Št. 624.
: Posamezna Številka < vinarjev :
JUTO* Maja Hik daa — HM o* m«|(* la p—Milrtfc - *1 shiraj, o* pon*dtl]klk ob W. do-|»Um. — Wti»8«Iw anaia: v LJnblJanl v uptavaMva lirtii Kl-M, b dostavljanje* na doa K 1*90; a poit* ■Mate K *>■—s pailetM K M*—, četrtletno K 5 —, ■Mataa K lit. la tn——atvo aalolatao K . I	Talefon	številka	303.	i
V Ljubljani, torek dne 21. novembra 1911.
Leto II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev t
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulid a Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništva. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se m vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne* oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti lamko. •	Telefon	Številka	303.	:
Edino orožje.
Klerikalizem na Slovenskem je postal v kratkem času tako močan, da so klerikalci opravičeni trkati se na prsa in reči: v našem taboru je Slovenija, ker slovensko kmetsko ljudstvo, torej ogromna večina našega naroda, je res po večini klerikalna, močan je pa klerikalizem tudi v naših mestih
—	ae izvzemši niti Ljubljane.
Res je, klerikalizem črpa svojo moč v veri, ki jo mojstrsko izkorišča, ali motil bi se, kdor bi mislil, da je klerikalizem samo radi tega postal tako močan. Glavni vzrok klerikalnega napredovanja tiči drugje, njegova moč leži v dobri organizaciji, ki obsega vse slovenske kraje in se ne omejuje samo na posamezne kraje, kot narodno-napredna stranka, ki je omejena na Kranjsko in nima z na-rodno-napredno stranko na Goriškem nobenih zvez, kakor tudi ne s t. zv. narodno stranko na Štajerskem, ki se že po imenu razlikuje od Kranjske narodno-napredne stranke; na Koroškem in v Istri pa sploh ne obstojajo nobene napredne organizacije.
Od te dezorganizacije naprednih elementov na Slovenskem imajo klerikalci največjo korist, ker se nima z njihovo stranko, ki obsega vse slovenske kraja, je torej res vseslovenska, boriti nobena vsaj približno tako dobro organizirana stranka.
Ia dokler se tesno ne združijo v skupni organizaciji, ki bi morala biti vseslovenska, vsi napredni Slovenci, bo klerikalizem vedno močan, naše ljudstvo bo vedt o rajše verovalo onim, ki bodo vedno med njim, kot onim, ki redkokdaj prihajajo k njemu in r.e morejo v kratkem času omajati prepričanja, ki ga je dob lo ljudstvo na podlagi permanentne in strastne agitacije s strani klerikalne strani klerikalne stranke, ki živi z ljudstvom v stalnem stiku.
Seveda je ta .demokratizem" naših klerikalcev prav problematičen, oni so demokratični zato, ker mislijo, da je to praktično, sicer se pa iz ljudstva prav pošteno norčujejo sami v sebi in
—	kar je še važnejše, s tem, da so vsa njihova dejanja v kričečem nasprotju z njihovimi besedami in obljubami, ali ker ni nikogar, ki bi ljudstvu vse to pojasnil z živo besedo, klerikalci pa že skrbijo zato, da čita naše ljudstvo — samo klerikalne liste, potem je res nemogoče s par shodi pred volitvami prepričati ljudstvo, da je klerikalni demokratizem sam humbug in nič drugega
Nočemo vodstvu narodno-napredne stranke v tem oziru ničesar očitati, ker smo prepričaai, da se tudi ono zaveda vsega tega in da si želi dela, ali — ljudi ni, delavnih in odločnih mož v vseh slovenskih krajih, ne samo v Ljubljani. Naprednjaki so obupani, ali pa boječi, eni ne verujejo v uspeh, drugi se bojijo stopati v boj s svojim župnikom in kaplanom, temveč živijo mirno v kotu in gledajo, kako napreduje klerikalizem na vseh koncih in krajih, ne poskušajo pa storiti ničesar,
da bi se to napredovanje klerikalizma zajezilo.
In čuditi se ni niti temu. Malodušnost, ki vlada v naprednih vrstah izvira od zavesti, da slovenski naprednjaki niso organizirani in posameznik težko stopa v boj, ko vidi da je osamljen, da nima zaslombe v močni organizaciji somišljenikov, ker take organizacije ni, in v takih razmerah je opravičljiva tudi boječnost posameznikov.
Z nasprotnikom se moramo bojevati z enakim orožjem, kot ga ima on. Proti V. L. S. mora nastopiti vseslovenska napredna stranka z enotnim programom in enotnim skupnim vodstvom, v katerem bi bile zastopane vse slovenske dežele in vsi stanovi, v prvi vrsti kmetski stan, ki je jedro našega naroda. Pred tako organizacijo naprednih elementov na Slovenskem bi imel nasprotnik rešpekt, naprednjaki bi pa imeli v njo zaupanje in bi videli v njej svojo zaslombo.
Taka organizacija bi pa mogla biti samo rezultat velikega shoda naprednjakov iz vseh slovenskih krajev,
o	čemur naj merodajni faktorji razmišljajo.
Iz slovenskih krajev.
Iz 7gor, Kašlja. Neki „Slovenčev" dopisi it iz Dev. Mar. v Polju se je zopet enkrat spravil na naše gasilno društvo. Neprestano povdarja, da je društvo strogo napredno. Smešno I Možičku pač ni znano, da nimajo gasilna društva ničesar opraviti s politiko, ampak opravljajo samo človekoljubno delo. Ali ne uživajo morda tudi klerikalci dobrote gasilnih društev? Dopisnik govori tudi o nekih 1000 kronah. Naj bo le miren. Denar smo takoj, ko smo ga sprejeli vložili v hranilnico in je hranilna knjiž ca vsakemu na vpogled. Računi so bili pregledani in tudi ob novem letu potrjeni. Kar se pa tiče volitev samih, naj bo le brez skrbi. Mi potrebujemo pač samo poštene može.
DNEVNE VESTI
Zopet! Tudi včerajšnja števika .Jutra" je bila zaplenjena. Se bomo že pritožili, ker smo radovedni, ako se tudi sodišče strinja s konfiskacijsko prakso g. Luschana, našli bomo pa tudi način, da vprašamo g. justičnega ministra, kaj on pravi na vse to!
Rekonstrukcija kabineta. Kriza v kabinetu je zopet poravnana. Cesar je sprejel demisijo finančnega ministra dr. Meyerja in imenoval finančnim ministrom dosedanjega poljskega ministra rojaka in začasnega voditelja poljedelskega ministrstva viteza Zale-skega. Poljedelskim ministrom je imenovan tajni svetnik prof. dr. Braf, poljskim ministrom rojakom pa poslance pl. Dlugosz. Sedaj imajo Slovani v kabinetu štiri ministre.
Brevir se bo skrajšal, tako poročajo listi. Pa je tudi res že skrajni
čas! Kako pa naj kaplan ali fajmošter najde dovolj časa za volilne agitacije, za shode, za lov na testamente, za zmerjanje in opravljanje itd. itd. — če mu ga brevir vsak dan toliko vzame. Brevir je sploh velika in nepotrebna nadloga, ki bi jo bilo res treba že enkrat odpraviti. V prejšnjih časih je bil brevir lahko dolg, saj ni bilo ne liberalcev, ne socijalcev, da bi morali duhovniki proti njim divjati, in so lahko molili brevir. Ampak dandanes to nikakor ni več mogoče. Kdo bo pa sicer agitiral?
