, in mislim te dni *sam polije iti.
Zdaj tedaj Tebe in vse druge dobrotne misionske prijatlc in ljube rojake za te dan presercno zahvalim. Kog Vam vsim časno in večno obilno poverili Zato bom vsakdan pri altarji za blagor svojih blagosercnih prijatlov prosil, dr bi deležni mojih težavnih misioiiskih del v občestvu svetnikov nebeške zaklade \ckomaj vživali.
Moj nečimuriii namen, to zimo na Kranjskim svoje prijatlc obiskati in nektere duhovne tovarše za svoje misione pridobiti, se jc razkadil. \i bila namreč volja Kozja, de bi bil vse svoje misione popustil, svojim ljubim ovčicam žalost napravil in jih v nevarnost postavil. Misionske opravila se dau ua dan bolj kopičijo na mojih starih ramah, prav velikrat moram iii ua dolge misionske pota svojo dolžnost spolnovat. kolikor mi ie v moči. Pretečeno leto sim tri misionske cerkve na novo sozidal pa še ne dozidal, in četerto začel, kolikor sc je i/ domačih priucskov dalo storiti. Za prihodnje leto sim na tri kraje divjakov od njih poglavarjev povabljen, de bi misione napravil: ko bi pač pomočnikov dobil. de bi 1 vstanovljeue misione oskerbovali.
Vseluje se pa tudi mnogo kanaških Francozov in Nemeov v prelepo deželico mojiga področja ob Misisipi-u, kjer moram v Bel le Praerie in Sauk llapids francoske in nemšk) misione imeti in cerkve zidati. In tukaj bi rad še za eno reč svoje ljube rojake poprosil: Od devetnajst let sem sim v svojim misionu trinajst cerkev sozidal in sam posvetil, in vse sim z lepimi altarnimi podobami iz Krajnskiga ozaljšal; zdaj pa nimam nobene podobo več, torej sim v nekoliki zadergi, od kod jih bom dobival za cerkve, ki se imajo zidati. Pisal sim na Dunaj, in nisim nič dobil: pisal sim na Parsko in tudi ni bilo nič; v Ameriki se tako blago tudi ne dobi. Ali bi se moglo napraviti, de bi še nadalje krajnske podobe moje indijanske cerkve zaljšalc? Ko bi mogel le 2 ali Ji dobiti. Želel bi sr. Jožefa, Morij no spočetje, sr. Janeza a poste/na. Gosp. Langus jc za gosp. Baraga-ta a L a po in te na Gornjim j e-zer ji zmalal prav lepo podobo: sv. Jožefa z Marijo in detetam Jezusam. Naznani mi kmalo, ljubi prijatel! če utegne slavna umetniška roka g. Lan-gus-a še ktero podobo svojim Indijanam v občudovanje izdelati? Kdorkoli zamore k plačilu kaj pripomoči , bo zapisan v moje misionske letnike med vstanovnike v spomin vsakdanje molitve vernim.
Noviga Ti ne vem kaj pisati, kakor de bom jutri pokopal vclikiga poglavarja (i e g o n o bi-a, kije veljal za kralja vsimu Očipvejskiiuii narodu. L meri je kakor dober kristjan, ki sim ga lansko leto v Mille-Loke kerstil. Bo tukaj v Knouing-u z veliko slovesnostjo pokopan. Njegova nedolžna duša se v nebesih sveti. Poslednjič Ti naznanim, do sim prav zdrav in popolnama zadovoljili med svojimi rujav oglavei.
Spaeeaoti #e<iaHjtfja sveta.
