I« koristi delav-ja lludut va. Delav« opravičeni do kar pr«xluclrft|o. paper le devoted th« Interest« of the working da««. Workers «(*• entitled to all what thev produce. Eourei». .eooud-.u»« aatur, Dm. 1,1007, lb« vrni offto. »I Chicago 111. under tb. Act of Co«if r.M of March »rd. IM7V, Office: 2146 Blue Island Arc. "Delavci vseh dežela, združite se", 81 PAZITL! na Številko v oklepa|u« ki ee naha|a poleg va* ietfa naslova, prilepile« nega »podaj ali _ na ovitku. Ako (258) |e številka . ' teda| vam e prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosi, mo ponovite |o tako). jiev. (No.) 257. V imenu zakona. Hpiiiing, N. Y., 12. avg. — Zala. zahteva*l svoje žrtve. Se-počinca je bilo iluues zjutraj pnili na električnem stolu v Sing jeii. To je največje šte-pakonitih umorov na električ' efcolu na en dan, od kar je ^Jai stol v rabi. Moritev -e pričela nekaj minut pred peto ajutiM.i in .i'- kon« ala nekaj ¿ut več kakor eno uro po/.neje. ir so se oblastniki izrazili, je to morjeuje "najpopolnejše" S>vo i i v niti. Umorjene žrtve so «AedeČe: J. VCollii.v ker je \ pijanosti u «nrtil new-yorškega policaja M. lOTielia 1. julija 1911; Jožtf Fer- je svoji /eni prer vrat. ker ni hotela živeti nečastno živlenje, da bi ga s tem podpirala ; (iuist». Loreiizo Leborio ^■Filope le Marco. S. de Ma:.-o in Vincenzo Cona. ker izvršili vesta vilo ropov in umorili Mary Hali 9. novembra lanskega deta. Zakonu se je zadostilo v vsa-kom oziru. Zločinci so prejeli kazen, kakor zahteva zakon iu večina ljudi se ne briga več za ljudi, za katere se je mislilo, da so nevarni človeški družbi. V svoji forezsrčnosti in nevednosti marsikdo odobrava delo zakona, ker ne sprevidi, da so človeški družbi nevarni zločinci le posledica onih številnih zločinov in krivic, katere dela kapitalistični družabni red vsemu človeštvu. Ko so sodruga Viktor Bergerja vprašali za mnenje o omenjeni morit vi, jc povedal vfcroke današ-nih številnih zločinstev, rekoč: ''Zjjočin in prostitucija sta naravni posledici kapitalističnega sistema. Jaz sicer rad pripoznam, da se mora človeška družba braniti pred nevarnimi ljudmi, toda, ako mi razmere nekoliko trznejše prenintrimo, moramo sprevideli, da je človeška družba napram o-menjcniin sedmim umorjenim zlo jbceiu ravno toliko zagrešila, ka kor so ti zakrivili napram svojim Irtvam. "Socializem bo prinesel kulturo in civilizacijo vsem ljudem brez razlike in s tem bo odpravil zločinstvo, prostitucijo in drugo do." Družabni red, ki dela iz poštenih in dobrih ljulij zločince, ta je ostal nekaznovan, — nespremenjen. Dokler na spremenimo vladajočega načina življenja, toliko časa se bodo izvrševali zločini, pa naj bodo smrtne kazni še tako strašne. Zato je vsak zločinec do volj kaznovan, ako se ga obsodi na dosmrtno ječo. Chicago» III., 13. avgusta (August) 1912. Leto (Vol.) VIL Nekdaj in danes. Temni oblaki stavke uslužbencev mestnih železnic, ki so viseli prav nizko nad Chicago, so se zaželi dvigovati in rdečiti in vsa nevarnost je deloma že odstranjena. Kompanije so namreč pripravljene dovoliti vse zahteve svojih vs-lužbencev» kar se tiče zboljšanja delovnih razmer. Nerešeno ostane samo še vprašanje glede zahtevanega povišanja plač, katero pa se ima rešiti prihodnji petek na seji zastopnikov obeli strank. Kakor V»a znamenja sedaj knžejo, bo tu-m to slednje vprašanje rešeno Vez "boja". Te uspehe organizacij usluž-|f«ncev mestnih železnic pa ne ■nemo pripisovati toliko darežlji-▼osti in treznemu prevdarku že-■»niških magnatov, kakor času, v katerem so je ta boj rodil. Ko bi ta nasprotja pojavila pred «um letom, ko chikački kapitali-•tt niso imeli prilike poznati solidarnega nastopa chikaških delavskih organizacij, z opravičenostjo dvomimo, da bi se širok prepad med železniškimi družbami in njihovimi uslužbenci premostil brez fifoega boje. Složen in odločem nastop vsega Ifcikaškega organiziranega in neorganiziranega delavstva ob priliki tekočega časniAkega Strajka Pa je vzbudil atrah in reŠpekt pri kapitalističnih magnatih, kakor ML ■Gr . tudi vladajočih faktorjih mestne uprave. Največji strah pa imajo pred delavstvu zvestim socialističnim časopisjem, ki brezobzirno žigosa vsako krivično početje ter tako prebivalstvo seznani z vsem, od česar zavisi javno mnenje, katerega morajo železniške družbe vsekakor upoštevati. Štrajk na I. C. železnici. Tvorniški delavci Illinois Central železnice so že deseti mesec nai stavki in se ne podajo, četudi bi jim bilo še deset mesecev štraj-kati. Solidarnost in moč organizacije, kateri pripadajo, otnogo-čuje št raj kar jem vzdržati ta dolgi boj brez omahovanja in v p >-polnem redu in slogi. Takozvana "Zveza zvez" (Federal ic(n of federations, ki se jc pred nekaj meseci ustanovila v Kansa« City iz več železnicarskih delavskih organizacij, je prav kar potom aplošnega glasovanja sprejela predlog, da vseh 340.000 članov omenjene organizacije prispeva vsak mesec zaslužek enega dneva za vzdržavanje atavkujočih tovarišev, kojili število znaša nad 25.000. — 29. sept. t. 1. jih je za-štrajkalo .'12.0000. (XI teh jih jc j>ostalo 200 stavkokazov, drugi so pa odšli v druga mesta. Voditelji štra.ikarjev so prepričani. da bodo zmagali, ako bodo dobili dovolj podpore za vzdržavanje boja, ker imajo prizadete železniške družbe ogromno izgubo vsled štrajka. Česar vsega se trusti ne poslužujejo. Oblasti so prišle v Bostonu na sled protizakonitemu početju volnenega t rust a. Da tem lažje odreka delavcem po predilnicah vsako zahtevo o zvišanju plače in delovnih razmer, to je, da jih drže v popolni igi.s^Hularskii odvisnosti, je volneni trust sklepal delovne .pogodbe z delavci evropskih držav ter jih importiral v svoje ameriške predilnice. Ker pa je tako prot ikoniraktno delo prepovedano po zakonu, je bilo zadnje dni aretiranih več trust ja nov, katerim se je do sedaj dokazalo to slepaiMvo. Pričakuje se obilo no, vih arctacij, ker je sklepanje po godb z evropskimi delavci v tem trnstu bujno cvetelo. Žalostne posledice kontraktnega dela so tu bivajoči delavci po predilnicah čutili v veliki meri Kljub sedanji draginji, so bili prisiljeni delati po 10—14 ur na dan za borili $6—$10 na teden. Da niso te lopovščine volnenega tr^sta že prej prišne na dan, je vzrok to, ker se je vsak priza det delavec bal, da bi ga vlada ne deportirala, ko bi zvedela, da se ni postavnim potom naselil v Ameriki. Trust proti zadružnim prodajalnam V New Yorku se je pred kratkem ustanovila "Zadružna liga". Ta organizacija je imela namen ustanavljati zadružne prodajalne, ki bi prodajale živila, zlasti meso, revnim ljudem po najnižji možni ceni, kar bi pomenilo zdatno od-pomoč v sedanji neznosni draginji. Imenovani ligi se je posrečilo odpreti več mesnic, ki so dobivale svoje meso od t'rusta. Ko pa je trust zvedel o namenu teh zadružnih mesnic, je krako malo odrekel vsako nadaljnje prodajanje istim. Oholost trusta pa sega tako dale£, da so zastopnikom omenjenih zadružnih podjetij grozili z nasi 1st v i. Kapitalističnim oderuhom ne zadostuje, da vlečejo masten profit; v svoji satanski zlobnosti zahtevajo, da vlečejo profit tudi pre kupo vailci, kateri so često še podlcjši od trustov samih. Katoliški govorniki zametnjejo socializem, češ, da je socializem nauk "tujcev": Vsekakor pa je socializem bolj ameriški kakor pa kVščanatvo, kajti socializem prihaja iz Nemčije, krščanstvo pa i* Azije. Nemčija je bližje Ameriki kakor pa Jeruzalem. Socializem med farmarji. Duraut, Oklahoma. — Minuli teden so tukajšnji socialisti prire-dili "taborišče", to je, velik slioc z veselico, na kateri je govori naš podpredsedniški kandidat Krnil Seidel. Tako iuipozantne mu nifestacije ne pomnijo ljudje tem farmarskem okraju. Kakor se izražajo tukajšnji soc agitatorji, je v Oklaiiomi lažje spreobrniti farmarja k socializ mu kakor pa industrijskega de lavea. Vsled tega so agitatorji za stavili vse moči v agitacijo met farmarji in uspehi so več kot za dovolj i vi, kajti socializem je v Um okraju že tako razširjen, da ni vJiko dvoma o izvolitvi socigli stičnega kongresmana v osebi ru adrja Fred Ilolta. Ta uspeh je pripisovati v prvi vrsti na račun farmarjev. Vzrok, tla se tukajšnji farmarj v tako velikem šte\4ilu obračajo k socializmu, so njihove skrajno slabe razmere. Farmarji imajo ve činoma farme le v najemu in nji hovi bogati in oderuški lastnik v svoji brezmejni lakomnosti nt poznajo usmiljenja. Kar iim last riiki puste, vzamejo pa posojeval ni špekulantje, katerim so farmarji prepuščeni na milost in nemilost. Kakor po mestih tako za htevajo brezvestni poaojevalni agentje tudi od farmarjev sramotno visoke obresti. Sodrug Seide je v svojem govoru uprašal poslušalce, okliko dobe na roko denar ja, ako si izposodijo 100 dol. In eden izmed farmarjev je odgovo ril: "Osemdeset". Torej 20^ in še višje obrmti morajo plačevati Nato je Seide 1 