Bolta tu Pepe s Kudeluga je postal naenkrat v svoji koruzi tako plo dovit, da mu ne zadostuje več skromni kotiček v sobotnem .Slovencu", ampak je začel izdajati kar poseben .časopis", v katerem odklada svoje i odpadke. Ta nova obogatitev .slovenske literature" se imenuje .Palček", Boltatu Pepe se pa v njem ne podpisuje s tem svojim imenom ampak kot — Srečko Magolič, kar je pa nazadnje vse eno. .Palček" je .duševna lastnina" Boltatovega Pepeta s Kudeluga, kar naj služi vsem prijateljem slovenske literature v vednost
Liberalno učiteljstvo In novi naučnl minister. .Učiteljski Tovariš" je priobčil v predzadnji številki članek .Ministrstvo konkordata", v katerem se peča s Sttirgkhovim kabinetom Pisec omenjenega članka izjavlja, da je naše sedanje ministrstvo krona naj-klerikalnejše države v Evropi in biser v tej kroni je naučni minister vitez pl. Hussarek, katerega načela diametralno nasprotujejo ustavnosti in zakonodaji. To je .Slovenca" silno razburilo. Zato piše včeraj o nekih kala breških manirah liberalnih učiteljev. .Slovenec1* naj bo le potolažen. V tem, da je sedanja Stllrgkhova vlad? ena izmed najbolj konservativnih kar smo jih kedaj imeli in da ji daje to zadevno še posebno barvo naučni minister Hussarek, smo si vsi edini, in najbrže tudi »Slovenec". Čudno se nam le zdi, zakaj se klerikalci radi omenjenega članka tako razburjajo, saj s sedanjo vlado niso zadovoljni niti klerikalni pos'anci in si sami žele liberalnega kabineta.
Slovenska zmaga v Tržiču. Ena najhujših nemškutarskih trdnjav na Kranjskem se je podrla v nedeljo. Tržič, kranjski Manchaster imenovan, je padel v slovenske roke. Boj je bil silno hud. Nemški tovarnarji so na vse mogoče načine pritiskali na svoje uslužbence in sploh vse od njih od visne ljudi. Grozili so jim, da jih spode iz službe in jim odpovedo stanovanja. A vse ni nič pomagalo. Slovenci brez razlike strank so šli v nedeljo ponosno na volišče z namenom, da za vedno j omečejo iz občinskega sveta tržiške nemškutarske mogotce Ti bi morali sicer propasti že pri zadnjih volitvah, toda porazu so se izognili na ta način, da so imenovali kar cel kup častnih članov, ki nimajo nobenih zaslug za Tržič. Sedaj je ven dar enkrat konec nemškega gospodstva v popolnoma slovenskem Tržiču. Združeni slovenski stranki, narodno-na
Potres, ki se je pojavi v noči od 16. do 17. novembra po celi srednji Evropr. posebno na Nemškem, sicer ni bil posebno močan, toda vzbudil je mnogo razburjenja, kajti v teh krajih so polresi silno redka prikazen. Potres je, dasi ni bil močan, povzročil vendarle nekaj škode. Med najbolj poškodovanimi stavbami je Hohenzollernski grad v vojvodstvu Hohenzollern-Hechingen. Naša slika kaže ta grad.
predna in S. L, S. sfa zmagali z ogromno večino v vseh treh razredih. Izvoljenih je 17 Slovencev, izmed Nemcev bo ostal v občinskem svetu samo še bivši župan tovarnar Mally. Živeli zavedni slovenski volilci v Tržiču. Živela sloga!
Srečna Avstrija. Kanonik Alfonz Zack je izdal knjigo .Oesterreichisches Klosterbuch", kjer navaja natančno število samostanov in redovnikov v A v triji. Avstrija šteje danes 2956 samostanov, ki imajo 38.560 članov. Možki redovi imajo 11 javnih državnih višjih gimnazij s 3125 učenci. Vrh tega imajo še 8 zasebnih gimnazij, 28 kon-viktov, 5 privatnih učiteljišč, 6 meščanskih in 20 ljudskih šol, 3 obrtne in 2 kmetijski šoli, 2 trgovski šoli, 5 sirot išč, 27 deških zavetišč in nebroj samostanskih šol. Nune imajo 3 ženske gimnazije, 20 učiteljišč, 8 višjih dekliških šol, 4 trgovske šole, 108 dekliških penzijonatov, 56 meščanskih in 571 ljudskih in elementarnih šol. Vrh tega poučujejo v 143 javnih ljudskih šolah, 512 delavskih in obrtnih šolah, 273 otroških vrtcih, 64 nadaljevati šolah in v nebroj deških sirotiščih. Iz teh številk je jasno razvidno, da živimo v pravi samostanski državi. Srečna Avstrija.
Iz ljudskošolske službe. Na mesto na dopustu se nahajajočega nadučitelja Karla Benedikta je imenovana za suplentko na ljudski Šoli na Brezovici gdč. Alojzija Verbičeva iz Vrhnike, na mesto učiteljice Albine Golobove pa za suplentko na ljudski šoli v Št. Petru pri Ljubljani gdč. Zlata Levstikova.
Iz finančne službe. Imenovan je za davčnega oficijala v X. činovnem razredu v Ljubljani g. Friderik Pavlin, za eleva pri katastru za zemljiški davek je imenovan g' Emil Kadiunig Premeščena pa sta davčni oficijal Ivan Kilar k davčnemu uradu Ljubljana okolica, in davčni praktikant Ivan
Jereb v Novo mesto. Finar.čni višji paznik Feliks Gruber je premeščen iz Ljubljane v Žužemberk.
Iz agrarne službe. Za agrarna nadinženirja v VIII. činovnem razredu sta imenovana gg Hugon KOnig (odd. Dolenjsko) in Ivan Prešel, za agrarne nadgeometre I. razredu v VIII. činov, razredu gg. Ivan Sirk in Ferdinand Cermžk. za agrarnega nadgeometra II. razreda v IX. činovnem razredu pa g. Ferdinand pl. Kleinmayr. Za agrarna geometra I. razreda v X činovnem razredu sta imenovana gg. Juli Burda in Feliks Justin, za agrarna geometra II. razreda v XI. činovnem razredu gg. Fran Avčin in Ivan Petročnik, za agrarne eleve pa gg. Albin Zakrajšek, Fran Detter in Robert Tratnik.
Sankdjonlran deželni zakon. Cesar je sankcijoniral deželni zakon z dne 27. septembra t. 1. o občinskih posredovalnih uradih.
Frankfnrtarlca na Goriškem. Dobil sem razglednico iz Serpenice pri Bovcu. A kako sem debelo gledal, ko zagledam na razglednici iz pristno slovenske gorske vasi naslikano zastavo, razobešeno iz gostilne Logar, v nemških barvah. Informiral sem se in zvedel, da gospodar razobesi vedno ob praznikih nemško zastavo. Ali ni nobenega zavedneža v Serpenici, da bi poučil krčmarja kaj je in kaj ni dovoljeno v slovenskih vaseh.
