42 Doneski k zgodovini slovenskega vseučiiiškega vprašanja.
') Glej tudi »Slov. Pravnik« i. 1893 na str. 359 in nasl.
Doneski k zgodovini slovenskega vseučiliškega vprašanja.
III. Slovenska pravoslovna predavanja v Ljubljani.
Gosp. Janko Polec poroča v »Slov. Narodu« leta 1901. št. 281 o zadnjih dneh slov. pravoslovnih predavanj v Ljubljani tako-le: i)
Dr. pl. Lehmann je predaval do 26. julija 1849. O zaključnem predavanju poroča zopet »Slovenija« v 64. številki: »V Ljubljani 30. julija. Pretečeno sredo smo bili pravdoslovci zadnjikrat v šolski sobi skupaj zbrani; dr. žl. Lehmann je svoj uk v kazno-vavni pravdi končal. Z lepo, iskreno besedo, ki je vsem globoko v serce segla, se je ljubljeni učenik od ginjenih učencev poslovil. »Slava, slava!« je bil edini odmev, ki mu je odgovoril. V petek in soboto je bilo izpraševanje. 20 učencev je bilo prašanih, in vidilo se je, de se tudi v slovenskim jeziku natanjko in lahko v kaznovavni pravdi praša in odgovarja, in vsaki stavek z nar-natanjčnišimi dokazi spriča. Perva poskušnja v slovenskim prav-
Doneski k zgodovini slovenskega vseučiiiškega vprašanja.        43
doslovju je bila ta, in hvala Bogu! dobro smo jo obstali. Z veselim sercem tedaj še enkrat zakličemo dr. Lehmannu: Slava Tebi, verli rodoljub! Spominik, ki ga v naše serca si postavil, bo v večnost nepremakljivo stal — slava, slava Tebi!«
S tem so se pa tudi slovenska pravoslovna predavanja v Ljubljani prenehala. Mažgon je že začetkom julija in čeprav mejtem »Slovenija« poroča, da se mu zdravje »jaderno« boljša, zdihnil vendar svojo dušo dne 24 avgusta 1849.
»Slovenija« prinaša dne 28. avgusta naslednje naznanilo: »Na posebnih listih z britkim sercam in s solznimi očmi beremo: »Slovensko društvo v Ljubljani da žalostni prigodek na znanje, de je gospod Anton Mažgon, kriminalni aktuar pri Ljubljan-skimu C. k. mestnimu in deželnimu sodništvu, prestavljavec in učenik avstr. deržavljanskiga prava, odbornik slovenskiga društva, rojen na Jeličnem verhu v Idrijskim kantonu, v 37. letu svoje starosti 24. dan t. m. ob treh zarano na pljučni bolezni previden s smertnimi zakramenti vmerl. Neutrudljivimu rodoljubu poslednjo čast skazati, povabi slovensko društvo vse svoje ude in druge domorodce k pogrebu jutri 25. t. m. ob dveh popoldne. V Ljubljani, 24. Avgusta 1849«.
»Slovenija« pristavlja: »Odkritoserčno moramo povedati, da nam je nemili glas od g. Mažgonove smerti kakor goreč meč skozi serce šinil. Vsak je spoznal preveliko zgubo; zakaj taki rodoljubi, kot je bil Mažgon, so redki, redki. G. Mažgon je učil pervi slovenske pravdoslovce splošne deržavljanske postave v slovenskim jeziku in sicer sleherni teden po 11 ur. Samo po sebi se razume, de se je mogel za tako važni uk tudi nekoliko ur pripravljati. On je bil pervi prestavljavec deržavljanske postave in je potrosil le posvetovanjem čez prestavek v odboru vsak teden narmanj 3 ure. Kje pa je čas za prestavljanje, ki ga je do § 797 dognal! In to vse, kakor je bravcam »Slovenije« že znano, je on brez narmanjšiga plačila, brez narmanjšiga zlajšanja v svojih uradnih opravkih — to vse je on iz gole ljubezni do priserčno ljubljene domovine storil. Obljubovalo se mu je sicer po večkrat obnovljeni prošnji zlajšanje v uradovanju; ali to se je odkladalo in odkladalo. Nevtrudljivi rodoljub je bil tedaj neprenehoma naprežen, vendar vse popolnoma in radovoljno opravlja. Tode njegova telesna moč že meseca Julija opeša.  On se uleže — in že čez 5 dni ga preti