Pač strašno je slišati, kaj sc vse v naših časih godi; zdi se, de ni več ne vere, ne pobožnosti med nami. Ako ta stvar tako naprej pojde, kam pridemo? Vse verste človeške družbe so, bi djal, skozi in skozi spridene, od temena do podplatov je vse ena gnojna gnjusna rana. Ali ni res tako? — Dans se govorica raznaša. de se je sadaj ta, sedaj uni sam ubil; jutri se pripoveduje, de jc hudoben slepar s svojo zapeljivo ženo oliotnc neniar-neže v svoje mreže lovil, in jim na to vižo njih bogate mošnje praznil, dokler ga niso zasačili in ga po perstih, kakor sije zaslužil, dobro skereali. Sedaj ponočnjaki v hrame in štacune tergovcov pri— lomastijo, in kar morejo, odnesejo; potlej z razbojniško roko mirno spijoče davijo, prebadajo, morijo. Tukej ošabni plemenitnik za male pregreške uiioziga človeka do kervi premlati; tamkej zanikern capin premožnimi! krade, de se mu njegovo hudobno serce od veselja liahlja. Tii nespremišljeni starši v svoji omikani poželjivosti skrunijo svoj zakonski stan, tam se malovredni otroci po hudobnim izgledu svojih lastnih staršev zapeljani v naj nagnjus-nišili pregrehah valjajo. En! skerbi jo ie, kako bi do denarja in premoženja prišli, ali pa po pravici, ali po krivici, to jih nič ne skerbi; drugi išejo le nasitenja svojih spačenih želj, in nič ne prašajo, kaj Bog, kaj sveta vera k temu pravi. Gospodarji hočejo imeti zveste, delavne posle; so jim to, za drugo nič ne marajo, kako se sicer kaj vedejo, ali spolnujejo tudi dolžnosti kristijanove ali ne. Posli gledajo le na posvetni dobiček, na veči plačo in — na manj opravil, manj dela. Piesiša sc polnijo vedno bolj, cerkve so vedno bolj prazne. V glediše vse dirja zijati in večkrat umazane, nespodobne igre
gledat in poslušat; oznanovavec večne resnice pa mora bi mogel skorej praznim klopern pridigati. O praznikih in nedeljah so vsi očitni kraji in mesta polne ljudi, starih in mladih, otrok in mladenčev; keršanski nauk pa le malo kdo posluša. Rokodelci v nedeljo in praznik dopoldne delajo, kakor bi imeli kdo ve kaj silniga opraviti, in javalne eno kratko tiho mašo slišijo, pondeljik pa praznujejo, ker jim je vender potrebno, de vsakih sedem dni enkrat počivajo, de se zamorejo potem dela krepkejši lotiti. — i»a kaj bom našteval spačenosti in hudobije naših zlo nesrečnih, zlo spridenih časov, saj ni treba nobenimi! deleč iti, de sam s svojimi očmi vidi in sam s svojimi ušesi sliši, kaj naši preomikani sočasniki, mislijo, govore in delajo, ki sovražijo sebi, češ neprenosljivo temo nekdanjih pobožnih časov, in v sredi vabijočili sladnost veselo pozdravljajo osrečivno luč devetnaj-tiga zlokobniga stoletja. „V s i so iz prave poti zašli, vsi so s p r i d e n i, zamoremo reči s kro-nanim prerekam, ni ga le eniga med njimi, de bi prav delal". — In kaj je vsemu temu vzrok? — Pohlepnost za časnim dobičkam, za častjo, za nasitenjem svojih spačenih želj; velika nevednost kristijanskiga nauka, nauka zatajevanja in križa. Dokler ne bodo starši bulji kristijani, hudo otroci vedno hudohniši; dokler ne bodo listi, ki so posebno dolžni z lepim zgledam drugim pokazati, bolj pridno Božje besede poslušali, se bodo tudi njih podložni nji' umikali, in duhovni pastirji bodo brez obilne cede v Božji veži ostajali. Kjer ni lakote po Božji besedi, ondi je malo dušniga zdravja. Je li čudo torej, de je vse po svetu že narobe, de ga ni stalniga mirii, de se vedno sliši od grozovitih morij, ropov, puntov, prekucij? Zakaj med hudobnimi ga ni mini, pravi sveti Duh. — Ako želimo torej stalni mir vživati (in kdo izmed nas si tega ne želi?), storimo vsak za se in vsi skupej pravi sad pokore, raztcrgajmo terde spone, s katerimi nas svet na se veže, iu bodimo zvesti služabniki Božji, zakaj le tako je nam mogoče se zlegov ubraniti, ki nam prote, ki nas tudi že teže. — Xi je pa lepši priložnosti, kakor je letii Marii Devici posvečeni mesec, se k Bogu nazaj vernili. Marija, pribežališe grešnikov, prosi za vse oslepljene krisiijane in nekristijaue, de enkrat spregledajo, se nad svojo strašno hudobijo in sramotno nagoto zgrozijo, pri Tebi gotovo pomoč in po Tebi zveličavno milost resničniga spreobernjenja dosežejo.