Za bolnega delavca na Poljanski cesti št. 8 so nadalje izročili našemu upravništvu:	gospa Tratnikova
zopet 8 K, nabranih pri svojih gostih v gostilni .pri zlati kaplji* na Sv. Petra cesti; gdč. Zinka Pečnikova nabrala 5 K pri gostih gostilne „pod Skalo*; g. Fran Zajc v Srednji vasi v Bohinju zopet 3 K od .tistih rdečonoscev, ki so lovili v Ljubnem, danes (19 novembra) pa v Srednji vasi dolg čas prodajajo, ker na lov ne morejo." Skupaj 16 K, ki smo jih izročili dotičnemu revežu, ki leži težko
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
Mornar je krenil v neko hišo, šel v prvo nadstropje, odprl vrata, stopil v izbo in prižgal svetilko.
Na klopi je ležal zavoj iz debelega platna.
— Včeraj sem prinesel to, je dejal mornar.
Skalabrino je odprl zavoj.
V	njem je bila popolna obleka za mornarja njegove velikosti in postave.
Preoblekel se je takoj.
Nato je odpel svoj usnjati pas in ga vrgel mornarju rekoč:
— Poglejte, če je račun pravilen.
Mož je segel željno po pasu, odprl ga in začel skrbno šteti denar.
— Natanko, bogme! je vzkliknil čez malo časa.
— Skalabrino se je bil med tem popolnoma preoblekel in izpremenil v mornarja beneške republike.
Vprašal le:
— Kdaj vkrcajo vojake?
— Ko se zdani, je odgovoril mornar.
— Dobro. Kako napraviva?
— Ne skrbite. Samo, ko pristaneva ... če bi vas kdo nagovoril, odgovorite tako kakor jaz . . J ali še bolje, ne recite ničesar ... A zdaj na pot, kajti po enajsti uri bi bila operacija nemogoča.
Mornar je spravil z zlatom napolnjen pas pod plošče kamina, ki jih je moral med dnevom zrahljati; nato je stopil iz sobe in jo trikrat zaklenil.
Zunaj sta se zopet napotila ob nabrežjih.
Mornar je obstal pred nekim čolnom.)
Sedel je vanj in Skalabrino je skočil za njim.
Mornar je začel veslati naravnost proti vrsti državnih ladij.
čez deset minut je pokazal Skalabrinu temno maso, rekoč:
— To je admiralska ladija. K njej pristaneva.
Zdaj je položil Skalabrino roko na ramo svojega vodnika.
— Prijatelj, ali hočete dober svet?
— Le dajte mi ga.
— No, dobro. Ko me spravite na ladijo, glejte, da pridete brž na suho, če morete, in ne vrnite se več nazaj.
Mož se je tiho nasmejal.
_ Hvala za vaš svet, je dejal. Ravnal se bom po njem, tem bolj, ker mi pravi ravno tisto, kar sem si že sam položil na srce. Verjemite mi, da odpiram oči in jasno vidim.
Čolnič je drčal ta hip pod gradom na zadnjem delu admiralske ladije. Nato je zavil ob boku spečega velikana ter pristal spredaj.
Mornar je rahlo zažvižgal.
Žvižg, podoben njegovemu, mu je odgovoril s krova v znamenje sporazumljenja s tovarišem.
Nato je pritisnil svoj čoln tesno k boku ladije in prijel za zavozlano vrv, ki je visela dol.
— Ali znate plezati po taki reči? je vprašal v skrbeh. Drugače naj kmalu zapazijo.
— Bom, je odgovoril Skalabrino.
Mornar se je vzpel z lahkoto navzgor, V trenotku, ko se je zavihtel preko ograje in skočil na krov, je bil tudi Skalabrino že pri njem,
— Gotovo je kak bivši mornar, je dejal mož sam pri
sebi.
Krov je bil zapuščen in le za silo so ga razsvetljevali bledi odsevi svetilk, razobešenih v gotovih razdaljah po vrveh.
Čuli so samo stražniki: trije spredaj, trije zadaj.
Skalabrino je bil skočil ravno poleg ene izmed teh straž. Šel je naravnost proti velikemu jamboru, kakor da mu je krov te ladije popolnoma znan.
Mornar se je med tem pogajal s stražo.
— Ali si ti, Džuzeppe?
— Da. Pozno se vračaš, Kdo je s tabo?
— Ali hočeš zaslužiti dva tolarja? je vprašal mornar, namesto da bi mu odgovoril.
— Kako ne bi hotel, ko že tri tedne nizem videl beliča.
— Na, enega ti dam takoj . . . Vzemi ga . . . toda s po-
gojem, da ne naznaniš mene in tovariša, da sva prišla prepozno.
— Naj bo ... A drugi tolar?
— Poslušaj. Zdaj se grem javit, da sem tu; nato se izmažem. Babnico imam ... saj me razumeš?
— Da, da ... a kdo bo jutri v železju? Jaz!
— Bedak! Ob štirih zjutraj bom že zopet tu.
— Ali prisežeš?
— Pri madoni. Velja? Ali me pustiš?
— Če mi daš še oni tolar!
— Ko bom odhajal, ga dobiš I
— Torej si nenadoma obogatel?
— Babnica mi daje, saj veš!
Mornar je obrnil začudenemu stražniku hrbet in prihitel za Skalabrinom, ki je stal nepremično pod velikim jamborom.
— Najtežje je storjeno L je zamrmral.
— Za ostalo ne skrbite, je dejal Skalabrino. Kako je s stražnikom ?
— Molčal bo.
— Prav. Lahko me pustite tu.
— Aha. Ladija vam je torej znana?
— Da.
— In, če smem vprašati, kaj namerjate storiti? Morda že« lite potisniti kakemu poveljniku par palcev železa med rebra? Ali ne . . . Gotovo ste bili nekdaj mornar na kaki ladji?
— Hm ... res je, de Skalabrino. Služil sem pri mornarici. Neki častnik me je dal po krivici ukleniti v železje in bičati . . . Izvedel sem, da se nahaja zdaj na krovu admiralske ladije.
— Dobro, dobro ... saj razumem . . . toda mene bi obesili takoj	na	veliki jambor, ako bi vedeli	. . .
— Saj	hočete odnesti pete. Bogati	ste zdaj.
Res	je.	Torej obilo sreče! Tudi jaz	sem bil bičan	in	ukle«
njen	in	bi	se maščeval ... a nimam	vašega poguma.	Obilo
sreče, tovariši
— Hvala!
Mornar se je vrnil k stražniku in mu pomolil njegov tolar.