44 Doneski k zgodovini slovenskega vseučiiiškega vprašanja.
huda bolezen zadaviti. Novopoklicani zdravnik g. Mader (home-opat) ga sicer v naše neizrečeno veselje popolnoma ozdravi; ali čez kaki 14 dni potem se spokaže, de se je zoper njega druga plučna bolezen zaklela. In ta ga je tudi pod zemljo spravila. Po prestani pervi bolezni se je do zadnje ure veselil, po ministrovim povabilu na Dunaj zastran vstanovljenja slovenske terminologije iti. Žalibog zastonj! Zapustil je 28 let staro vdovo brez otrok.« V isti številki »Slovenija« dalje poroča: »Ljubljana 25. avgusta 1849. Danes popoldne ob dveh so pokopali naše drago — gosp. Antona Mažgona. Vsi tukaj bivajoči udje slov. društva, drugih spoštovavcev in veliko uradnikov ga je k sv. Krištofu spremilo. Ne samo enimu so se solze v očeh lesketale, ko truplo slavniga moža v merzlo jamo zagrebajo. Žemljica bodi mu lahka!«
To je bila žalostna usoda prvega slovenskega pravoslovnega profesorja! Ž njim so bila pokopana tudi slovenska pravoslovna predavanja v Ljubljani.
IV. Slovenska pravoslovna predavanja na vseučilišču v Gradcu.
Dr. Jos. Krainc, ki ga je bila vlada dne 30. decembra 1849 imenovala za docenta »avst. civilnega prava v slovenskem jeziku« na graškem vseučilišču je dne 7. januarja pričel s svojim predavanjem. Prvo leto je imel 26 slušateljev, kar za ono dobo gotovo ni malo (»Novice« I. 1850., str. 139). Tej prvi slovenski stolici sta se pridružili na pravoslovni fakulteti kmalu še dve drugi. 13. marca 1850 je bil namreč imenovan profesorjem cerkvenega prava na graškem vseučilišču znani inomoški profesor dr. Jos. Kopač, ki je predaval dva tečaja 1851. in 1852. kazenskopravdni red.
Tema dvema slovenskima pravnikoma na graški univerzi se je pridružil še tretji, namreč privatni docent na Dunaju prof. Mihael Skedl, ki je bil dne 25. septembra 1850. imenovan za profesorja finančne vede z obvezo, poučevati kazensko pravo v slovenskem jeziku, za kar mu je bila pa obljubljena posebna renumeracija.
Ta in bogoslovna predavanja so bila naznanjena v lekcij-skem katalogu v slovenščini in sicer tako-le (gl. »SI. Narod« I. 1901. št. 268 po priobčilu g. Vek. K u ko v ca):
Doneski k zgodovini slovenskega vseučiliškega vprašanja.        45
Zimski tečaj 1850./51. »Vaja v slovenskih pobožnih nagovorih. Četrtek od 10 do 11 Dr. Robič«. — »Čez austrijansko deržavljansko pravo v slovenskim jeziku bere gospod Dr. Jožef K r a i n C «, kot docent vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. do 9. ure predpoldnem, v pondelkih in petkih popoldne od 4 do 5«.