farmarjem po jasnil. kako je socialistični di-striktni . pravdnik v Milvvaukee dal zapreti več takih oderuhov izposojevalcev, drugim pa zagrozil, z najost rej Širni kaznimi, ako ne prenehajo s svojim goljufivim početjem. Tako je soc. uradnik pretrnal vso pijavke v Milvvaukee Dalje jim je Seidel pojasnil, da se tudi farmarji lahko iznebe teh izkoriščevalcev, ako izvolijo socialistične okrajne uradnike, ki l>o-do na podlasri zakonov naredili konec oderuštvu. V Durantu imajo farmarji zadružno prodajalno, ki tako izborim napreduje, da obeta biti zelo važen faktor v pospeševanju socialistične misli v tej okolici, zlasti na polju zadružnih podjetij Velika rudniška nesreča na Nemškem. Bochum, Nemčija, 9. avg. — Včeraj se je dogodila grozna eks piozija v rudniku Lorain, bljizu vasi Gerthe, štiri milje od tu. Zahtevala je 105 človeških življenj, kakor trdi uradno poročilo. Po leg tega sta dva rudarja nevarno in 23 manj ranjenih. Pri mrtvih je smrt takoj nastopil«; učinek eksplozije je bil naravnost grozen. Kaj je provzročilo eksplozijo se do sedaj še ni dognalo. Število mrtvih se bo nedvomno znatno povečalo, ker so zdravniki pri več ranjencih izgubili vsako upanje na okrevanje. Žene in družine nesrečnih rudarjev so se zbirali okrog uhoda cel dan. da bi zvedeli o stanju svojih dragih, toda vodstvo ni hotelo dati nikakih pojasnil. 6.*>0 rudarjev je prišlo na dnevni šiht in ravno so odhajali v posamezne rove. ko je na-stala eksplozija. Pok je bil tako silen, da ga jc bilo slišati na površje. Vodstvo je takoj organiziralo rešilne čete iz delavcev nočnega šihta in vaščanov, ki so šle takoj v jamo na pomoč svojim' tovarišem. Do sedaj so prinesli na površje 99 trupel; pogrešajo še šest rudarjev, katere smatrajo za mrtve. CENE P08AMEZNIH SNOPI-ČEV 800, KNJIŽNICE. 1 iztis------$0.05 10 iztisov------.40 25 iztisov------.85 50 iftiiOv------1.50 200 iztisov------4.25 500 iztisov-------10.00 Kandidat Wilson in draginja. Ameriškemu ljudstvu, zlasti delavcem, jo zasijala nova avVtla | zvezda v osebi demokratskega predsedniškega kandidata profesorja VVoodrovv \Yilson-a. Ta slavni učenjak in modrijan je rešil problem sedanje neznosne draginje, v kateri so industrijski de lave i najobčutnejše P 'Rooseveltova stranka9. Minuli teden se je vršila v Chi-cagi konvencija Rooseveltove stranke, ki si je nadela ime "Napredna stranka". Kakor je bilo že naprej določeno, je nova stranka postavila Koosevelta za svo.je-prizadeti pu Predsedniškega kandidata. Za rodatarčev urednik bi zaicrečil l>«tlpredaednifiiWeira kandidata je neodpuntljiv greh, ako bi sloven- i,oi()(Vn ««danji ealifornijski gu-skim ameriškim delavcem zamol- vemer Hiram J Jahlulon- Roosevelt je dosegel, kur je žele; ker drugače ni mogel, je svoji brezmejni vladeželjnosti zadostil s tem, da je ustanovil svojo lastno stranko, katero je z razni- čal to najnovejšo iznajdbo, ki naj pomeni konec duhomornih skrbij za vsakdanje življenj«. Slovenski delavci, čujto in strmite, kako modro, da, s pravo .Salomonovo mo-1 - --drostjo, je rešil demokrat Wilson, mi lel)0 dunečirni frazami o na vprašanje sedanje draginje. Prcdnjaštvu, »plašnem ljudskem "Živite ceneje"! Delavci so pre- dobrobitu, več potratni! O, jemm, jerum! Delavci, Vaša borna in brlogom podobna stanovanja, v primeri s palačami bogatinov, so za* Vas še | predraga. Demokratski predsedniški kandidat hoče, da greste od sedaj naprej stanovat v hleve in kleti! Vaše do skrajnosti borno življenje je še preveč potrat- in njegove stranke ničesar pričakovati, kajt'i Roosevelt je aristo-krat in kot tak ne more biti rešitelj delavstva. Ako pa hočejo biti delavci rešeni, tedaj se morajo rešiti sami potom svojo, to je' socialistične stranke. o narodnih zahtevah in potrebah tako pkinčal, da mu ne bo težko preslepiti nezavedno in nerazsodno ameriško ljudstvo, »| da bo glasovalo zanj. Zavedno delavstvo pa bo imelo za Koosevelta in njegovo stranko samo za-ničevalen posmeh, ker ve, da so vse vrline in obljube te stranke le ostuden demagoški "bluf", ki • •v» ..itjjiiij. jr »c pici^V puimi' r ' 110. Bodoči predsednik Z. držav im>1 namen preslepiti volilce ter hoče. tla živite ob ovsenem kruhu lako Roosevelta ponovno in vonli, da.se oblačite v cunje, katere so zavrgli vaši izkoriščevalci. Seveda, po mnenju profe- î>osaditi na predsedniški stolec Združenih držav. Kakor se da iz izjav strankinih sorja Wil*on-a kapitalistični iz- voditeljev sklepati, bo ta nova koriščevalci še premalo izkorišča- stranka zavzemala nekako tako jo delavee in delavcem se sedaj šc stališče, kakor ga zavzemajo v e\ vse predobro godi, kajti idcer bi ne mog!i tako potratno živeti, kakor živijo. Tako torej misli o bednem položaju ameriškega delavstva demokratski kandidat in najbrže tudi (predsednik Združenih držav! — Marsikateri zapeljan in neraz- ropskih državah liberalne stranke. Kaj pomenijo liberalne stranke za delavce, vemo predobVo in o tem bi nam vedeli* naši evropski sodrugi povedati več kot dovolj, kar liberalnim strankam ne dela reklame in časti. S tem, da Rooseevlt trdi, da soden slov. tlelavec bo volil zanjf sta republikanska in demokrats-BlagoVf nam, ker bomo imeli ka stranka do skrajnosti Korum tako skrbnega predsednika ! ? ? ? Moč in pravica žen na Danskem. Pravice in moč danskih žen morajo služiti za vzgled ženstvu družili narodov. Da so dan-sk e zene v resnici napredne, kaže dejstvo, da sprejemajo služkinje le, če so organizirane in da podpišejo službeno pogodbo, ki ne določa le mesečne plače, temveč obsega tudi določbe, o izdatni hrani, o čedni sobi. o počitku med dnevi purani, nam on ni povedal nič novega. kajti mi srno to že tedaj vedeli, ko je bil Roosevelt še voditelj republikanske stranke in kot tak tudi odobraval vse korupcije v tej stranki in hi jih tudi še nadalje odobraval, da ga ni stranka postavila pred vrata. Rooseveflt dalje trdi, da platformi starih strank ne odgovarjati zahtevam ameriškega naroda: tudi s tem ni nam povedal nič novega, kajti mi vemo, da je leto- nim delom! ki traja eno ali pa pol *nja Tnftovil platforma tako na drugo uro, o prostem popoldnevu od dveh dalje vsako drugo nedeljo ali vsak drugi praznik, o dveh prostih večerih vsak teden od sedmih dalje in o osemdnevnem dopustu ji.i leto. Dalje je natančno loločeno število dnevnih delovnih ur, za vsako uro čez čas plačajo zadnjaška, da je pravi škandal za republikansko stranko in da je polmo tes tranke vsled tega neizogiben. Vemo tudi, da pomeni iz-veditev demokratske platforme najhujšo industrialno krizo, kar jih Združene države poznajo. Politični in gospodarski pro t ' —- - w ti« W » V« vil i J/itt' «»JU «-»1 f-- gospodinje po trideset vinarjev. M?ram napredne stranke pa jamči Kot četzuino delo šteje delo pred šesto ali sedmo uro zjutraj, in Čez šesto ali sedmo uro zvečer. Pogod- ohranitev sedanjega reda v industriji z malenkostnimi spremembami od katerih delavec ne more ba določa za delojemalko ali za Pričakovati niti za pičico izbolj lelodajalca enomeseč-no odpoved. Politična demokracija, s aiužbo lahko odpovesta tako tlelo-jemalka kakor delodajalec vsake-ga 15. v mesecu. Vsaka služkinja. katero se napredna stranka ponaša, ne pomeni ničesar, dokler ni zd ružena z gospodarsko dern<>kra ki je organizirana, mora poscčati hji0' a Roosevelt zagovarja sedan šestmesečni kurz, ki ga prireja or- M* fevdalni gospodarski sistem. ganizacija in v katerem se uče dekleta kuhe, peke, vsa domača lela, serviranje, pranje, knjigovodstvo itd. Teoretični pouk pa lobivajo v tem kurzu o živilih, zdravstvu, bolniški postrežbi in otroški oskrbi. Sodnik Ilanford se je odpovedal svoji službi, ker je čutil na vratu pravično roko "socializ-— Ilanford ™to je njegova politična demo kracija za nns delavce brez pomena. Bismarck je Rooseveltov ideal in po njem hoče urediti svojo politiko. Kakor Bismarck, tako hoče tudi Roosevelt "korigirati" socializem s tem, tla bo naklonil delavsk itn masam drobtinice, ki padajo raz mize delavskih izkoriščevalcev; a kakor Bismarckova politika ni imela trajnega uspeha, tako tudi Rooseveltova na noben ma". — Ilanford pač ne morel imeti druge tolažbe kakor to, da ,mcm ^ more uspeti, kajti delav- niti bodo socialisti nedvomno pre skrbeli vrednih tovarišev v najkrajši bodočnosti. • e Narodnjakarji pravijo, da je narodnost, "prva", verski fanatiki pravijo, da jc vera "prva", šopa pravimo, da je kruh "prvi"; kajti ko bi bila naša narodnost prva naša potreba, bi šli vsi slov. delavci v "Ljubljano", ako bi bila naša vera najpotrebnejša za življenje, tedaj bi šli vsi slov. delavci v Rim, ker pa je naš kruh prva zahteva, smo prišli v Ameriko. Torej smo sami najboljši dokaz «a svojo trditev! ci uvide v a jo vedno v večji meri, da se jim godi velika krivica; zato iz lastnih interesov ne bodo prej odjenjali, da se ta krivica popolnoma Odpravi, to je, da bo vsak delavec