Robinzon iz ccsarshc HlSe. Kratko pred izbruhom svetovne vojne leta 1914 je podal pred pomorskim uradom v Londonu angleški ladijski ikapitan Cobb z izpovedbami prič podprto sledečo izjavo: Brodolom in rešitev. »Ob priliki naše zadnje vožnje jo za.vozila naša ladja »Bourbon« na čeri enega od mnogoštevilnih otokov v Indijskem Oceanu, ki tvorijo od nekdaj ob vzhodni afriški obali pokopališče ladij. Usodepolni otok se imenuje Strudvvick-Island. Dobil je ime po holandskem mornarjii, kateremu se je razbila barka ob njegovih skalah in je prež'vel na otoku tri neznosna leta, dokier ni bil slučajno rešen. Onega dne, ko je nas zadela nesreča brodoloma, ni divjal vihar, ampak se je radi ognjeniških tamošnjih tal moralo skalovje nekoliko dvigniti pod vodo in radi tega se je pi^elomil naš parnik ob sunku na dvoje. Posrečilo se je nam, da smo oteli s parnika čoln, v katerem smo priveslali na otok Sti-ud\vick-Island. Še ta smola se nas je bila oprijela, da se nam je celo čoln precej poškodoval ob pristanku, a vendar pa smo stopili na trda tla brez telesnih poškodb. Strudv/ick-Island je žalosten ikos zemlje brez v onih krajih običajnega bujnega rastlinstva. 300 m nad morjem iz sivega skalovja obstoječi otok je bil po našem mnenju neobljuden. Zadeli smo še na sladki vrelec. Kot hrana so nam služili ptiči, katere smo pobijali s kamenjem ter palicami, želve in ptičja jajca. Ko smo si uredili taborišče, smo zakurili na dveh lconcih otoka ognja, ki sta ncprestano gorela. Dim bi naj bil opozorilo za slučajno mimovozeče ladje in obenem smo štedili z vzdrževanjem ognja našo skromno zalogo vžigalic. Slednjič smo še popravili naš pokvarjeni čoln. Gastniku Harveju eem zapovedal, naj objadra s trcmi možmi otok in poskuša poiskati še ugodnejšc mesto za taborenje liego je bilo baš izbrano. Rešitev. Celih 7 tednov ni bilo o odplulih tovariših ne sluha in no duha. Šele po sedmem tednu je vendar le napočil dan, __o smo zagledali na obzorju dim. Vsi smo splezali na najvišjo točko, odkoder je bil boljši razgled po morski gladini. Kmalu smo se prepričali, da se bliža otoku parnik, ki je poueen o naši usodi. Ladja jo pristala daleč od opasnih skal in iz čolna se je izkrcal med drugimi naš častnik Harvej s tremi možmi, l.i so se bili odpeljali pred sedmimi tedni na objadranje otoka. — Rošilec, na katerega so zadeli naši odposlanci, je bil angleški parnik »Gosport«, kateremu je poveljeval ikapitan Macley. Skrivnostna izsleditev Robinzona. Po reSitvi je pripovedoval naš častnik Harvej, kar je potrdil tudi (kapitan Macley, sledeče: »Na vožnji krog otoka smo grozno trpoli. Pošla sta nam žc živež in voda, ko je zadel na nas parnik »Gosport«. Zaupali smo kapitanu našo in nsodo naših tovarišev na otoku. Takoj je zasukal smer ladji in brzeli smo na pomoč. Ko smo se bližali otoku Strudvvick-Island, scm zapazil dim na čisto drugi ..trani otoka, nego scm bil ostavil pred 7 tedni našc taborišče. Kapitan Macley je odposlal v smeri ob obali dvigajočega se dima čoln. Prevcslali smo dobri 2 milji od ladje proti otokn, predno je bil mogoč po nepopisnih težkočab pristanek. Stopili sino oborožcni na suho in smo pustili pri čolnu stražo. Skraja nismo za- deli na nikakšne znake življenja. Slednjič smo pa le zapazili, da vodi skozi grmovje in mimo drevja od človeške noge in roke ustvarjena steza. Sledili smo poti in dosegli jaso. Ob koncu jase je čepela lesena 'koča, pod katero je bilo zloženo kamenje, iki je služilo za ognjišce. Iz ognjišča se je še dvigal dim, daleč naokoli pa ni bilo žive duše. Klicali smo, streljali, a nobenega odgovora in odmeva. Bili smo že na povratku, iko je udaril na uho enemu izmed naših obupen človeški klic. Vrnili smo se in po dolgem iskanju smo zadoli za kočo na moškega, iki je ležal vznak na tleh. Truplo je tičalo v razcapani obleki, obraz je bil divje zaraščen, lasje bujni in neznanec je bil baš v zadnjih zdihljajih in je umrl v rokah rešiteljev. Pokopali smo skrivnostnega moža pri kočuri, ikjer je životaril po brodolomu najbrž desetletja. Pred pokopom smo preiskali in pregledali obleko rajnega. Raztrgana srajca je bila svilena in je bilo razločiti na njej uvezeno krono. V žepu smo zadeli na usnjat mošnjiček, v katerem so bili trije veliki dijamanti. Ker nismo imeli s seboj fotografičnega aparata, je eden od spremljevalcev narisal od več strani najdenčev obraz in tudi njegovo truplo smOiftatan.no zmerili.«. Prepoznanie Robiuzoua. Ko sta se vrnifa. za tem ikapitana Cobb in Macley v London, sta javila pomorskemu uradit najdbo mrtvega Robinzona in njegovo zapuščino. Poiz^ vedovanja po celem svetu so dognala, da gre za avstrijsfcega nadvojvodo Ivana Salvatorja, iki se je sicer sam imenoval Janez Orth. Bil je od mladosti strasten pomorščak. Zbral je toliko denarja, da si je kupil v Hamburgu lad« jo »Margarita«, s katero se jc odpeljal proti Južni Ameriki. Pristal je z »Margarito« v Buenos Airesu leta 1891. Iz Buenos Airesa je odjadral neznano karn. Njegova ladja se je morala razbiti ob skalovju otoka Strudwi_k-Island. Koliko mož se je rešilo s ponesrečene ladje, ni znano. Otel si je golo življenje nadvojvoda, iki je živel na čisto samotnem otoku in cakal zamaa rešitve od leta 1891 do 1914!