Poletni tečaj 1851. »Vaja v slovenskih pobožnih nagovorih o petkih popoldne 2—3 Dr. Robič«. »Austrijansko deržavljansko pravo, skozi 7 ur dopoldne od 8 do 9 in popoldne v ponedelkih in petkih od 4. do 5. docent Dr. Jožef Krainc«. — »Red kazenske pravde, četirikrat na teden, popoldan pondelek in petek od 3 do 4, sreda in sobota od 4 do 5, prof. dr. Janez Kopa č.«
— »O Austrijanskih kaznovavnih postavah čez hudodelstva, popoldan: v ponedelek od 2 do 3, torek, sreda in sobota od 3 do 4, Dr. Josip Skedl.«
Zimski tečaj 1851./52. »Vaja v slovenskih pobožnih nagovorih o petkih popoldne 2—3 Dr. Robič.« — »Austrijansko deržavljansko pravo, skoz 7 ur, dopoldne od 8 do 9 in popoldan o pondelkih in petkih od 4ih do 5ih docent Dr. Jožef Krainc«
— »O Austrijanskih kaznovavnih postavah čez hudodelstva; 4 ure v pondelek od 2 do 3, torek, sreda in sobota od 3 do 4 Dr. Josip Skedl.« — »Red kazenske pravde, 4 ure na teden: popoldne pondelek od 3 do 4 sreda, petek in sobota od 4 do 5 Prof. Dr. Janez Kopač.«
Poletni tečaj 1852. »Austrijansko kazensko pravo razlaga skoz 4 ure v pondelek, torek, sredo in soboto gosp. prof. Dr. Josip Skedl.« — »Austrijansko deržavljansko pravo razlaga skoz 7 ur, dopoldne od 8-~9, in popoldan v pondelkih in petkih od 4 do 5 docent Dr. Jožef Krainc«
Zimski tečaj 1852./53. »Vaja v slovenskih pobožnih nagovorih v petkih popoldne 2—3 Dr. Robič, coll. publ.« — »Austrijansko deržavljansko pravo skoz 7 ur razlaga gosp. Dr. Josip Krainc v pondelek, torek, sredo, petek in soboto od 8—9ih dopoldne in v ponedelek in petek od 4—5ih popoldne.« — »Novo knjigo kazenskih postav čez hudodelstva razlaga skoz 4 ure na teden, pondelek, torek, sredo in saboto od 3 — 4 popoldne gosp. Prof. Dr. Josip Skedl.«
Poletni tečaj 1853. »Vaja v razlaganju kersanskega nauka o petkih popoldne 2—3. Prof. Robič.«   - »Austrijansko
46        Doneski k zgodovini slovenskega vseučiiiškega vprašanja.
deržavljansko pravo skoz 7 ur razlaga gespod Dr. Krainc v
pondelek in saboto od 8-.....9ih dopoldne in v pondelek in petek
od 4 —5ih popoldne.« — »Novo knjigo kazenskih postav čez hudodelstva, pregreške in prestopke razlaga skoz 4 ure na teden, pondelek, torek, sredo in saboto od 3 do 4 popoldne gospod Dr. Josip Skedl.«
Zimski tečaj 1853./54. »Vaja v slovenskih pobožnih nagovorih o petkih popoldne 2—3 Dr. T os i.« — »Novo knjigo kazenskih postav čez hudodelstva skoz 4 ure na teden, pondelek, torek, sredo in saboto od 3—4 popoldne gospod Dr. Josip Skedl.«
Poletni tečaj 1854. »Vaja v krščanskim nauku o petkih popoldne 2—3 Prof. Tosi.« — »Knjigo kazenskih postav čez hudodelstva razlaga skoz 4 ure na teden, pondelek, torek, sredo in petek Dr. Jože Skedl.« — —
Gosp. J. Polec pripoveduje nadalje (»Slov. Narod« 1. 1901. išt. 270):
Število slušateljev slov. predavanj pa se je, žalibog, jelo vedno bolj krčiti. Vzroki tega žalostnega pojava so bili mnogovrstni. Prvič so se Slovenci vsied raznih razmer Gradca sploh ogibali, na Dunaj so vabile Kranjce Knaffiove ustanove, nova železniška zveza je tudi pripomogla, da je pohajalo vedno več dijakov na Dunaj, na drugi strani pa Slovenci niso mogli imeti pravega veselja, obiskovati slovenska predavanja, ker v javnem življenju niso imeli prilike slovensko uradovati in tudi izpitov niso mogli delati v materinščini.
V »Novicah« 1852. 1. 18. avgusta toži dr. Bleiweis, da se število slušateljev Krainčevih predavanj tako krči, in zahteva slovenska uradovanja v trdnem prepričanju, da je zatiranje slovenščine v javnem življenju vzrok propadanja slov. predavanj.
Dne 25. jan. 1854. pa je naznanil dr. Krainc ministru da mora »wegen Mangel an Zuhorern« predavanja ustaviti. Ministrstvo je to odpoved vzelo z razpisom dne 25. febr. na znanje.
Še jeden tečaj je potem predaval prof. Skedl o kazenskem pravu in do I. 1856. prof. Tosi na bogoslovni fakulteti.
Na to so pa slovenska predavanja na vseučilišču ponehala in ves napor slovenskega naroda, pridobiti si tudi to pravico, je bil do sedaj zaman.