dobil popodno vrednost svojega produkta in ne samo eno petino, kakor jo dobiva sedaj. Ob začetku Bismarekove politiko je bilo v Nemčiji oddanih pol miliona glasov, a meseca januarja, t. 1. jih je bilo nad 4 milione, kar pač dovolj jasno priča o neuspehu politike, za kakerfrno se je navduševal Binmarok in ca kaker-Sno se danes na vrtnin je Roosevelt Delavci nimajo od Roosevelta Strašen potres. Carigrad, turško, 12. avg. Stra" šen potres je divjal na obeh straneh Marmorskega jezera. Kolikor je do sedaj znano, je bilo v tem potresu 1000 oseb ubitih in na 6000 ranjenih. Mesta v teh pokra jiiiah so tlo dal porušena. Pre-bivatelstvo jk> potresu prizadetih k rje v beži na vse strani v strahu pred novim izbruhom. Tu som prihajajo množice iščoč zavetja. Med nesrečnim prebivatelstvom vlada velika beda. Ljudje stanujejo na prostem že več dni brez vsake strehe, Ker so vse zveze za hiter promet pretrgane, je težko dobiti natančna poročila o položaju. Najl>olj prizadeta mesta so: («allipoli, ^anak, Kalessi, Hera-klittia, Banos-Hora, Shary-Koy i. t, d. Avstrijska nestrpnost. Angleško časopisje poroča slučaj, ki jasno osvitljuje brezobzirnost in nestrpnost avstrijskih vladnih organov, ki v svoji nadutosti in pedantnosti ne poznajo nobenega usmiljenja do revnega prebivalstva zlasti tedaj, kadar imajo iztirjati kak vinar davkov. Bljizu Prage na Češkem je minuli teden poslala davčna oblast eksekutarja k nekemu pogrebni-ku z ukazom, da zarubi vse, kar ima «ploh kako vrednost, in se potem proda na javni dražbi, da se pokrije par kron davka, katerega pogrebnik ni mogel plačati. Vse pogrebnikovo premoženje je bilo brez vrednosti, edina vredna stvar jc bila krsta, v kateri je ležalo mrtvo truplo. Ne meneč se za truplo je eksekutar zaplenil krsto. Kmalu potem so se zbrali sorodniki in prijatelji mrtveca, da ga pokopljejo. Toda sodnijska prepoved ni dovoljevala premakniti krste. Treba je bilo nabrati potrebno svoto ter odkupiti krsto, kar je vzelo več ur. Kaj tacega se more danes zgoditi le še v naši "ljubi" Avstriji. Delavci na dokih v Londonu, ki so bili na štrajku nad deset tednov, so se naposled udali brez zmage, a ne zato. ker so narodnja" ški frazarji apelirali na njihov narodnostni čut in tudi ne zato, ker so to želeli razni prelati in pastorji, marveč so se udali zato, ker jih je lakota prisilila v to. Kljub vsemu temu pa jc ves svet poln ljudij, ki trdijo, da sta vera in narodnost dve, za delavce neobhodno potrebni, stvari. Ti lju-e niso najbrže še nikoli stra-ili!! Program Kristanovih shodov v septembru 1912. .1—2 New York, N. Y. 4. Conernaugh, Pa. 5. Johnstown, Pa. 6. Hcrminie No. 1., Pa. 7. Bra d dock, Pa. 8. Pittsburgh Pa: dopolduç slov. popoldne hrvatsko. 9. Po mogočnosti v Kces Rocks, Pa. 10. Olairton, Pa. 11. Mon essen, Pa. 12. Sharon, Pa. 14. Youngstown, Ohio. 15. Cleveland, Ohio. 16. Barfoerton. Ohio. 18-19 Kansas City, Kans. 20-21-22 Milwaukee, Wis. in okolica. W. Mineral, Kans. Frontenac, Kans. Mulberry, Kans. Tale, Kans. Kansas at large. Na potu (V Wyo, ali v Mis- 25. 26. 27. 28. 29. 30. souri. Tajništvo Zveze. PROLITARIC UST ZA IRTBMiK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. I «f lir in isdajat«!).- «gptkuukJ delavska tiskoma dražba v Ctakafo, III. «•tocsIm: Za Amsrico %\ .58 sa cslo Isto. 7Jc sa 9»l ista. Za Evropo |2 sa c«lo leto. 11 sa pol Ista. |Mi( m 4oqo%otm. Pri tprnvmH M«MU* natnanM tudi STARI matlov. PROLETARIAN OwMd and pablishsd Evaav Tuesday by teeth Slavic Workmen's Publishing Compaay Chicago. i.linsU. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. ■VMcaiPTiON mates: United Stat*« and Canada. •US a »ear. 75c lor half year. Foreign countriei >2 a yaar, $1 ior half year. aprmansiNC bates on agrssmsnt. NASLOV «ADOREN)« "PNOLETARk£C" ti46 Blue Iwland ave. Chicafo^ni. "Slovenska sirotišnica" (Čitateljem "Proletarca v pojas nilo.) Glas Svobotle Co. nam je posla la "nabiralno polo za slovenski sanatorij oli sirotišnico". Kakor je iiz vsega razvidno, so bile te na-biralne pode za pobiranje miloda-rov razposlane po vseh slov. na selbinah; zato je neobhodno potrebno, da pojasnimo čitateljem našega lista vso stvar. lepa in plemenita je ideja o slovenski bolnišnici, četudi ni nova, kajti stara je že več let, a kakor dosti drugih lepih in koristnih idej, je tudi ta ideja ostala samo ideja in nič več, in še to maloštevilnih posameznikov. Z več jo silo je ta ideja prodrla na dan v kolonah "Glasila" S. N. P. J., kjer se je zadnjega pol leta z nepričakovano živahnostjo pretreso-vala zadeva rezervnega fonda omenjene jednote. V teh razpra vab so nekateri dotpisovalci vedo-ma ali nevedoma zgrešili pot ter zašli na polje sirotišnic, zdravi lise (sanitrij) itd. Iz "Glasila" se je zanesla tudi v druge slovenske liste. Intenzivneje sta se začeda pe" čati ž njo N. V. v Duluth-u Minn. in Glas Svobode. Toliko se nam je zdelo potrebno povedati o zgodovini te ideje, da si ne bo kdo lastiL nezasluženih laverik. Kakor pri vsakem uspešnem podjetju, v katerem je zainteresiran več kakor en človek, mora biti tudi pri podjetju za realiziran je ideje o slov. sirotišnici 11-veTjavljen red, to je. delo mora biti organizirano, ako hočemo, da bo to velevažno podjetje tudi uspelo. V našem slučaju je organizacija tem potrebnejša, ker je za dosego tega namena potrebno sodelovanje vseh ameriških Slovencev, torej nad 100.000 ljudij. Kajti ne smemo misliti, da se da sirotišnica zgraditi s par tisočaki, gabimo tisoče in tisoče doJarjev; vsako špekuliranje in šu.šmarjenje bi bilo usodepolno; zato moramo imeti jasen vpogled v stvar, to je, vedati mora: kaj in kako hočemo in koliko zmoremo. Vse to moramo vedeti predno storimo prvi korak, kajti pregovor pravi: "Delo hitro prijeto, je dvakrat začeto"; nasprotno pa pravi pregovor: "kdor dobro začne, ima že polovico storjenega." Ako pa hočemo vse to doseči, moramo najprvo zainteresirati ves slovenski narod v Ameriki v to podjetje, neoziraje se na versko ali politično* prepričanje; beda in nesreča ne jmznata razlike, zato je tudi to podjetje, ki ima namen boriti se z njima, ne sme poznati. Kakor je zgoraj omenjeno, rabimo za to delo organizacijo. Ker pa so ameriški Slovenci že organizirani v podporna društva, bi bilo nesmiselno snovati novo organizacijo; treba je le podporna društva dovesti do te«a. da se zavremo za stvar. V ta namen naj bi se po različnih naselibinah u-stanovili nekaki odbori iz vseh podpornih drufttev ali pa sploh vseh društev dotičnega kraja. Ti lokalni odbori naj prevzamejo v oskrbo pobiranje milodarov in ves tu sem «padajoč posel. Kje v sredin» Amerike, bodisi v Ohiea-gi, ali ps kjerkoli, naj se ustanovi centralni odbor, ki bo vodil vso akcijo. Ako smo dosegli to organizacijo, s sigurnostjo lahko računamo na uspeh v najkrajSi bodočnosti, dokler pa ni organizacije, dokler je strvsr samo v privatnih rokah. toliko časa se pa mi ko* socialisti in vero vatel ji v moč organizacije ne moremo ogrevati za utvar in tudi svetujemo svojim čitateljem. da se rezervirajo s prispevki za toliko časa, pa naj pridejo pozivi in proinje od koder hočejo. Mi socialisti sicer stojimo na atallišču, da je dolžnost države, da skrbi za sirote, ponesrečence in pohabljence, a ker je vsaka tozadevna zahteva delavcev pri sedanji kapita/1 ¡stični vladi bob v steno, smo prisiljeni posluževati se samopomoči, ds zadostimo svojem potrebam. Dolžnost vseh socialistov pa je, in biti bi morala vseh delavcev, da strmoglavijo sedanjo kapitalistično vlado ter jo nadomestijo s socialistično, ki bo skrbela po očetovsko za vse svoje prebivalce, tako tudi za sirote, bolnike, udove itd.. 8 tem bo socialistična vlada vzela veJiko breme raz delavska pleča V interesu cele akcije je, da se ustanovi čim prej provizorični odbor, ki bo deloval za ustanovitev splo&ie organizacije. ► * > \ Stran Ko i: Eksekutiva Socialistične stranke naznanja, da je splošno glasovanje, radi odstavfljeuja sodruga Barnes«, predsednika kampanj skega komiteja, katerega je dozdevno predložil socialistični klub v Branon, Tex., suspendirano, in sicer radi informaoij, ki jih mora dofbiti odbor z ozirom na čudno akcijo, ki se je Ibila razvila na račun Branon kluba, ne da bi bil dotični ki lib vedel kaj o temu. O tem predlogu torej ni potre ha, da se glasuje. KRISTANOVI SHODI. Pred časom so se razposlali na vse klube uprašalni listki, na kte-nih so bili zaznamovani dnevi, z namenom, da vsak klub podčrta svoj dan. kdaj bi želet imeti v svojem kraju shod, na katerem bi go voril sodr. Kristan. Ko so bili listki vrnjeni, se je videlo, da žele — z malo izjemo — vsi klubi, da bi govoril sod rug Kristan pri njiili v nedeljo ali soboto vežer. Stališče, ki so era zav zeli v tem oziru klubi, je razumi ji vo, kajti vwak klulb vidi — samo posel)i umljivo — le nedeljo ali soboto večer za najpripravnejii dan, ki bi se zamogety