_________________________________  (Dalje.)
Italijansko-turška vojna.
so se sprejeli in se predlože shodu avstrijskih zdravniških zbornic, ki se vrši dne 26. in 27. t. m. v Badenu. Dalje so se obravnala nekatera stanovska vprašanja, katerih eno se predloži zdravniški zvezi državne zbornice v rešitev. Slednjič se je sklenilo, da se minimalna zdravniška taksa iz leta 1908. iznova objavi v dnevnikih
Klub slovenskih farmacevtov v Pragi si je mahoma pridobil splošne simpatije med slovanskim dijaštvom, dejstvo, ki nam daje dvojno veselje za delovanje Posebno stanovske organizacije čeških farmacevtov so nas sprejele z odprtimi rokami, ponudile so nam bratsko roko, obljubili nam pomoč v vseh vprašanjih ter nam brezplačno prepustili svoje glasilo: »Lčkžrnickč Listy*. — Priredili smo doslej jedno predavanje s čajovitn večerom, ki je ob obilni udeležbi jako dobro izpadlo. Vse potrebščine za du-monstracije nam je posodila tvrdka Čižeka, nšst. v Pragi. Pred božičnimi počitnicami priredimo še izlet v eno izmed praških tovaren naše stroke Po Božiču pa namerava klub pričeti s sestavljanjem farmacevtovske statistike na Slovenskem, zbirati narodne ljudske izraze, vraže, pripovedke etc. tičoče se farmacije, proučevati farma cevtovstvo na Slovenskem iz narodnogospodarskega stališča, sestavljati strokovno znanstveno terminologijo vseh drog, preparatov, utenzili etc. Je to velika in važna naloga našega kluba, a mi se ne strašimo dela, saj vemo, da koristimo ž njim svojemu stanu in narodu. Toda sami ne bodemo mogli zmagovati ogromnega dela, pomagati nam bodo morali tudi gg. tovariši v domovini. Vsak nasvet, vsaka dobra ideja se bo z največjo hvaležnostjo sprejela. Ponavljamo pa zopet, da naj se nas spomnijo gg. lekarnarji in asistenti, ki se naši prošnji doslej še niso odzvali, s kako podporo, kajti samo z lastnimi prispevki nam ne bo mogoče doseči cilja, ki smo si ga stavili. Poleg zadnjega izkaza (100 K) so nam poslali še podporo sledeči gospodje: Mr. Ph. Andrej Bohinc lekarnar, Ljubljana, 10 K. Mr. Ph. Hugfo Roblek, lekarnar, Bled, 4 K, dr R Karba, Kamnik, 2 K. — Najsrčnejša hvala 1 Upamo, da se v kratkem oglase še ostali gospodje.
Razglas o prihodnjem tečaju podkovske šole c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. januarja 1912. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja živine in mesa. Kdor želi v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter ji priloži:	1. krstni
list, 2. domovinski list, 3. šolsko spričevalo, 5. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru, 5. župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem vedenju. Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati na svoje stroške, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še: 6. ubožni list in 7. potrdilo, da je bil že 2 leti za kovaškega pomočnika. Prošnje za sprejem, ki so koleka proste, riaj se do 15. decembra 1.1. pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Šolski tečaj bo trajal do kOnca junija 1912. Kdor napravi skušnjo iz podkovstva, more postati po postavi iz 1. 1873 podkovski mojster; brez skušnje pa ne more nihče dobiti patenta za izvrševanje podkovske obrti. Pouk v podkovski šoli je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za hrano in za učne knjige. Stanovanje imajo učenci v šolskem poslopju. Učenci naj se zglase
en ,dan pred pričetkom tečaja v podkovski šoli, Poljanska cesta št. 57. Ker je po slovenskih deželah še vedno premalo v podkovstvu izučenih kovačev, ki bi morali zdraviti tudi kopitne bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živine in mesa, zato naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in oglednika za meso in klavno živino. Frančišek Povše, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Živino-zdravnik Lovro Tepina, ravnatelj podkovske šole.
Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 29. in 30. decembra 1.1., in sicer 29. skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, 30. pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože do 15 decembra prošnjo za sprejem k skušnji, ki naj ji prilože (glasom zak. z dne 27. avg 1873.) :%£L učni list in 2. potrdilo o triletni‘službi za kovaškega pomočnika. Ravnateljstvo podkovske šole v Ljubljani, dne 1. novembra 1911.
Opozarjamo na poziv c. kr. okrožne sodnije v Rudoifovem med današnjimi oglasi, tičoč se tatvine 10.000 K, izvršene 1. t. m. na poštnem vozu med Rudolfovim in Metliko.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih obfek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
»Zvonarja Iz Notre Dame* je
kot popoldansko predstavo cenzura prepovedala. Zato se bo ta zanimiva drama predstavljala samo zvečer, po poldne pa se bo nadomestila z lepim programom. Drama .Zvonar iz Notre Dame* je jako krasna, tembolj, ker igra glavno vlogo v nji znamenita pariška plesalka Napierkovska. — V soboto .Dr. Gar el Hama, orijentalec*, najboljša detektivna privlačnost te sezone.
Književnost in umetnost.
.Omladine* 7/8 številka prinaša sledeče sestavke: II. zaupni sestanek narodno-radikalnega dijaštva. — Dr. M. Rostohar: Narodni radikalizem in socijalna demokracija. — Maske in profili. VI. Albin Ogris: Henri Poin-! carč VII. Dr. I. L.: Prof. Drtina. — ! A. O.: Lev Tolstoj: »Živo truplo*. —■ A. R.: Narodno-obrambna enketa v
I	Celju. — VIII. redni občni zbor .Prosvete*. — S. Ž.: II. sestanek narodno-, radikalnih abiturijentov v Postojni. — K- F.: Drugo zborovanje naprednih učiteljiščnih abiturijentov in abituri-jentk. — Slovensko dijaštvo. — Srednješolski vestnik. — Slovansko dijaštvo. — Vestnik za književnost in umetnost. — Razno. — »Omladino* toplo priporočamo slovenskemu di jaštvu, pa tudi inteligenci, ki se hoče
o	idejah in smereh fiajvečje slovenske dijaške struje informirati. r
.Slovan* (mesečnik za književnost, umetnost in prosveto) je pravkar končal svoj deveti letnik. Med njega so-trudniki so pesniki: Funtek, Gangl, Golar, Gradnik, Lah, Mole, Petruška-Peterlin. Premk, Pugelj, Tavčarjeva Mara, Utva itd. Pripovedni pisatelji: Golan, dr. Lah, R. Murnik, Premk, Pugelj itd. Izmed poučnih člankov naj omenjamo bogato Jurčičevo številko, nadalje Kobalove, Golarjeve in Pirnatove članke o obrazovalni umetnosti. Listek je bil to leto izredno bogat. S tem popravljamo notico, ki je te dni izšla o .Slovanu* v .Jutru*, ker očitanja niso bila opravičena in se s tendenco notice, ki smo jo prejeli izven uredništva, ne strinjamo.
Mobilizacija novih italijanskih čet.
Kako malo je verjeti glasovom o miru, ki se pojavljajo sporadično v evropski javnosti, se vidi že iz tega, da Italija mobilizira vedno nove čete, ki jih pošilja sproti na afriško bojišče, kjer se že nahaja okolu 85.000 italijanskih vojakov. Sedaj zopet poročajo
o	mobilizaciji ene divizije, tako, da bo razpolagal general Caneva v najkrajšem času z lepo armado kakih 100.000 mož.