S.
Are Uar{)a !
sosebno zdaj r redkim travnu.
Sv. Meliton piše tole prijetno prigodbico: Pobožna žena je mladiga ptiča, škorca, lepo zredila; in ker se ta ptič tudi besede zgovarjati nauči, ga je med drugimi besedami tudi navadila, dc je glasno vpil: ,,Ave Marija!" Kadar je kdo na duri po-terkal, že >e je škorec priljudno oglasil: „Ave Marija !u In če je kdo z njim sc pogovarjal, je spet svoj glas zagnal: „Ave Marija!" Prigodilo se je en dan. de je bila oilpcrta liišica, v kteri je bil zapert iu tuni hišno okno je bilo odperto. Xa enkrat je bil ptiček zunaj: Ivo se nekoliko časa za-dobljene prostosti razveselujc, pride roparsk ptič in ga zgrabiti hoče. Strahu trepetaje sem ter tje ferfra in hoče svojimu sovražniku uiti. Xevarnost je vedno litiji; revše si nič več ne ve pomagati; iz vsiga gerla začne vpili, kolikor premore: „Ave Marija, ave Marija!'* iu lej! kot omamljen se ro-
parski ptič oberne in proč beži: Badovedni škorec se še strahii trese, vender se veseli rešenja in se tudi v svojo hišico verne. —
Te dni pride nekdo k meni. V hišo stopivši pravi: Slišite! kaj mikavna je tista pergodha od škorca, kteri je vedno vpil: „Ave Marija!" Popolnarna sim se sam prepričal, kako dobro jc, Marijo na pomoč klicati. Dolgo že sim se vojskoval, in strašno hudo mi je večkrat bilo, ker me je mende prav satan sam motil. Ko pa sim slišal to pergodbo od škorca, sini precej sklenil, ga posnemati in poskusili, ali bom rešen ali ne. Klical sim „Ave Marija !u in hudič beži pred menoj. .Mir imam. Se ve, de šc nisim v nebeški hišici, kamor satan nc more; terdno pa vender upam, de me bo Marija varovala. Bog vam poverni! ker ste mi to prigodbo povedali.
Prav imaš, ljubi moj! mu odgovorim, le zmeraj škorca posnemaj v tem, in vedno, sosebno pa v skušnjavi, kliči: „Ave, češena Marija!u Tudi jest sini prepričan, in tudi cerkveni učeniki nas uče, de bomo po M arij ni pri prošnji nar ložcj zveličani; zakaj pravi častivec Marije ne bo pogubljen, ker ravno prava ljubezen do Marije, posnemanje njenih lepili čednost, je znamnje zagotov-Ijcniga zveličanja: in kterikoli sc v resnici Marii zroči, njega bo Dna k Jezusu perpeljala: ali ob kratkim: Skoz Marijno serce je nar gotovši pot do Jezusoviga scrca. In to nam prav lepo pokaže podoba *) Matere Božje, ki sede na sedežu v svojim naročji derži preljubeznjivo dele Jezusa, ki se z desnico svojo Marijniga serca dotika; iz Marijno desnice pa tečejo žarki gnade Božje na serce, na morje tega življenja postavljeno, pa podpertos peterimi viri sv. čednost, in pod varstvam Marije nar lepši sad, beli limbar, veselo poganja. D blagor mu, ki jc pod Marijnim varstvam!