izkoristiti, da bi Kristanov diod dosegel čim-večji vtfpeh. Čez tedn ljudje delajo in zvečer jih je težko dobiti na shod. Tako si je vsakdo mislil, ko je sugestiral, naj bi se vršil shod v nedeljo ali v soboto. Ali za temi dobrohotnimi željami, katerih kot take ni mogoče obsojati, ker pridejo rz pravih motivov, stoji nepremakljiva skala naših gmotnih sredstev, ki narekujejo, kaj se more in kaj se ne more. Če bil eksekutiva hotela vstreči vsem kluibom, kakor so glasovali oziroma odločili, potem bi moral biti sodr. (Kristan med nami najina nje eno !e!io. To pa po našem računu ne gre. Ukloniti se bo torej treiba računu, razmeram in o-koliščinam. pa iti na delov soglasju danih pogojev. Če se bodo vsi klmbi potrudili kakor je treba, da se izvrši potrebna agitacija, potem je sigurno, tla bodo vspehi tuli pod temi razmerami sijajni. Vsekakor se je bilo odboru treba zirati najprvo na večja me*ta kakor Pittsburgh, Cleveland. Detroit, Milwaukee ni Chicago. Ta mesta morajo imeti shode v nedeljo že te razlogov, ker bo imel tam sodr. Kriistan po dva, do tri shode, kar v mali naselbini ni potrebno. Sodr. Kristan lx> najprej govoril v Pittsburghu dopoldne sloven-sk o, popoldne 'pa hrvaško. I stota-ko ibo v Clevcfiandu, kjer bo govoril pred^poldne hrvatsko, popol-Ine slovensko in zvečer tudi v Colli n wood u. Ta dejstva uteme-jujejo akcijo, ki jo je zavzela eksekutiva. Klubi, ki so blizu mest. kjer se vrfii Kriliš nov shod, imajo torej -priliko, iti na shad. Kdaj in kje sev rše shodi bo razvidno vsak teden h Proletarca, Radnič-ornoč po litičnim preganjencem in drugim kulturnim» podjetjem, ki trpe za dnji čas vsled madžarske tiranije na Hrvatskem, poslal $105.25 kot tretji doli aibrane svote. spadajoče stranki, ki je podpisala sporazum no tozadevni manifest proti mad žarski tiraniji v Hrvatski, — se nalaga tajniku, naj svoto odpo sije sodr. Viljem Bugšeku v Za greh. Sklene «e dalje, da se vse toza devne svote, ki bi se nabrale v ta namen, pošlje direktno na zvezne ga tajnika F. Petriča 111. N Market Str. Dalje se sklene, da se novci, ki so bili vrnjeni po komiteju za kampanjo, nalože v poseben agi tacijski fond; istotako gre vsake tri mesece v ta fond 20% od svote, ki jo dobe osrednji narodni odbori od zveze. V kakšne svrhe se izdaja ta denar, določa od časa do časa eksekutiva. Tajnik Petrič poroča, da je glasovnice za odgotlitev 2. kongresa ter za podaljšanji» roka prispevkov za pokritje stroškov tega kon gresa vrnilo 42 klubov, in sicer je glasovalo, da se kongres odgodi na božične praznike 1912 40 klubov;— proti 2 kluba. Za podaljšanje roka za prispevke v pokritje stroškov kongresa je glasovalo za 41 klubov, ne pa 1 klub. Oba predloga sta torej sprejo !a po ineijativi eksekutive z abso lutno večino glasov. Drugi naš k m gres se torej vrši letos na Bo žiČ v Milwaukee, Wis. Tozadevni posebni prispevki ge začno pobi rati s 1. septembrom t. 1 Prihodnja seja eksekutiva se vrši z ozirom na prireditev dnevnega reda in drugih važnosti ra di kongresa, v pondeljek večer dne 10. augusta t. 1. v navadnih prostorih. Prihodnja seja eksekutive se >kim klubom direktivo, da prire-!e prvo nedeljo v novembru t. 1. skupno zabavo z igro in koncertom. vsled česar ^e nalaira vsem čikaškim klubom, da volijo po tri člane v veselični odbor, ter da se sporazumno iznajdejo za nadalj-no delo. Tajništvo zveze. DELAVSKA STRANKA. Karl Kautaky. NOV KLUB se je ustanovil v Sweeiwater, Wvo. z 26 člani. Tajnik kluba je •Ter rej Bajti a. ZA JENNY LIND ARK. Vse sodruge *oc. kluba štev. 83. •1. S. Z , opozarjam, tla naj se pol-noštevilno udeleže redne mesečne seje, dne 18. avgusta ob i), uri do. poldan v prostorih sodr. Fr. Stu-cina v Jenny Lind, Ark. Frank Porenta, tajnik. ZA PITTSBÜRO, PA IN SO-SEDNE NASELBINE. IZVLEČEK VAŽNIH SKLEPOV NA SEJI EK8EKUTIVE J. 8 Z. DNE 5. AVGUSTA 1912. Navzoči so bili: Fr. Podlipee, Joie Zavertnik st., Th. BeSenič!.. Rads Teofonov, V. Tomašek, M. î vsakovrstna zabava. Ttigoslov. Had. Pjev. i Tainbu-raško društvo "Bratstvo". N. S. Pit. sburg ter Jugoslov. Soc. u-druženja : štev. 12. E. Pittsburg; ste V. 16. Cl a i rt on ; štev. 51. Mo-nessen : štev. 57, S. S. Pittsburg; štev. 70. Large; štev. 75. Kanki-na; štev. 77, MeKees Rocks, in štev. 78 A m bridge. Pa., priredijo nedeljo 18. avgusta skupne IZLET — PIKNIK na farmo Dew - Grove v Mil vale, Pa., kjer "Bratstvo" običajno prirej« svoje pikinike. Sodelovali bodo štirje pevski in «tirje tambufaski Zibori. Glavni govornik na izletu bo sodr. Cvetkov iz Detroit-a, Mich. Poleg petja, godbe, in plesa bo še druga Delavski razred še nima v vseh deželah teh življenakih pogojev, skoro nikjer pa jih nima v zado stili meri; že priborjene mu sku šajo povsod poslališati. Delavske mu razredu je treba dolgih, požr tovaluih bojev, da si pribori in o-hrani potrebno politične pravice. V začetku političnih bojev so proletariatu njega nalogo tupa-tam olajšali boji med posedujoči mi razredi samimi. Induistrialni kapntalisti, trgovci, posestniki, dvorili, absolutistični razredi itd. se zelo pogosto hudo spro uied sa bo. Vsakteri teh razredov išče v takih okoliščinah zaveznikov, ki jih skuša pogovoriti s to ali ono majhno koncesijo, da se mu pridružijo. Po izvojevani zmagi za veznika potem često osleparijo za njegov delež plena; na drugi stra ni pa je bila kaka politična stranka tudi pogosto prisiljena, tla je dovoJila enemu . izmeti spodnjih razredov pomembno politično pra vico in sicer zategadelj, ker mu je s tem omogočila, da je njej sami izkazal važne usluge. Gospodujoče stranke so dovolj pogo«to apelirale na proletariat, same »o ga tirale v areno političnih bojev. Dokler proletariat ni dospel do samostojne politike, so ga smatrali za čredo, ki pri volit vah slepo gflasuje na njih ukaz, ki se da izrabljati prav tako kakor kmetje in malomesčani za to, da dela štafažo lastnim 'izkoriščevalcem. In v resnici je dovolj |>ogo-sto opravljal ta posel. Toda interesi proletariata in interesi bu rž vazi je so si preveč nasprotni, tla bi bilo možno -politična stremljenja obeh razredov trajno združiti. Prejalislej mora v vsaki deželi kapitalističnega proizvajanja udeleževanje delavskega razreda na politiki privesti do t je, da se proletariat loči od meščanskih strank in ustanovi samostojno stranko, delavsko stranki), To je samoposebi umljivo in ne potrebuje po naših izvajanjih o interesih, stremljenjih in nazi-ranjih obeli razredov nikakega nadaljevalnega ra/.jasnjevanja. Kdaj pride proletariat v kaki deželi do odločilnega koraka, tla odreže zadnjo vez, ki ga politično veže v meščansko družbo iz ka-tere je izšel, je odvisno predvsem od višine gospodarskega razvoja dot ione dežele, ki pred vsem določa obsežnost, moč in enotnost proletariata. Toda še cela vrsta drugih pogojev je. ki so pomembna za prejšnje ali poznejše udej-stvovanje politične samostojno^i delavskega razreda. Zlasti moramo omeniti dva pogoja: višina vpogleda delavskega razreda v politične in gospodarske razmere in pa politika meščanskih strank napram delavskemu razrtnlu. Oba dva pogoja sta bila doslej na Nemškem posebno ugodna poli ioni ločitvi delavcev od buržvazije. mnogo ugodnejša kakor v katerikoli veliki državi tako je prišlo do tega, da v Nemčiji delavsko gibanje z ozirom na samostojnost anje posameznih dežel. Kapitalističnega proizvajanja v samostojno delavsko stranko, vendar ga v vsaki teh dežel nujno rodi gospo-larski razvoj. Vsaka politična stranka si pa mora postaviti za svoj cilj j>olitie-no gospodstvo. Gledati mora na to. tla napravi državno oblast u-služno sebi. to se pravi interesom razreda, ki ga zastopa, gledati mora na to, da postane gospodujoča stranka v državi. S tem, tla se organizira delavski razred za samostojno stranko, mu je nujno začrtan ta cilj, in prav tako nujno »o pro\m\«čil gospodarski razvoj, da ga doseže. Kakor pri ločitvi delavcev od meščanskih strank. Ker je cisti dobičefc te prire-ditve namenjen jugoslov. socialističnemu časopisju v Ameriki, se vsi zavedni delavci vabijo na ta izlet! Kažipot: Vzame naj se samo Mili vale karo. katero je dobiti na 6. ulici v Pifctdbu.rgu, ali pa na Ohio St., v N. S. Pitssburg. VIjati se je do kraja linije in od nje je kreniti na levo in v nekaj minutah se dospe do omenjene 'arme. tudi tu tisti čas, ko so to zigodi ni odvisen le od višine industri. skega razvoja dežele, ampak po leg deduje »odoločajoč še cela vrsta drugih razmer narodnega in mednarodnega značaja. Tudi tia eni, kako se ta pojav izvrši, je lahko zelo različen. Nihče pa ne mo re dvomiti o naravni nujnosti končne zmage proletariata, nihče, ki je zasledoval gospodarski in polrtiški razvoj moderne družbe zlasti v teku zadnjega stoletja. Med tem, ko proletariat vedno bolj raste z ozirom na obsežnost, politično moč in gospodarsko nuj nost. medtem ko ga vzgaja razredni boj k solidarnosti in