Ravno ta najnovejša mobilizacijska odredba italijanske vlade je menda vplivala na to, da so
glasovi o miru
za enkrat zopet vtihnili, da se pri prvi ugodni priliki zopet pojavijo — kot pobožne želje, ali pa kot borzni manevri, ker položaj nikakor ni tak, da bi se moglo pričakovati skorajšnjega sklepanja miru, nasprotno, vsa znamenja kažejo na to, da se razvije iz tripolitanske ekspedicije
dolgotrajna vojna,
na katero se obe sovražni državi, Italija in Turčija tudi vsestransko pripravljate.
Italija noče in ne more odnehati. Noče odnehati zato, ker ve, da bo dobila ono, kar hoče dobiti, ne more pa odnehati zato, ker bi s tem veliko izgubila na svojemu ugledu. Turčija bi hotela odnehati, ker ve, da zmagati ne more, ali ako bi odnehala, se je bati revolucije doma in zato se bo vojna nadaljevala, ker je težko, oziroma nemogoče najti formulo, ki bi vsaj
Iz mojih zapiskov.
.Jutro* je bilo dvakrat zaporedoma zaplenjeno. V drugem kakem kraju bi bil to izreden, nenavaden dogodek, pri nas je to vsakdanja prikazen, pa ne morda radi tega, ker je ljubljanski državni pravdnik bolj .hud* kot so državni pravdniki v drugih mestih, temveč samo zato, ker so ljubljanski slovenski napredni žurna-listi — prave hudobe, ki jim nič prav ni in grajajo vedno ono, kar je vse hvale vredno.
Ti .Jutrovci* n. pr.l Kje jih je hudič staknit in jih naučil tako strupeno pisati ter zaletavati se v take naprave kot je vzorna ljubljanska po-lin — .Kaiser Franz Josepbs Jubi-leumstheater*.
Naša policija ni po volji tem .Jutrovim* hudobam, ta imenitna policija, ki sicer ne izsledi nobenega tatu, zato pa njen po Toplikarju dresirani pes izsledi in najde vsak košček slanine, brez ozira na to, ali ga je pustil kak tat, ali pa pošten ljubljanski meščan! Ljubljančani so vsi srečni s svojim Lauterjem in Juan-čig kajem, s civilnim stražnikom Groš jem, ki po noči po kavarnah mleko preskuša, da ne bi ljubljanski meščani pili slabega mleka, z detektivom Toplikarjem in njegovim psom, ki ima tak nos za slanino — „Jutrove* hudobe se pa iz vsega tega norčujejo I Prav ima Lu-schan, da konfiscira take hudobne j notice 1
Tako je tudi z gledališčem v Gradišču! Ljubljančani so lahko ve-
i	seli — in tudi so — da imajo kar
i	tri gledališča: za one, ki hočejo gledati diletante v .Ljudskem domu*, za one, ki hočejo gledati lepe drame in poslušati lepe opere in operete slovensko deželno gledališče in, končno, za ljubljansko nobleso obeh narodnosti — gledališče v Gradišču, ki je za Ljubljano prava blagodat, ker naj-
približno zadovoljila obe stranki, od katerih je vsaka že postavila meje svojemu popuščanju in ena kakor druga izjavlja, da je to skrajna meja popuščanja.
Iz tega se vidi, da težišče cele zadeve ne leži niti v Rimu, niti v Carigradu, niti v katerisibodi drugi evropski prestolnici, temveč zasedaj samo in edino
na afriškem bojišča
in kakršen bo rezultat vojne, tak bo tudi mir, ki se potem sklene.
Sedaj se vršijo na bojišču še ved-qo same male praske, ki se pa prav pogostoma ponavljajo in sicer so Turki oz. Arabci vedno napadalci, ker njihova taktika je, izogibati se vsake večje bitke in italijansko armado vedno in sistematično samo vznemirjati, tako, da nikdar nima nobenega počitka, da mora biti Vedno utrujena, s čemur se močno zmanjšuje njena odporna moč.
Proti takemu načinu vojevanja ne pomaga mnogo italijanska številna premoč, ki bo končno sicer zmagala, ali težave, ki jih bodo morali italijanski vojaki prestati, bodo pri takem načinu vojskovanja veliko večje kot bi bile v slučaju, ako bi se vršile velike bitke. Ta geriljska vojna bo za Ital«; jane tem težja, ker so Arabci izborni strelci, kar prihaja v geriljski vojni prav posebno v poštev: majhni« nenadni napadi, ki se vedno ponavljajo, sedaj na tem, potem na onem kraju, čem manj streljanja, ali — čem več krogel naj zadene I
Res, težko stališče imajo Italijani v Tripolitanijil
dejo v njem dosti zabave vsi oni .nobl* Slovenci in Šlovenke, ki so premalo zreli, da bi hodili v slovensko gledališče in preveč zreli, da bi hodili samo v kinematograf
Hudobe .Jutrove* hudobne! Ako ne začnejo hvaliti ljubljanske policije in nemškega gledališča — odpovem sodelovanje pri .Jutru 1* in bom rai^e Boltatumu Pepetu čevlje snažil in prenašal iz Hribarjeve v Katoliško tiskarno rokopise njegovih .okusnih* in .duhovitih* feljtonov. Detektiv.
Honvedski stotnik in notarjeva soproga.
V	stanovanju višjega notarja Lud. Goengyja v Tokaju na Ogrskem se je odigrala te dni strašna drama. V njegovo stanovanje je prišel v soboto honvedski stotnik Štefan Gečcze. Ko ga notarjeva soproga zapazi, mu gre takoj nasproti in ga prijazno pozdravi. Toda stotnik zgrabi nenadoma za samokres in ustreli trikrat nanjo. Gospa se je nezavestna zgrudila na tla. Ko so pridrveli na lice vse preplašene , notarjeve uslužbenke, je stotnik še sebi pognal krogi jo v glavo. Težko ranjenega oficirja so takoj odpeljali v bolnico. Proti večeru je prišla notarjeva soproga, ki je bila težko ranjena zopet k zavesti. Pripovedovala je svojemu možu, da ji je stotnik pred dvema mesecema stavil ljubavne predloge. kar je pa ona odločno odkloni--la. Oficir jo je nato prosil odpuščanja, obenem pa tudi prosil, naj svojemu možu o tem ničesar ne pove. Stotnik je tudi še po tem dogodka zahajal k notarju kot gost, kjer so ga vedno zelo prisrčno sprejeli. Ko je pred kratkim zopet prišel na obisk k notarju, notarja slučajno ni bilo doma. Zato je skušal notarko na vse mogoče načine pripraviti do tega, da
bolan brez vsakega zaslužka, ima pa šest otrok, ki jih ne more preživljati. Zahvaljujemo se v imenu ubogega delavca nabiralcem in apeliramo vnovič na usmiljena srca, da pomagajo ubogemu trpinu in njegovim otrokom v bedi.
Smrtna nezgoda. Josip Gaber, kurjač v papirnici v Goričanih, je dobil dne 16. t. m. ukaz, naj osnaži neki parni kotel. Lotil se je takoj z nekim tovarišem dela. Oba sta morala stopiti v kotel. Ko sta okolu 10. ure delo dokončala, je Gaber ostal še ^ kotlu, njegov tovariš pa je zapustil delavnico. Naslednjega dne so našli Gabra nezavestnega v kotlu. Ponoči je umrl, ne da bi prišel poprej k zavesti.