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. K premilostivimu daru cesarice Karolinc za Ternovsko cerkev, kakor je bilo poslednjič naznanjeno, pristavimo ravno tako veselo novico, de so tudi Xj. veličanstvo cesar Ferdinand HMKI goid. in cesarica Marija Ana 500 gold. predobro!Ijivo v ravno ta pobožni namen darovati blagovolili. Naj ljubi Hog obilnost svojiga blagoslova nad vso cesarsko roduvino neprenekama razlija, ki je za Božjo čast tolikanj uneta in v radodarno-sti neutrudljiva! — Prihodnjo nedelio zjutraj ob devetih bo v nunski cerkvi sv. maša za tukajsno katoliško družbo rokodeleov. ki so b.» ravno ta dan popoldne ob petih v križanski izbani slovesno pričela. — Cerkveni ogovori se že natiskajo; kdor jih zeli pre-cej prejeti in se še ni oglasil, naj se hitro oglasi.
* V Ljubljanski jetnišnici in delavšnici je bdo pre-tečeno nedeljo lepo duhovno opravilo. Prečast. g. Franc Pavlic, ondotni duhovni oskerbnik. ki se za boljšanje tega nesrečniga iu zgubljeniga ljudstva že veliko let z dušo in s telesam trudijo, to težavno delo keršanskiga usmiljenja s prečudno poterpcžljivostjo in ljubeznijo opravljajo in so pravi oče tem porednim otrokam, ta gospod so z velikim trudam napravili jetnikam iu pokorjencam v njih cerkvici nov križev pot. Prečastitljivi O. Kalist Omejc, frančiškanski fajmošter, ki so v-elej pripravljeni kaj dobriga storiti, so križev pot posvetili, in so v slo-
•) Ta podoba j«- v -Šmai niealr. l.an>ko leio s.- je v .Danico-ia liorenskica Mi»ekno pi>alo. kako *«» paerievaajr Matere Boije v velikim travnu obhajali: leia* upamo, de ».orno kej enaciga od več Hrani avedili; ker bodo k li >love>»o*u Per-pomogle lu.li ..Šmarnire-. ki -e mende prav hilru kupujejo.
venskim in nemškim ogovoril skazali in podučili vse pričujoče reveže in reve, ki zavoljo svojiga nerodniga življenja od sveta odločeni tukaj žive, kako se je križev pot začel, kako se mora moliti in kakšnih dobrot se vde-ležujejo. kteri ga prav molijo. Šen-Peterski prečastit-Ijivi gospod fajmošter, v kterih fari je ta naprava, so slovesno sv. mašo imeli, pri kteri sta prečast. gg. F. Pavlic in Jožef Klemeučič, 2. katehet v nemških šolab, stregla. Ves čas so jetniške ženske prav ginljivo pele. P. gvardijan so po dokončanim vsem tem pobožnim opravila rekli, de niso bili še nikoli tako ginjeui pri enakim svetim delu , kakor ravno tukaj v tacih posebnih okolišinah. kjer so slišali ropot z železjem, zraven tega pa vender lepo, redno obnašanje pričujočih.