disciplini ter mu razširja obzorje, mec tem ko neprenehoma raste obseg in enotnost njegovih organizacij, medlem ko je v okolišu kapitali stičnega proizvajanja vedno bol. najvažnejši in slednjič edini delovni razred, od katerega rok je odvisna vsa družba, se prolletaria-tu sovražni razredi po številu ve dno bolj krčijo, znatno izgubljajo morahio in politično moč in ne postajajo le odveč, ampak deloma naravnost ovira za razvoj produkcije, ki zajde pod njih vodstvom v vedno pogubnejšo zmedo in rodi vedno neznosnejše razmere. Spričo tega ni dvomiti, na katero stran se bo slednjič nagnila zmaga. Že davno je zgrabila pose dujoče razrede groza pred njih bližajočim se koncem. Nočejo si priznati brezupnosti svojega po ložaja, skušajo ga prikriti z lažjo in razposajeno radostjo; sami se slepe, da ne vidijo prepada, ki mu hite naproti, in ne opažajo, da pospešujejo z oslepljenjem samega sebe svoj propad in ga delajo še pogubnejšega. Proletarijat kot najspodnejši izkoriščevanih razredov — capin Mki |yroletarijat se ne izkorišča, spada sam med parasite — pa ne more gospodstva. ki ga osvoji, porabiti za to, za kar so ga porabili drtugi razredi pred njim. da od vali breme izkoriščanja na druga ramena in napra/vi varnega sebe za izkoriščujoči razred. Gospodstvo mora porabiti za to, da napravi konec svojemu izkoriščanju in obenem slehrnemu izkoriščanju v meščanski družbi. Korenina njegovega izSkorišoanja pa je zasebna lastnina proizvajalnih streti stev. Pcoietait i jat bo odpravil izkoriščanje samo tedaj, če odpravi zasebno lastnino, fv breeiastni štvo proletariata omogoči, da se proletariat pridobi za odpravo te zasebr\e lastnine, tedaj prisili nje ga izkoriščanje proletariat do toga, da izvrši to odpravo in posta vi na mesto kapitalističnega pro izvajanja zadružno. Videli smo, da zadružno proizvajanje pod gospodst vom blagov ne produkcije ne more postati splošna oblika produkcije. Da se zadružna produkcija splošno po-s:avi na mesto kapitalistične, je ne» «hliodno potrebno, da stopi istočasno na mesto produkcije za trg — blagovne producije — produkcija za skupnost in pod nadzorstvom skupnosti. Socialistična produkcija je torej nujna posledica zmage proltariata. Če bi svojega gospodstva v državi ne hotel zavedno porabiti za to, da se polasti s pomočjo državne oblasti produkcijskih sredstev in nadomesti kapitalistično blagovno produkcijo s socialistično, tedaj bi jo rodila slednjič logika dejstev seveda morda šele po marsikakih zmotnjavab, blodnjah in nepotrebnih žrtvah, po brezkoristni porabi časa in moči. Toda prišla bo in tudi mora priti socialistična produkcija« Nje zmaga je neizogibna, brzko podane neizogibna zmaga proletariata. Prolctanat mora delati na te, da izrabi svojo zma»go v odpravo svojega izkoriščanja in tega cilja ne more doseči drugače kakor s socialist, produkcijo. Gospodarski in politični razvoj sam nudi v velikih pod-jetih, karteliii. državnemu gospodarstvu prve prilike za to. on sam bo vodil proletarijat v smeri socializma, ra/ibil bo slehrni drug poskus zmagovitega proletariata, da bi se gibal v drugi smeri in tako *>o slednjič proletariart' sam nastopil pot socializma, če bi ji bil morda v začetku nenaklonjen. Nikakor pa ni pričakovati, da 'bi zavzel proletariat katere dežele taflco odtklonjajoče stalisee, če je slednjič prišel do gospodstva. To bi se ne reklo nič druzega ka kx>r da jo ostal v svoji z*vesti in1 svojem znanju n« otnaiki stopnji medtem ko je dozorel gospodarsko, politično iu moralno v moža ki ima mo5 iu zmožno*, dtt pre] maga «voje mogočne zav«uike in • vsili svojo voljo. Tako nernamerje v razvoju pa je ravno pri pi^. tariatu skrauio neverjettno. Pogo-ato s in o že opozarjali, kako se v proletariatu, bržko so je dvignil iz svojega prvotnega ponižanja, v-l sled razvoja strojev pojavi teoretični zmisel, dovzetnost za velike, čez okolje trenutnih interesov leže če probleme in cilje, ki bi jih za-1 man irikali pri drugih delovnih razredih preiti njim in nad njim. Obenem pa gre tudi gospodarski raizvoj današnje družbe tako naglo svojo pot in te izraža v tako nenavadnih ogromnih pojavih, da ga spozna tudi nepoučeni, kakor hitro ga opozorimo nanj. In te opozorit ve ne manjka, zakaj obenem je postal tudi vpogled gospodarski razvoj in v vse gospodarsko življenje nenavadno glo* in daleko^ežen, vsled nadaljeJ vanja od meščanske klasične ekoi nomije začetega dela po Karta Marru Vse sc u lružuje. da napravi bo« jujoči se proletariat skrajno spre. jernen za socialistične nauke. Socializem p.oltariatu ni nikakšno poslanstvo nesreče, ampak vesele poslanstvo, nov evangelij. Gospo« dujoči raz mi; ne morejo prianat socializma, ne da bi izvršili mo al ni samomor. Proletariat zaje ma/iz njega novo življenje, m>v( moč, navdušenje in upa-polno ve olje. In do takega nauka naj b -il trajno nebrižen ali naj bi g) celo odklanjal? Kjer pride do ustanovitve sa mostojno delavske stranke, ni.ui zavzeti z naravno nujnostjo pre jalislej socialistične tendence, č ni že otl svojega začetka prepoji / njiup, mora se slednjič razvid socialistično delavsko strairkol v socialno demokracijo. Natanko so začrtane meje oko lišem, v kate*:h pridobiva soeial na demokraciji -voje bujevnin kratko sr «la izraziti vsebini naših zadnjih izvajaj z naslednji mi besedami: bojujoče, pol iti« n< sflinoz;"vestne plahti -indu^rjaln ga proletariata so nos tel ji ^ocia isti«"-in'ga gibanja. (Vin bolj n raste vpliv proletariata na njernj sosedne družabne plasti, čem bol vpliva na njih čutenje in rnišlje nje. tem bolj prihajajo tudi t v socialistično gibanje. Razredni lx>j proltariata ima z svoj naravni cilj socialistični produkcijo; preje ne more bifl pri kraju, dokler ni tia dosežni Kakor je gotovo da more biti prrj etariat slednjič gospodujoči ras red v državi, prav tako je gt>tovj tudi zmaga socializma. Kako trda prede chikaškemi časndškemu tnistu kaže dejstvi da se ta trnst poslužuje deklil *>ri razpečevanju svojega, skabr koga časopisja. Kar stavkokašfc 44 newsboji s pomočjo policij ne morejo doseči, to naj do*< žaj ženske s "sladkimi nasmehi! očarujočimi pogledi" m miloif nečimi prošnjami". Chicaško J avstvo j»a je gluho za vsn to "-4 do" i ? i odi čno odklanja s k al sko" * časopisje. Vlaila je poslala vojaštvo ni radarje v Paint Creek. \Y VI ker rudarji nočejo stradati pol" napornega vsakdanjega dela; da kapitalistična vlada tfdi v avcih, ki se bore za vsakdaJ kruh. javni varnosti nevarno lal, katero je treba pobiti in streljati kakor krvoločne zv< udi kapitalističnega gospodst^ (>o enkrat konec! STE ŽE SLIŠALI KAJ O DRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH. Kdor se želi poučiti i»tančni o zadružnih podjetjih, — kar treba znati vsakemu, ki se štej naobraženim naj nemudoma ni Či knjigo "ZADRUŽNA PRODAJALNA' ALI KONSUM", ki io je založila slov. sekcija J CENA KNJIŽICI JE 15c ENI POŠTNINO in se jo naroča pl upravništvu Proletarca. 2l| Bine Island Ave., Chicago, III. Trgovci knjig dobe popust. Dolžnost vitkega socialista Ju j podpirati svoje časopisja Agitf rajte za "Proletarca". Pridobili mu nore naročnik«. Iz naselbin. Bridge, Iowa. — Štiri leže naročnik "Prolletarca", poznam list ter vem, da pri-najboljfte berilo za delavce vsemi »lov. listi v Ameriki, ne prinaša vsakdanjih no-iz starega kraja in ga zato neue marajo.; a če vzamemo te brezpomembne novice za de-%refc vsakih koristi, ker tlele prav ničesar na nauči iz kar bi mu moglo koristiti za nje njegovega bednega a. Slovenski delavec naj ita še toliko novic iz stare-kraja, ako ne bo čital, kaj in mora storiti, da ae mu bolj-ilo kot «e mu, bo vsled hitro e draginje vedno na slab-stališču. Tukajšnji tflov. de-često pomilujejo svoje sta-e tovariše v starem kraju, isti tako slabo zaslužijo. Pri pa ne pomislijo, da bi se ame-im delavcem ne godilo dosti bolje, ako bi ae tudi delavci drugih narodnosti zanimali samo za starokrajske novice. Vzrok, da so delavci v Ameriki bolje plačani leži v tem, ker so ameriški delavci dobro organizirani v unije in ker vaelej in povsod gledajo za iz-boljšanje svojega položaja. Kako slabo se godi nekaterim delavcem v Ameriki zato, ker ni1*) organizirani in ker ae zanimajo za razne brezpomembne stvari, kažejo sramotno nizke plače tkalcev v Lawrnece. Mass. in drugih vzhodnih državah, kjer mora cela družina delati za $8.00 na teden. Vsi ti tkalci so prišli i/. Kvrope in so 1 se ravno tako malo zanimali za iz-| boljšanje svojega položaja, kakor I ae malo zanima večina slovenskih I delavcev. Ako se slov. delavcem I bolje godi, kakor onim tkalcem, I ae imajo zahvaliti zavednim delavcem drugih narodnosti, ki so s I svojim neprestanim bojem svoje izkoriščevalce prislili, da so jim dovolili primemo zboljšanje. Ko | bi ne bilo v Ameriki delavskih or-i ganizacij, gospodarskih in političnih, tedaj bi se vsem delavcem tako slabo