Slabo naletel. Predvčerajšnjem okolu 11. ure ponoči je pleskar Ivan Hudeček na Dolenjski cesti napadel delavca Antona Cunka in mu prizadejal s kamnom na glavi več poškodb. Cunk je zato potegnil iz žepa svoj nož in sunil Hudečka ž njim dvakrat po obrazu, tako da je imel popolnoma razrezano lice. Na licu mesta do-šel zdravnik je poklical takoj rešilni voz, ki je oba pretepača odvedel v deželno bolnico.
Nevaren gost. Gostilničarja Ivana Debelaka v Domžalah je hlapec Matija Haužič v gostilni t^kom prepira tako udaril z litrom po glavi, da je bil težko ranjen. Hlapec je bil takoj aretiran in izročen okrajnemu sodišču v Kamniku.
Uboj. Dne 12 t. m. se je v gostilni Matije Jegliča v Srednji vasi vršil ples, tekom katerega sta se sprla delavca Ivan Jeraša in Ivan Ozebek. Kmalu je nastal med obema hud pretep. Oba sta suvala naokolu z nožem kakor besna. Ozebek je dobil v pretepu sedem ran, katerim je že naslednjega dne podlegel, Jeriša pa je bil težko ranjen.
Težko ranjen. Josipa Bolto, čevljarja iz Most je dne 13. t. m. v Šmartnem v neki gostilni tamošnji postopač Matija Plevnik poškropil po obrazu z žganjem. To je Bolto tako vjezilo, da je zgrabil za steklenico pokalice in Plevnika ž njo tako silno udaril po glavi, da je bil na čelu nevarno ranjen.
Mrtvo so našli. V soboto popoldne so našli 28 letno posestnikovo ženo Ivano Gregorin iz Lukovice pri Logu doma mrtvo. Orožniki so takoj odredili obširno preiskavo, ker se domneva, da Gregorin ni umrla naravne smrti.
Nepovabljeni ribji lovci. Paznik ribjega lova Josip Zevnik je zasačil dne i4. t. m. tri tovarniške delavce iz Goričan, ki so lovili v Sori brez dovoljenja. Stvar bo imela še posledice pred sodiščem.
Pregnani vlomilci. V noči dne ■7. t m. so skušali neznani tatovi vlomiti v skladišče trgovca Štefana Lapajneta v Spodnji Idriji, a so bili pri svojem delu zasačeni, nakar so takpj pobegnili.
,	13 aretacij je izvršila v soboto
ljubljanska policija. Aretiranci so bili večinoma sami postopači in nočni razgrajači.
Na rednem občnem zboru proste organizacije okrožnih zdravnikov na Kranjskem, ki se je vršil dne 17. t. m. v hotelu Union bil je izvoljen načelnikom dr. Al. Homan iz Ifadeč in namestnikom dr. Iv. Hubad i; Škofje Loke.
Društvo zdravnikov na Kranjskem je dne 17. t. m. ob obili udeležbi zborovalo v hotelu Tratnik. Obravnaval se je iznova načrt novega zdravniškega reda in sicer to pot tudi v detajlih. Vsi izpreminjevalni predlogi referenta primarija dr. Gregoriča
MALI LISTEK.
Beseda o slovenski kritiki.
(Piše E. Rumpelj.)
(Dalje.)
Pretrdna strankarska načela pa se ne ozirajo pri tem na umetnost kot jedro cele stvari temveč na lastno ko-' rist in iz te zagrizenosti dobi konkurenca v umetniškem stremljenju popolnoma drug izraz Ta konkurenca vodi do gmotnega propada in kjer se pojavi financijelni polom ali vsaj zadrega, opeša tudi umetniška višina kar je pač utnljivo. Dobre moči se morajo dobro plačati in če je to nemogoče, pade tudi gledišče.
Izmed vseh treh ljubljanskih gledišč ima gotovo najtežje stališče slov. deželno gledališče. Bojevati se ima na tri strani. Prvo proti pritisku ,Ljudskega Odra*, drugič proti nemškemu gledišču in tretjič proti grozni nerazsodnosti slovenske inteligence. »Ljudski Oder" baje napreduje in to je smatrati z umetniškega stališča kot pridobitev, kajti one mase, ki doslej v višji umetnosti niso zahtevale vstopa se nahajajo pač v toku do nje. In kot prehod bo storilo to gledišče mnogo
dobrega, če se pa razvije do resničnega velikega gledališča, zna postati živ-ljenska konkurenca slovenskemu deželnemu gledališču. Nemško gledišče razsipa z razkošno opremljenimi operetami kar vabi utrujene živce brez-dvomno magnetično k sebi. V tem oziru je to gledišče v Ljubljani pač še vedno na vrhuncu in se zna tudi še precej dolgo tako držati. Pri slovenskem deželnem gledišču je vedno dovelj vpitja, posebno iz višjih sfer, kar pa ne zaleže v drugo, kot v zasmeh konkurenci.
V	vsa ta razvitja je postavljen slovenski kritik in imeti mora pač čarovnije, da naj ostane na svojej pravi poti ter ustreže ob jednem tendencam političnih strank. Za svojo osebo se mi zdi to pri nas nemogoče, kajti tep-denca političnih listov ubija pravo umetnost. Vzemimo slučaj: Jedno izmed ljubljanskih gledališč vprizori klasično delo. Snov tangira recimo Slovane. Nasprotne kritike dela pri najboljši izvedbi ne bodo pozdravile z veseljem, niti s kronično resnico temveč poiskale vselej las v jajcu. In pri tem ni izjema noben politični dnevnik 1 Kakor hitro spravi na oder politični nasprotnik kako delo, se ga raztrga, ignorira, zmerja in opsuje. Kakovost, snov, izvedba in take »malenkostne* stvari ne pridejo v poštev, kajti strankarstvo je pri nas nad umetnostjo in
umetnost je zasužnjena ne pa svobodna! Tako zasužnenje pa ubija pravo umetnost, ki ne pozna strankarstva ne politike temveč edino svoj cilj, doseči višek svojih stremljenj, zenit združenih najlepših darov. Potreba po res nepolitičnem umetniškem časopisu se občuti vsak dan bolj in skrajni čas je, da se reši še to malce nestrankarske umetnosti sploh pred neosno-vanimi in infamnimi napadi, ki izvirajo zgolj iz zavisti in sovraštva. Omejitev proste ocene pa s tem še davno ni končana.