O d Lok e. II. — Našlo vam spet nekaj od tega mesta dopišem. Kakor kedaj, je tukaj še zmeraj živ keršanski duh. samo de dolgo časa ni priložnosti imel se v posebnih vnanjih delih razodevati. Pri farni cerkvi sv. Jakoba so že dolgo potrebne prenaredbe in poprave. in glejte, neimenovan dobrotnik se je našel, kteri je ob enim v dar prinesel IOOO gld. za novo cerkveno streho, 300 gold. pa za mašne oblačila, in 200 gold. za šota, in sicer vse v srebru, kar leta dar skoraj za en del pomnoži. — Pri prenarejanji in popravljanji je pač vošiti. de bi sc tej cerkvi njena gotiška podoba ue samo ohranila, temuč tudi svetleje izobrazila; od zunaj namreč razun visokih verhu špičastih oken in zidanih podslomb ni zlasti od spredaj nobeniga sledu, dc cerkev že več ko 300 let stoji. Zdaj, ko bo ves oder strešni nov. bo moglo zidanje v sprednjim obrazu (frouti 1 zcubiti tisto nemarno kapo verhi, in lepo ošpičeuo, iu zraven s kakim gotiškim lispam ozaljsano vsakierimu oznanovali, de je stavba htareji kakor tisti čas, v kterim so brez zidarekiga duha zidali, de se zdaj ne ve, ali je stavba gotiška, ali romanska, ali klasiško-italijanska. De so možje, kteri imajo pri cerkveni vodbi govoriti, sklenili, nc opek, ampak škerli pri pokrivanji strehe rabiti, jc že dobro znamnje; zakaj škerli se bodo gotiškim« zidanja dobro prilegle. Meni ni mar, v svojim pisanji komu postav dajati, temuc le na to opominjati, kar bi bilo primerno in pristojno; pridenem tedaj šc nekaj historiškiga. Ta cerkev sv. Jakoba se nahaja že v I. 129*1 imenovana, ker tedaj je bila ondi pogodba Htorjena med frizinškim škofam Enihonam in pa med dediči l.oškiga oskerbnika Vernhera; leto pozneje goti-ške stavbe, ktero je še zdaj pri cerkvi ohranjena, se morebiti bere na zvoniku, kjer je pri verhu letuica 1532.
Iz (turice. Znano je ne Ic mnogim gospodam, ampak tudi marsikakim gg. bratcain „Zg. Danice41, de jc častiti O. Klar Vaskotti, frančiškan na Kostanjevici blizo Gorice, spisal cerkveno zgodoviuo, ktera je v Rimu natisnjena. Omenjene bukve so si marsikteri gospodje tudi po Slovenskim omislili, ktere pa zgodbe sv. cerkve le do 1846. leta obsegajo. Na prošnjo poglavarja ce-liga reda svetiga Frančiška prečastitiga O. Venancia de C«r-lano je imenovani O. Klar zgodbe sv. cerkve po ne-utmdenim nabiranji zgotovil do konca I. 1854. In ravno ta dostava, kakor 6. doba zgodeb sv. cerkve, je zdaj natisnjena. Častitim« gosp. pisatelju so toliko iztisov iz Rima poslali, kolikor je bilo gg. prejemnikov pervih 5 dob. Kdor teh gospodov želi celo zgodoviuo sv. cerkve iincti, naj se oglasi častitimu O. Klaru in za 30 kraje, prejme 6. dobo. — V zalogi ima 6 iztisov cele zgodovine in 10 cerkvenih prav.
Knjižica o verski resnici brez madeža spočete Device Marije, ki jo je tudi O. Klar spisal, je že drugič natisnjena, s tem rasločkam, dc je drusiniu natisu papežev razšla* v talijanskim. ker ie pervimu v izvirnim
latinskim jeziku pridjan. — Pervo nedeljo po Veliki noči je bila tukaj v veliki cerkvi verska resnica Marijni-ga neomadežaniga spočetja vernim slovesno oznanjena. Prečastiti gospod prošt sami so pridigali kakor prelat. To jo bilo kaj lepo viditi.	O. Krotkoslav.
Hazgieti po kersonskim sveto.