godilo, kakor omenjenim tkalcem. Iz tega je razvidno, da zajemajo slovenski delavci iz sklede, katero so drugi napolnili. In ako so nezavedni in brezbrižni za to ker se jim dobro godi. s tem vtoonih pomislekov, stopite v vrsto zavednih delavcev, naročite se na Proletarca samo sa pol leta in •poznali bodete svojo zmoto; odprl se bo pred vami novi svet! — B. Lom bar. Newburg, Ohio. — Kot nekdanji kanaaski premogar hočem nekoliko poročati o delavskem gibanju v Kansasu. Kak-mr vse kaže, bodo aodrugi v okraju, kjer živijo alovenski pre-mogarji, izvolili soc. kougresina-na. To samo na sebi kaže. da morajo biti delavci onega okraja zavedni in dobro organizirani. Tudi slovenski delavci so vedno v prvih vrstah razrednega boja, o čemer naš delavski \mt "l*roleta-rec" najbolje priča, kajti ta list je dobiti skoro v vsaki hiši in delavci ga z največjem zanimanjem bero. Drug dokaz za zavednost naših kansaskih sodrugov so šte-viiui prispevki za "moža z batom". Vsled teh vrlin lahko ste jemo sl-C(v. naselbine v Kjmsasu med najbolj razredno zavedne kar je vsekakor čatstno za naše kansaske sodruge. Slovenski delavci v Kansasu, 1 tako naprej po začrtani poti. Ne ustrašite se nobenega truda, no benih zaprek, nobenih žrtev! Va še delo že sedaj rodi najlepše sa dove, še lepše pa bo, ko ae bodo vam pridružili tudi -oni delavci, ki so še nezavedni in malomarni za delavski boj proti izkoriščeval nim kapitalistom, ki v svoji veliki po ¿resnosti ne poznajo nobenih mej v ropanju delavcev njihove ga zaslužka. Letos •so predsedniške volitve Vsi delavci imajo najlepšo prili ko, da protestirajo proti sedanje mu kapitalističnemu sistemu tem, da oddajo svoje glasove za socialistična kandidata, ki moreta in tudi bodeta dobila toliko glasov, da bodo» nasprotniki za vselej zgubili misel, da so soeiali '•tični nauk: samo prazne sanje nekaterih prenapetežev. Zatorej je nas vseh dolžnost, da storimo kar je v naših močeh, da bo naša novemberska zmaga kar najsijaj nejša! Newburg je velika slov. našel bina. ki pa še vedno spi spanje položaj in da gredo na delo in v boj za svoje laatne koristi. Zatorej soc. klub Štev. 83 v J. Lind, le vrlo naprej po začrtani poti. V slovo kličem vsem prijateljem in znanem: Zdravatvujte! — J. Skerjanc. mračnjaštva, d asi so že vse njene sestre, kakor Cleveland, Collin 'pokažejo, dâ~ni»o vredni tega." Za" I ™od,. Euelid, Barberto« in druge to je dolžnost „vsakega sloveifcke- Prebwiik\/ Življpnju ™v*d«»sti ga delavca, da sledi zavednim delavcem drugih narodov, se pridruži njihovim organizacijam in nji- in napredka ter ustanovile zato potrebne postojanke — soeiali stične klube! Tudi Nevvburg se hovemu boju. Glasilo slovenskih «nora prebuditi in stopiti v vrste zavednih delavcev pa je "Proletaree"; zato mora vsakdo, ki se š4eje za zavednega delavca, citati ta list. Delavske razmere so pri nas ze-J lo slabe, kar dokazujeo tukajšnji številni brezposelni delavci. Kolikor je meni znano. Sloven cev v tej državi ni veliko. Po mo- drugih zavednih slov. naselbin Na delo torej, na član vsi oni. k čutite, da se vam v sedanji človeški družbi godi velika krivica, k sprevidite. da ste vi, delavci, tisti ki ustvarjate bogatstvo vsega sveta, ki uvulevate, da vas kapitalisti ropajo vašega zaslužka, da dobite namesto ceflega zaslužka sa jem mnenju je temu vzrok trd in|™0 V?!n? vsi ,,a nizek premog, kajti redko se dobi, da bi meril čez 48 col. V tej okolici so štiri kolonije, v katerih je vsega skupaj kakih dan! Na delo! K sklepu se zahvaljujem svojim kansaskim tovarišem za gan Ijivo slovo, katero so mi priredili 1200 premogarjev. Po narodnosti in katero mi ostane v vednem so večinoma Švedi in Hrvatje, spominu. Pozdrav vsem čitate- Slovencev nas je vsega skupaj 17 ljem "Proletarca" — Anton Tom- družin in 21 samcev. Slovenci se 6014 Glass Ave. N. E. Cleve slabo zastopijo med seboj, keri^nd, Ohio. manjka med njimi izobrazbe in zavednosti. Položaj mora biti vsakomur jasen, ako povem, da vse- Jenny Lind, Ark. — "Danes tukaj, jutri tam", tako nekako ga skupaj hodi sem 1 Proletaree pravi pesem, katera zame velja in «k"Glas Svobode". Ako prideš v P°Tni mfiri- Tako se^aj tu v njihovo družbo ne slišiš druze-ga kakor: kdo je bil vojak v starem kraju, kdo je bil večkrat zaprt, kdo je bil tepen in kdo ne I doli v Arkansasu, v tej žareči in pekoči državi, kjer se človek potj po celih 24 ur na dan. Delavske razmere v tem kraju itd. Za pogovor o delavskem I še niso tako slabe, delajo po tri in •vprašanju so nezreli. Zadnji me- štiri šihte na teden, a delo se tešeč sem se podal na agitacijo za ;/ko dobi. V nekaterih rudnikih s. "Proletarca". Pridobil Rem mu odslovili vse delavce. dva nova naročnika s težavo. Ti ljudje sploh nočejo nič slišati o kakem napredku. Vse kaj druze-P« je, kadar so pri sodčku pi-ve, tukaj so vsi socialisti, pa se kako navdušeni in vedo več o socializmu kakor sodrug Berger. Toda vedite, delavci, da brez či-tanja soc. časopisja in knjig, ni socializma. 1 Kako bridko se maščuje ta ne zavednost in brezbrižnost nad delavci samimi, kaže štrajk. katere-Its so mpseca julija uprizorili v [*oaedni koloniji, ko so zahtevali "ingle work". Po wdmih dneh se vrnili brez uspeha nazaj na A in kompanijski baroni so ka-ovali vsakega za 10 dol, zato, *r sc. zaštrajkali. Toda vse to ni izučilo. Ae naprej ostajajo *zhrižni za organizacijo. In po-pa Je vprašujejo čemu mi bo-" Proletaree", čemu sociali-m! t Delavci, otresite se vseh neopra- Kar se tiče mišljenja so tukaj šnji sloiv. delavci zelo napredni. Kakor znano, so preti kratkem ustanovili soc. klub. ki ima že prav lepo število članov, kar kaže, da vedo ceniti pomen socializma za rešitev delavcev iz sedanje kapitalistične sužnosti. Brez dobre organizacije je nemogoče uspešno se bojevati proti nenasitnim izkoriščevalcem delavskega razreda. Delavci se morajo začeti sami brijrati za svoje koristi, ako hočejo, da se njih sedanji bedni položaj res izboljša; do sedaj so delavci v svoji nevednosti prepuščali svoje koristi svojim izkoriščevalcem. Tako so delavci pljuva li na svoj krožnik, kajti republikanski n demokratski politiki so skrbeli le za kapitaliste: koristi delavcev so jim bile dev<"ta briga. Ta brezbrižnost delavcev od strani delavcev je pravi vzrok sedanje bede med delavci. Skrajni čas je, da spoznajo delavci stoj Roundup, Mont. — Ker se,nihče drug ne oglaui iz nase naselbine v Proletarcu. sem primoran po razmerah oglasiti se jaz, aicer bodo naši sodrugi in čitatelji "Proletarca" mislili, da smo o "Kresu" zmrzurili. Sicer so tu tako slabe delfvske razmere, da bi ne bilo prav nič čudnega, če bi enega za drugim od tu slana pobrala Toda na poziv zmagoslavne "Pro" letarčeve armade" se je tudi tu pri nas kljub slabim razmeram o-glasilo lepo tševilo "frajviligar jev", ki so spravili skupaj $13.37 ter tako za nekoliko stopinj pove čali 4 4 Proletareevo" življensko si lo katero rabi pri povečanju taso nujno, tem nujnejše, ker smo tu kajšnji zavedni slov. delavci, četudi nas ni dosti, zato, da bi nam ta priljubljeni delovski list čim prej začel dvakrat na teden izha jati in ne enkrat na osmih straneh. Ako bi izhajal dvakrat na teden, nam bo lahko prinašal več dnevnih novic, kar mu bo prine slo dosti novih naročnikov, ker ima vsakdo raje list, ki izhaja dva krat na teden, kakor pa list, ki izhaja enkrat. Tudi agitatorjem bi bilo delo «zelo oJajšano, ako bi list dvakrat na teden izhajal. K sklepu poživljam še enkrat vse volilce za povečanje "Proletarca", da glasujejo za dvakrat na teden. — S soc. pozdravom Martin Meznarič. "Mol z batom" s 84 nab. polo. — Nabiralec: Fr. Rugelj, Pitt» burg, Kana.: P. Krašovec, liadley, Kans. .10 John Dolenc .............25 M. Prece.................10 Mary Birk ...............10 Anton Gregorčič............25 "Mož z batom" t 85.-88 nab. polo. — Nabiralci: And. Vidrich, .Jak. (Kocjan, Fr. Podboj in Fr. Pavlovčič: Joe Lovko, Conemaugh, Pa. .25 Jak. Suli« doJnik...........25 os Girard, Ohio. — Pošiljam vam malo svotico za povečanje "Proletarca". C Imena na drugem mestu.) Poslano, sem nabral na gozdni veselici društva "Slovenski Narod", štev. 153 S. N. P. J. Voungstown, O. Da smo se izllor-no zabavali na tej prireditvi, bi bilo odveč posebej povdarjati, kljub v«em prijetnostim pa nismo pozabili na "Proletarca" in njegovega možička. "Revež" je že tako zdelan, da zasluži v polni meri "pension". Pri vsej njegovi slabosti je danes živahnejši pri udrihanju kakor je bil pred letom dnij. Kakor se je izrazil, je sedaj dobil potrebno prakso in ga nič kaj ne veseli iti v pokoj pred septembrom. Društvu Slovenski Narod sc Girardčani iskerno zahvaljujemo za uljudnost in postrežbo! — Pozdrav vsem socialistom — Anton Strah. TISKOVNI FOND. Prej izkazanih ........ $1155.68 "Mož z batom" z 81 nabiralno polo. — Nabiral Jos. Ferjančic na svatbi sodr. Mike Pretnarja v Tellerspringu, 111. And. Ilersio, Panama, Tli. Mike Pretnar ............ Frank Z imenu a n .......... Jos. Mekic .............. •los. Ferjančic ........... Jakob Janež .............. \. Dimež, Tellerspring, Tli Frank Lebar ............ J. Kak .................. Anton Juvančič .......... "Mož z batom" z 82 nab. polo. Nabiralec Anton Serjak, Sari Francisco, Cal.: $1.00 1.00 .25 .25 J6 .50 .30 M .20 .25 .50 1.00 .25 Louh Ju van ............ Ignac Malovašič ......... Ar ton Serjak ........... Za Moža z batom, lugslov. soc. klub, štev. 4 La Šalil 1.....................$5.00 I oh n Rogel, La Salle, 111 .. 1.00 Ant. Tomšič, Cleveland, O. .50 lohn Tomšič, Cleveland, O. 1.00 V. Wershnig, Seattle, Wash. 1.50 Wershnig, Seattle, Wash. 1 00 Jugosl. Soc. klub v Wauke- gan, 111.................. 3.00 Singer, Jenny Lind, Aik. .50 iOiiis Yeller nabral pri soc. klubu v Red Lodge. Mont. 5.35 Verbajs, Forest City, Pa .50 V. Velca. Milwaukee. Wis. .50 "Mož z batom" z 83 nabiralno polo. — Nabiralec: John Koejnn, 'ittsburg. Kans.: Tos. Snoj. Dunkirk. Kans. $1.00 •Yank Poterpin ........1.00 fohn Polanšek ...........25 Neimenovan ...............05 Martin Kmc ............ .10 Martin Smrekar .....;.....10 John Tržinar .............10 ohn Kocjan .............25 Ant. Tomšič, sedaj v New-burg. O..................50 Frank Žgavo Anton Sive .............. L. Lovko, Franklin, Boro. Josip Meie .............. Ig. Travnik .............. Gregor Čekada...........25 Anton Bajt...............25 P. Krpan, Beaverdale, Pa. Joe Likar Johni9town, Pa. ... Joe Marehel ............ J. Kastelic Conemaugh, Pa. Frank Mikulič ............ Frank Šuštaršič .......... Newyoreanka na počitnicah Josipina Krofina, Franklin Boro................... Mary Lovše.............. Poradeljkarji v Slov. Izobr. Domu i>o Vidrich-u .... Josip Ule................ Jurfj Ošaben ............. Jos. Dremelj iTonemaugh, Frank ftega............. Ivan Brie.................25 Ivana Merlak.............25 Jakob Kocjan ............ 1.00 Frank Turšič.............25 Anton Pristavec . [.........25 Math Urbas...............25 Jakob Gabrenja...........25 Anton Crbas.............1' Alojz Zalar ...............25 John Jernejčič...........2i Frank Pristavec .¡¿D .25 .25 .15 .20 .zft .25 .25 .25 JÍ .50 .25 .25 .05 1.05 K» .10 .10 .25 John Lužar...............25 Frank Pivk Fr. Meijak...............10 John Hostnik Math Komp ...........101 John Ravnikar Thorn Kobal ;............10 Jakob Oblak John Bučar ................10 Jakob Bradeáko John Puček...............15 Frank Mikílavéic Joe Črtalič...............25 Peter Tai» Martin Držanič...........25 Ignac Kogovšek Joe Gorišek...............10 Frank Kapla Joe Miklavčič.............25 John Kaučič Mary Miklavčič...........25¡Cha». Sefernaker Fr. Drnač ...............10 Anton Jurjevčič Math Hribernik...........25 Jakob Cofi Anton G radirk...........251 Charlie Couche Leo Zevnik .............. Fr. Prše ................ .25 .25 .25 .05 .05 .25 .10 .10 .25 .10 .25 .25 .25 ■I .10 .25Jakob Črnilogar . 25 .10 'Mož z batom" 97. nabirl polo. Joe Kreže..................10J Nabliralec I^ouis Korošec, Pueblo, Mož z batom" z 91. nab. polo. Colo.: Frank Drobnič.............25 Frank Žagar.............50 Anton Baje ............. Frank Sive.............10 George Ošaben...........2." Joe Meie ................ 1.00 Andy Drobnič.............25 Joe Debevc .............. .15 Math Pristavec .......... 1.00 Anton T'rbas .............2'. Tom. Pauflin .............50 Andy Udovič.............25 Tom Lovko ....____]......50 Frank Gnezda ...........25 Loii-9 Sierle, Dunlö. Pa. . . _ .50 M. Stritof .............. .50 A. Semnič, Franklin, Ik>ro. 1.00 Frank F*oank Žgavc ............ \nd. Vidrich ............ frank Livk ............... V.iiik Pavlovcie ........ "Mož z batom" z 89 in 90. nabiralno polo. Nabiralca Jakob irejc in Martin Novlan v La Salle, Hl.: Joe Grgovič ............ Tom Gol o bič............ August Bučar ........... Joe Mauser............. P. Rat/.man ............. Fr. PiniHt .............. .¿D .2 o .25 JMI • .15 .50 .25 .15 .2o .50 .25 .50 /J.) .50 .25 .10 .25 .50 .2;> .10 .If .K» .2> 1 00 .50 Jo .25 .10 .in .10 ..........10 ...........10 ...........10 ..........10 ..........05 ......... 25 Joe Hantar ..............10 John Vogrrč .50 John Bučar...............25 Fr. Grabner Fr. Knez ... Fr. Alauf ... .10 .10 .25 Jernej Oeepek .............10 Louis Dolenc .10 John Puček...............50 Joe Jakše ..... Lows KramaršiČ Fr. Livk ...... .........10 ..........50 ........10 Paul Berger...............25 Adoilf Sebat ............. Fr. Mreža r .............. — Nabiralec Ant. Strah, Girard, Ohio.: Ivan Vidergar ........ Jo«. Bucher............ Frank Geršek .......... Johu Rajšek ........... Fiančiška Strah........ Frank Bon ............ Ivan Galeti .. ......... Frank Anžur .......... Joe fVrtalič ............ Matija Leskovtic........ John Terne ............ John Les kovic ......... Iv|pravo za 1800 dolarjev. Veličina lote je 30% X 120. Zahtevam 400 dol. takoj, ostalo pa na lahke obroke. Kupec naj se takoj zglasi pri — J,eo Sagadin 492 Manitoba Street. — Milwaukee, Wis. Hrana in jetika. Podlaga jetiki je slaba prebava, ker prebavljalni organi neče-jo več redno delovati. Zdravnik se trudi, da ustvari v bolniku do-.50 ber a|Kiti>t, da organi .zopet nor--Mmalno delujejo. Zdravnik f>ošlje bolnika v zdrave kraje, zapove • mu, da mora biti na solncu itd. 2f John^ Weseü ..............25 JetikBt ka(íftr pryi¿ pHme ka. se da ozdraviti, in najboljše •!0 zifravilo je hrana. V mnogih slu-•10 čajih je zguba ape?tita prvo zna- f1 rank Kastelic Zupančič (\n'1on Gracar ' ra n k 1 rt ................25 nienjp te grozne bolezni. Najbol-je !?*'fQ ...............25 zdravilo za njo je Trinerjevo M Supanek ..............20 ameriško grenko vino. To očisti Albert Zauh, .............^ pi^bavljalne organe, jih naredi Mož s batom" s 96 nabiralno sposobne za delo in poživi živce, polo. Nabiral Frank Hostnik v K.|Po lekarnah Jos. riner, 1333—39 .10 .10 Palestine, O.: So. Ashland Ave. Chicago, lil. Avstr, Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Ki Podpreds.: FRANK AUQUST1N, Box 360, W. Mineral, Kan«. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kan«. Blagajnik: PRANK STARČIČ, Box 245., Mulberry, Kan«. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGR AC J URSE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. .JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUÔTVIH A. S. B. P. D. V MESECU JULIJU T. L. Novo ustanovljeno društvo št. 21 v Witt, 111. » _Torej je domenjeno - preselite v mesto k menit Molče ie prikimala z glavo. — Kdaj t Pridite kmalu 1 — je prosil in mehko dostavil: — Skrbi me za vasi Začudeno ga je pogledala — kaj mu je do nje? Skloni v fti glavo se je v zadregi smehljal. — Ali imate denar t — je vprašal in povesil oči. — Ne! Urno je izvlekel mošnjiČek iz žepa, ga odprl in ji ga pomolil: _ Tukaj, prosim, si vzemite... Mati se je nehote zasmejala in rnajaje z glavo je pripomnila: _ Vs« po novem! Celo denar nima vefc cene! Ljudje za denar vse store, svojo dušo prodado ... a aa vas je — kup papirja in bakra... kakor da jih le iz usmiljenja do ljudi nosite pri sebi... Nikolaj se je tiho zasmejal. — Strašno neudobna in neprijetna stvar je denar! Neprijetno ga je sprejemati m dajati... Prijel jo je za roko in krepko Zastonj ne bom jedla kru- stisnil in prosil še eukrat: ha ... — je pripomnila mati. Če bodete hoteli — delo se že najde,! — je dejal Nikolaj. Zanjo je bila s pojmom dela nerazdružno spojena predstava potni lov al... Torej prav kmalu, kaj ne? Kakor zmerom je tiho odšel. Spremivsi ga, si je mislila: — Tako dober človek — pa ni Ant. Haufptman, Antonija Hauptman, Loid Windbichler, A-lojs Šuma k, Mih. Hauptman, Fr Proha&ka, Mary Pioliaska, Math. Kaučič, Kari Smkovec, Alojs Pir-man, Anton Jansač, Fr. Krivec, Ant. Fakenberger, Jakob Bre-gant, John Repohisky, Ant. Ko-lenc, Alojs Vodišok in Milan Marcelia. Društvo šteje 16 članov in 2 članice. Novo pristopli člani in članice: K druatv. št. 5. Peter Tomšič in Louis Payer. K društv. It» 10 John in Adele Pieak. K društ. 11. Fr. Okoren in Josef lladalin. K društ. št. 14 Max J&rčin. K društ. št. 15 Mary Sainadosi. K dmst. št. 16 Josef Železni k Ignac Košir, John Hribar in John Zameri. K društ. št. 17 Terezija Wilfan.« K driest, št. 20 !Josef Železnikar, Frank Bergan t m Alojs Campa. Prestopli člani : Od dr. št. 2 k dr. št. 4 John Deieman, in k dr. št. 8 Jo«. Indi-har. Od dr. št. 6 k dr. št. 7 John Pugl. Od dr. št. 6 k dr. M. 11 An. Dell Antonio. Martîa Roini-s A. Reinis, Em. Albertini, Ferd. Al-bertini, in L. Stembauer. Od dr. št. 12 k dr. št. 8 J. Zupan. Suspendirani člani: Pri dr. št. 2 T. Oosh, Peter Gosh in F. Stampfl, pri dr. št. 4: Fr. Zupančič; pri dr. št. 11 Josef Fidel in John Lapajne; pri dr. št. 16: Peter Sknfca. Isključeni člani (ca): Pri'dr. št. 2: M. A. Genser; pri dr. št. 3: Leo. Jarela ; pri dr. št. 4 Stefan in M. Milavc in A. Oldinger; pri dr. št. 7 Ant in Ter. fcu-srtaršič ; pri drj št. 9 John in Fr. Pistotnik; pri dr. št. 11 Jakob Bo-gio, M. Žnidaršie, in G. Longo pri dr. št. 16 A. Raspotnik in F. Go-foel. Umrli član: Pri društvu št. 6, Yale, Kans.: Frank Spec umrl 16. julija t. 1. v starosti 42 lot. Uzrok smrti: ubit v rovu. 6. avgusta 1912. John Černe. gl. ta j. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorki j. (Dalje.) o delovanju sina in Andreja « tovariši. Približala se je Nikolaju. pogledala mu v oči in vprašala : Ali se najde t Sama ni videla — ali se čudi temu, ali ji je le neprijetno... II. Četrti dan \>o njegovem obisku se je napotila k njemu. In ko je — Moje gospodinjstvo je maj- h,il voz z dvema koveegoma že iz hno, samsko... predmestja na polju, se je okre- — O tem ne govorim, na go- nila in začutila, da za zmerom za-spodinjstvo ne mislim! — je tihoh>ušea kraj najtemnejšega in naj-dejala ona. — Na družabno delo težjega svojega življenja, kjer je mislim ... Otožno j« vad&aBs — užaljena je bila, da je ni razumel. On je vstal in dejal zamišljeno: začelo drugo — pisano, dni pozi rajoče življenje, polno novega gorja in radosti. Kakor ogromen. temnordeč — Tudi družabno delo najdete, pajk se je razprostirala na Črui, če se vam zahoče. sajasti zemlji tovarn«, moleč vi- V njej se je urno pojavila pre-Loko k nebu svoje dimnike. K prosta in jasna misel — enkrat je njej so se stiskali enonadstropni že pomagala Pavlu, morila se ji delavski domovi. Sivi in potlaee-posreči tudi vdrugičt Čim več Lj s0 se gnetli kraj močvirja in ljudi se loti njegovega dela, tem tožno gledali drug na drugega z jasnejša bo njegova resnica. O- ¿robnimi, kalnimi očmi. Nad nji-gleduje dobri Nikolajev obraz, je mj se je vzdigovala cerkev, tudi čakala od njega sožaljnih besed tem-nordeča, in nje zvonik je bil o Pavlu, o Andreju m o sebi, a I manjši kot f a briški dimnik. Nikolaj se je zamišljeno prijel za brado in dejal Mati je vzdihnila. j »opravil a ovratnik svojega jopiča, ki ji je Ako bi mogli pri obisku zve- uavil grlo; bridko ji je bilo okoli srca, ali ta bridkost je bila suha kakor prah razbeljenega dne. — Stopaj! — je za mrmral voznik in mahal z vajeti po konju. deti od Pavla naslove kmetov, ki so prosili za časopis ... — Poznam jih! — je veselo vzkliknila mati. Vem, kje so in vi se I kom je bil gost plot in v okna treh itzb so sveže in prijazno gle dale veje španskega bezga, akacij, srebrno listje mladih topol. V izbah je bilo tiho, čisto, po tleh so se molče planile sence, ob stenah so se vlekle police, tesno obložene s knjigami, portreti strogih. resnih ljudi. — Ali vam bo udobno tu T — je vprašal Nikolaj in peljal mater v neveliko izbo z enim oknom na ograjo, z drugim na dvorišče, h travo obraščeno. In tudi v tej izbi so bile vse stene zadelane z omarami in policami knjig. — Raje bi bila v kuhinji! — je dejala mati. — Kuhinja je svetla, čista . . . Zdelo se ji je, kakor da bi «e bil prestrašil. Ko pa ji je nerodno in v vidni zadregi odgovarjal in se je ona udala — se je naenkrat razveselil. V vseh treh sobah je bil čuden zrak — lahko in prijetno je bilo dihati, a glas je človek nehote po tiiil, da ne bi zmotil ljudi, ki so nepremično zrli s sten. v njihovem tihu razmišljevanju. — Cvetlice je treba zaliti! — je deiala mati potipavsi prst lončkih. — Da. da! — je dejal erospodar zavedajoč se svoje krivde. — Ye-ste, rad imam cvetlice, a ni kedaj ukvarjati se ž njimi . . . Opazovala ga je in *e prepričala. da stopa Nikolaj tudi v svo jem udobnem stanovanju oprez no in potiho, tuj vsemu, kar tr« obdaja. Svoj obraz je približa predmetu, ki ga je gledal in po pravijaje očala s tenkimi prst desnice je pomežikoval in bilo je, kakor da bi se s tihim vpra šanjem obračal do predmeta, ki ga je zanimal. Časih je vzel kako stvar — statueto ali kaj druzega v roke in jo skrbno tipaval z o čini. Bilo je, kakor da bi bil materjo prvikrat stopil v izbo in da mu je. kakor njej vse tuje in neznano. Mati se je v teh izbah kmalu udomačila. Spremljala je Nikolaja, zapomnila si, kje stoji k:ij. izpraševala ga o njegovem redu; odgovarjal je kakor človek, ki ve, da dela vse narobe, pa in* more drugače. (Dalje prih. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 lit Ave., Milwaukee, Wit. Izboraa pijača, izvritna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. MUvauk««, Wls Bodrug LOUIS BEROANT 257 — l»t Avenue priporofa Slovenctm In Hrvatom svoj dobro založoni 8ALOON. ANGLEŠČINA. Mi poučujemo angleMino in lepopisje ¿e peto leto. Učimo potom dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do žost rnene-cev. Šolnina nizka. Pilite po pojasnila če danes. Slovenska Korespondenčna Šola, 1380 E. 40th St., Gleveland, Ohio. (Prejšnji naslov: 0119 St. Clair Ave. 8. B. 10). Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. ' Zdravuiy sa uotranje bolezm In ranocelulk. Izdravniika preiskava br življenje, lju- ^iti voz je škripal in vsi ti irlaso- dje hodijo po svetu, ničesar nimajo, ničesar ne potrebujejo, ni-ojdem tudi jaz... tako dojdemLeienpm prizidku k dvonadstrop i> ■ n| stari, temni Ivini. Pred prizid- as o, Andreja in druge ... Težko ji je bilo, ko je videla samo sebe kot potnico brez doma, >rosečo vbogaime pod okni kmečkih izb. Nikolaj jo je oprezno prijel za roko in jo pobožal s svojimi toplimi prsi. Potem je pogledal na uro in dejal: O tem se pogovoriva pozneje .. . treba je vso stvar do do-i>ra premisliti... — Moj dragi 1 — je vzkliknila mati — o čemu bi premišljala! Otroci, -na£a najboljša kri, naJ-žlahtnejši kosi našega srca, žrtvujejo svobodo in življenje in radi umirajo... kai naj se obotavljam jaz, mati t Nikolajevo obličje je preble-delo. — Veste, prvič slišim take besede ... — Kaj naj vam povem! — je dejala ona, otožno zmajala z glavo in e slabotno kretnjo odtegni- < ► la roko. — Čfe bi našla besede, ds bi govorila o svojem materinskem srcu... Mati je vstala, gnana od čudne sile, ki je rasla v njenih prsih in je ppajala z upornimi besedami. TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠLJAN 229 1st Avo. MILWAUKEE, WIS Xook Out ! You'd better take care of Yourself Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza iu drugi znaki prehlade no bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabili Dr. Richterjev Pain-Expeller po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte so ponaredb in pazite na * sidro in naše ime. F. AO. RICH TER S CO., 115"pširl St., Nt« York, N. Y. I>r. R i c h Ur J e t «Con^o J»t 1 ul» oUJ*aJo. # •"u» r. ■■ > nmna^ ZDRAVLJENJE V 5 DNEH ■■■■■■■■■■^■ IN Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupijenje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni titoiih se moikih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki bo bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jeziks. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice ln neprilike v jetrih. (Za neuapeino zdravljenje ni treba plačati). TAJNE moške bolezni zguM nagona, bolezni v ledicih in jetrih zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srč-_____ __ ne bolezni in pljučno (PrClskOVan|e »o Zastrupljenje krvi in vseh drugih kožnih bolezni, kakor priiče, lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni! beli tok, bolečine v ©za ture, garje, otekline, ps-dju in druge organske | bolezni zdravim za stal- ïsjiiV mstPAimojl najn° brezplačno) (Nasvetizaslon) (25*. »11 5Uc.) aar? IR. ZINS, 183 N. Clark Str. raed Randoiph in Clark Chicago! Odprt«: 8 zjutraj d« 8 ivsčor. Ob nedeljah od 8 «Jutr. do 4 pop. j; POZOR BRATJE SLOVENCI! ' Ali ft« vest« kje je dobiti najbolj!« me« po najnižji ceni? — Gotovo v novi prvi Sl0T«nakl moderno nr«j«ni mesnici Ferko Bros., 271—Ist Ave. fta Park SI. . Tu se dobijo najokusneji« svež« ia prekajene KRANJSKE KI,O o BABE. kakor tudi Jetrn« ln krvav« domala izdelka ter &ajokusn«jA« <> < o PREKAJENO MESO, vse p« najnižjih cenah. <> i Pridit« ia prepričajte ss sami « važih cenah kakor tudi o kakovosti , | | ! \ nažega blaga. ( Km — 7/aplakali bi mnoRi... celo j * r.lobni. brezvestni ljudje... Tudi Nikolaj je vstal in zopet|| MILWAUKEE. WIS. pogledal na uro. _____ CENE IN DOBRA POBTRB1BA je nažs geslo. N« posablU a m tors j obiskati v sali novi m«tnlcl v Jo«. Tratnik«- ¡ vem poslopju. Telefon: Booth 3518, ! IC** i mmmmmmi STORITE SEDAJ! Naši vložniki prejemajo 8% obresti, ki — priplsu|eje kapitalu pnr« dni |anuar|a In Jull|a. Ves denar, vložen na ali pr«d 10. v mesecu, vleče obresti od 1. istesame««ct Začnite promit z Rini i« danit, nigiri tudi tmi z iiin dilarji«. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave«, Chlcago, 111. Poslujemo zi 22 lit. ! lobitik odprti id I. do 8. zniir. kuriM m !«*•