Tendencijozno glasilo že iz principa ne nastopa nikdar proti »lastno-strujnemu* — če sploh smem rabiti ta izraz — gledišču. Naj se spravijo na oder še take budalosti, naj se godijo pri predstavi kričeči nedostatki — vse se mora zamolčati. Tako daleč sega terorizem nekaterih glavnih do kriti kov, da se mu predpisuje — to in to je dovoljeno pisati, drugo nel Vse drugo, cele odstavke in prave kritike se črta, prenavlja in svojevoljno dostavlja stvari, ki se sploh niso godile. Pridružijo se temu postopanju še šikane in zahrbtnost. Na eni strani moledujejo za sodelovanje, za hrbtom se pogajajo z drugim. Lahko rečem odkrito, da mnogo kritik, ki so zagledale dan na slovenskih tleh, sploh niso bile od kritikov ali
pa vsaj zmisel njih ni bil j e d n a k z načeli in sodbo kritika. Zato je tudi neumno zahtevati zadoščenja pri kritikih, kajti oni so nedolžno orodje in pravi kritiki so skriti za njihovimi hrbti. Dogodi se tudi, da prekorigira poročilo kritika druga oseba, ki pri predstavi sploh ni bila, ki je snela svoje mnenje, morda celo »strokovnjaško* mnenje, iz zraka, ki poleg tega nima pojma o dramatiki, še manj o glasbi in petju. Protežira se svojevoljno gotove znance, kritizira sovražnike iz kavarne, hvalisa to in ono — v največjih slučajih pač iz zasebnih vzrokov! Čudno se mi zdi le od publike, da prenaša taka poročila, kajti takih »stvarnih* kritik mora biti človek pač kmalu sit. Toda kaj se hoče, je pač žalostno a istinito 1
Iz teh »kritik* nastajajo ljuta sovraštva med igralci in poročevalci. Hudujejo se pač vedno igralci in v mnogih slučajih tudi neopravičeno. Igralec se med igro težko zamisli v svojo igro tako, da bi pazil na vsako podrobnost izvedbe. Le redki so taki ljudje in to so res umetniki. Drugi, in sicer največ, jih je lahko celo življenje posvečenih temu stanu, pa ne dosežejo tega; a so najbolj srboriti ob najmanjši kritiki. Tu se pač najprvo pokaže, da so zadeti v stran, ki je ranljiva,mora pa ostati navidezno
neoporekljiva! Kerne obvladajo umetnosti v toliko — in to tudi če so 25 let pri gledališču! — začno s psovanjem. To je nefino in bi moralo biti igralcu, posebno pa igralkam tuje. Vse psovanje pa gre izključno na rovaš kritika, ki je vsled »svojih* kritik dostikrat popolnoma nedolžen. Ravno isto je s pohvalo. Tudi z isto niso kritiki obče tako darežljivi kot je či-tati v naših dnevnikih, kjer se svetijo načela za hrbtom kritikov skritih oseb. In pri eventuelni’ kontroverzi morajo prevzeti vso odgovornost zopet kritiki, ravnati po svoji moči neprostovoljne spore in »rezati* tuja izvajanja kot lastna iz zagate. Ej ti para uboga!
So pa pri nas tudi nekateri igralci oziroma igralke, ki mislijo, da jih kritika mora hvaliti. Ponašajo se s svojo dolgoletno prakso, z različnimi jubileji, imajo pa strogo diletantske napake in svoje vloge nikdar ne znajo. Ker jih precej takih mora ostati pri nas radi neznanja drugih jezikov, opirajo se na vsestransko izrabljeno frazo »žrtvovanja za slovensko gledališko umetnost*. Če se spodtakne kritik slučajno ob takej figuri, ne meneč se za osebnosti igralca samega, temveč sodeč ga po njegovi faktični izvedbi vloge, je takoj plamen v strehi.
(Dalje.)
\
nnom.ftTiiue tt«ovfeu
z matematično preciznim kolesjem — t zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
— -iffli prodata. =■■1
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Ljubljana.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poitno-hranlloičnl račun štev. 113.059.
O. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12 priporoča prave fine
francoske parfume, bogato zalogo rokavic
in vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti.
Vnajna naročila točno in solidno.
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija
„Adrija“
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Laška in dunajska
KUHINJA
nasproti glavne pošte
Od danes naprej polenovke. Okusne morske ribe se oddajo tudi ven po nizki ceni. Dobra kuhinja pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisa se priporoča	Marija Petrlgoj.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupili ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malib oglasih »Jutra*. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
FR. P ZAJEC
D
EO
PC o o ^SL
§ 8. C? <T> ra “
r-e
C/> .2
ro ji
sl
</> a r*“ n>
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Cenike pošiljam zastonj In poltnlne prosto.
Naj večja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Testna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka M* ISO
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. ~ FIUALKA: S*. Itatra cesta. — Telefon št 273.
Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. NajmanjSi znesek 60 Tin. Pismenim vpraianjem je priložiti znamko 30 vin. — Pri malih oglasih ni nIC popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. ZakljuCek malih oglasov ob C. ur! avefar.
Iaurjena Sivi Ja se priporoča cenj. rodbi-binam za šivanje na dom. Naslov pove ,,Prva anončna pisarna".	719/3—1
Višjelolee Išče In trubelje. Poučuje latinščino za nižjo, ali pa vsestransko izobrazbo; tudi gospodične. Ponudbe pod ,.Domači pouk" na „Prvo anončno pisarno".	717
Gimnazijski vISJešo'eo išče instrukcije. Ponudbe pod »Višješolec" na „Prvo anončno pisarno.	718
Prodajalka špecerijske stroke želi preme-niti službo. Ponudbe na „Prvo anončno pisarno".	713
Dijak sprejme instrukcijo za nižji razred. Ponudbe pod „Dijak“ na »Prvo anončno pisarno".	716/2—1
Korespondenca.
Večji posestnik se želi v svrho ženitve seznaniti s pridno deklico z nekaj premoženjem. Mlada vdova izključena. Ponudbe če mogoče s sliko pod ..Prihodnjost 1000“ na „Prvo anončno pisarno". Tajnost strogo zajamčena.
714
Priznano največja, resnično domača, it 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
urar =■■..........
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
--- je delničar =..........
največjih tovam švicarskih ur .Union* v Genovi in Bielu, tn torej lahko po originalno tovarniških eenah garantirano zanesljive, v vseh legab in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
ALPINA URE
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčiče trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
Eksčort krajši Mota
Slav. društvom posebno nizke. cene. Za veselice dam blago tudi v koml-#	sljsko prodajo.
Številka telefona 291.
po 5, 7, 9 In 12 K. — Barva za lase in brado .Neril" od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke i. t. d. za gledališča — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo št. 1 (zraven čevljar, mostu) izdelovalnica za vsa lasna dela.
TEODOR KORN
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov ::
LJUBLJANA
Poljanska cesta št. 8.
Priporoča se p. n. občinstva za Izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim In tuzemskim škriljem, i
nabost • cementnim škriljem (E ter n it) patent Hntaehek,
z Izbočeno in ploščnato opeko, lesno • cementno In strešno opeko.
Vsa stavblnsks in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi.
Poprave točno In ceno.
Proračuni brezplačno ta poštnine prosto.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem prevzel od g. Domijanoviča
brivnico
na Dunajski cesti.
Obenem posredujem tam tudi za posestva, premičnine, posebno starinske stvari. (AlterhUlner.)
Priporočam se slavnemu občinstvu za obisk in jamčim za točno in dobro postrežbo.	P	628
Albert Derganc
brivec in konces. posredovalec.
tako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
„Ilustrovani
tfednik"
«1 izhaja vsak petek ter stane četertletno K 1*80.
Zahtevajte ga povsod i Naročite ga in inserirajte v njem J
Naslov: Ilnstrovani Tednik, Ljubljana.