Praška viši škofija ima 1105 svetovnih in 503 redovnih mašnikov. Med redovnimi mašniki so: johaniti, križarji, premonstračani, benediktini, piaristi, doininikani, minoriti, avguštinijani, frančiškani, kapueini, usmiljeni bratje. — Redovnic iina pa imenovana viši škofija 163; med njimi so: anglikanske gospodičine, uršulinarice, eli-zubetinarice, karinelitarice, usmiljenice.
K društvu sv. Janeza Nepomuka za razširjanje dobrih katoliških bukev je lansko leto 2300 novih druž-nikov pristopilo.
Češki cerkveni list: BI a ho vest, vredovan po g. Vaclavu Mulcu, bo spet začel v Pragi na svitlo izhajati, in sicer v zvezkih po nekolikrat v letu. Pervi zvezek še ta mesec izide.
„Giornale di Roma" naznanja, de so sveti oče 12. maliga tiavna ravno najdenih podzemeljskih poko-pališ ogledovali, ki so 7 laških milj od Ritna deleč, n« zemljiši „Petra Aurea" imenovanim. Spremljalo jih je 6 kardinalov, veliko škofov in druzih imenitnih gospodov. Potem »n se podali k silno stari cerkvi sv. Neže, nektere milje od Rima deleč. Po obedvanji v samostanu tik imenovane cerkve 100 učeneov iz naprave za razširjanje sv. vere svet;mu očetu nogo poljubuje. Ravno so jih bili sv. oče priserčno ogovorili in blagoslovili, kar se veliki brun v sredi prelomi, in vsi v spodnjo izbo padejo (po „Gazz. di Ven.44 samo veliki škof Praški in Nisibiški ne). Ko domači na pomoč pribite, so papež že po koncu ter v prahu in razvalinah druge tolažijo rekoč: „Sej ni nič!u Sčasama so vse iz podertije spravili. Le general Moutreal in nekteri mladenči so bili nekoliko poškodovani. Varstvo Božje je bilo tukaj očitno, ker med 130 osebami ni bilo nobeniga mertviga. Sveti oče so precej v bližnji cerkvi ^zahvalno pesem" s terd-nim glasam zapeli. 1500. leta se je tudi v neki izbani, kjer so bili papež Aleksander VI., strop vdcrl, pa ne brez nesreče: ubila sta se bila dva kardinala, ranjenih pa je bilo veliko. — Ko so naš presvitli cesar zvedili, de je bil Bog poglavarja svete cerkve iz tolike nevarnosti tako čudovito rešil, ko zaukazali zahvalno sveto mašo v dvorni cerkvi, pri kterim sv. opravilu je bilo razun presvitle cesarske rodovine in nar viših vradnikov obilno pobožniga ljudstva.
Iz Krima so francoski časniki tole obnašanje keršanskiga vojaka nazuanili. Nekimu častnika je krogla nogo prederla. Prenesen je bil v bolnišnic i in je strašne bolečine terpel. Usmiljenica, ki je pred njim klečala, de bi mu nogo bolj prav zavezala, mu reče: „Gospod! ▼ eni reči ste uašimu Zveličarju enaki, vaša noga je pre-bodena kakor njegova; darujte mu svoje bolečine, darujte mu svojo nogo!44 Nogo? sestra, to bi bilo premalo! Serce svoje, to mu darujem". Ko je ranjeni posebno hude bolečine imel, reče usmiljenica: „Serčni bodite, prilika vam je dana, na zemlji zvicati se in pokoro za več let opraviti44. „Ravno prav, sestra!" odgovori ranjeni, „*o tudi usmiljenice v vicah?" ^Gotovo prav veliko jih je", odgovori ponižna sestra, „sej smo toliko ncpopolnama, de nam je veliko zadostovati!4 „Ce je taka, sim pa že zadovoljin, in se vic nič ne bojim. U-smiljenice so tolikanj dobre, de mi bojo gotovo kej pripomogle k polajšanju bolečin44, odgovori vojak.
Od gor ur mi r rednika: Andrej Za meje in Luka Jeran. — Založnik: Jožef Hlaznik.