Slamnikarice.
Miiller & Worn!e nasl. tovarna za damske slamnike in klobuke Monakovo (Bavarsko)
:	išče za takoj 20 izurjenih slamnikaric :
ob najvišji plači. Vožnja tja in nazaj se povrne. Predstaviti se je v torek pri ravnatelju Evg. Meier-ju, v Ljubljani, hotel „SIon\	p 629
Krasne novosti za jesensko sezjjo
in po 2e znano najhlžjlh cenah dobite
v modni trgovini
PETER ŠTERK
Ljubljana, Stari trg št. IS.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek I* kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
bi zapustila svojega moža in pobegnila ž njim v Afriko. Toda notarka je tudi to ponudbo odločno zavrnila. V soboto popoldne je prišel zopet in izvršil atentat. Morilca dosedaj še niso mogli zaslišati, ker je njegova rana smrtno nevarna. Zdravniki dvomijo, da bi okreval.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Novi kabinet.
Dunaj, 20. novembra. Danes je izšlo cesarjevo lastnoročno pismo glede imenovanja novih ministrov. V parlamentarnih krogih ne vlada nika-ko navdušenje za novi kabinet, posebno radi imenovanja poslanca Dlu-gosza poljskim ministrom rojakom. Splošno se sodi, da se je rekonstrukcija kabineta popolnoma ponesrečila. Povdarja se da se je ministrski predsednik grof Sttlrgkh podal popolnoma pod jarem Poljakov in le na njih komando imenoval Zaleskega finančnim ministrom, Dlugosza pa poljskim ministrom rojakom. Čehi stoje na stališču, da se poklicanje prof. dr. Brafa v kabinet ^ne sme smatrati kot kaka koncesija Čehom, kajti Braf je kljub temu, da je član gosposke zbornice le uradniški minister.
Rusko-perzijskl konflikt. Ruska armada prekoračila mejo.
, . PetJT0Sr®d> 20. novembra. Polo-
d iV i se ie s'ln0 poslabšal. Ruska vlada je svojo grožnjo v ultimatu uresničila in ukazala ruskim četam, da prekoračijo perzijsko mejo. Tudi bivši perzijski šah Mohamed Ali hoče izkoristiti situacijo in priti s do-močjo Rusije na perzijski prestol. S ih je že udrl s svojo vojsko, ki obstoji iz samih Turkmenov v Perzijo. Kakor se govori, se nahaja samo še dve milji od glavnega mesta Teherana. Šahov brat je s svojo vojsko napadel vladne čete. Toda v boju je bil premagan in se je moral umakniti. Drugi ruski kavkaški bataljon je na potu proti Tebricu, da ojači že tamkaj se nahajajočo rusko posadko. Ruski kozaki so na potu proti Teheranu.
Razkritja kapitana Fabra.
London, 20. novembra. Razkritja kapitana Fabra o položaju angleške mornarice za časa maroške krize so vzbudila tukaj veliko senzacijo. Faber je izjavil, da je bil v teh nevarnih časih le en del angleškega brodovja pripravljen za vsak slučaj, če bi nastala vojna z Nemčijo.
Italijansko-turška vojna.
Grški kapitani v službi Italijanske mornarice.
Atene, 20. novembre. Italijanska vlada je angažirala »mnogo kapitanov grške trgovske mornarice, ki morajo biti vsak čas pripravljeni, da nastopijo službo na italijanskih vojnih ladijah. Radi tega se zatrjuje, da Italija še vedno ni opustila misel na akcijo v Egejskem morju. Najeti grški kapitani bodo namreč vodili italijanske ladije po Egejskem morju.
Položaj v Tripolisu.
Rim, 10. novembra. .Agenzia Stephani« poroča, da se je vreme v Tripolisu obrnilo sedaj zopet na boljše. General Caneva prične zopet z novimi akcijami. V smeri proti Sidi je turška artilerija napadla Italijane, a se je morala umahniti. Nato so ponovili napad Arabci, ki so bili po krutem boju vrženi nazaj.
Razne vesti.
* Maeterlinckovo premoženje.
Znani francoski pisatelj Maurice Mae-terlink je eden izmed onih redkih pisateljev in pesnikov, katerim je sreča nenavadno mila. Šele pred kratkim je podedoval po svoji materi pol milijona frankov, sedaj je dobil zopet Nob-lovo nagrado v znesku 200000 frankov. Tudi oče, ki je pred par meseci umrl, mu je zapustil nad pol milijona frankov. Njegova žena igralka Geor-gette-Leblanc-Maeterlinck mu je prinesla veliko doto in vrh tega zasluži se kot igralka velikanske svote denarja. Maeterlinckovo premoženje se ceni na tri milijone frankov.
* Velika poneverjenja pri vell-ko-varadlnskem magistratu. V veli-kem-Varadinu na Ogrskem so prišli na sled velikim poneverjenjem na magistratu, katera je izvršil podoficijal oudahazy. V blagajni manjka namreč
30.000 kron. Pred več leti je pokradel magistratni blagajnik 150000 kron.
* Ustreljeni 500kratnl morilec. Znanega roparskega glavarja Čekir-djalija, ki je celih 15 let ogroževal okolico Smirne in pomoril približno 500 ljudij, so kakor poročajo carigrajski časopisi orožniki te dni v boju ustrelili.
* Poskušenl umor In samomor. 31 letni mesar DUckert iz Berlina je skušal te dni umoriti svojo soprogo. Po poskušenem umoru je skočil iz tretjega nadstropja na cesto, kjer je obležal na mestu mrtev. Vzrok tragedije je sledeči: Zakonska Dtlckert sta vzela pred kratkim nekega otroka v oskrbo, katerega je imel DUckert nenavadno rad. Toda njegova žena je hotela spraviti otroka v sirotišnico, ker ni mogla biti kos stavljenim zahtevam. Zato je sklenil DUckert iz ljubezni do otroka umoriti svojo ženo. Ko je slednja ravno pripravljala zajutrek, se je splazil k njej in jo z mesarskim nožem 6 krat sunil v hrbet, obraz in na roke. Žena je bila nevarno ranjena. Ker je DUckert mislil, da je mrtva, je odprl okno in skočil na cesto.
* Zadnji poskus portugalskih monarhistov. Portugalski monarhisti še vedno ne mirujejo. V Lisbono so došla sedaj poročila, da so kupili dve vojni ladiji, ki bosta odpluli iz nekega nemškega pristanišča pod čilensko zastavo. Moštvo ladij obstoji iz samih Severoamerikancev in Brazilijancev. Monarhisti so izjavili, da so pripravljeni na ta način pomagati bivši kraljevski rodbini zopet do prestola, ali pa poginiti.
* Ptička sta se vjela. Poročali smo, da sta dva lopova v železniškem vozu blizu Prage oropala nekega poročnika. Takrat jih niso mogli dobiti. Zdaj pa sta se na čeden način sama vjela. Poslala sta namreč sama sebi po poštni nakaznici 2 K. Ko pa je denar prinesel listonoš v stanovanje, sta ga napadla in hotela imeti od njega ves denar. Na klicanje listonoša so prihiteli ljudje in oba lopova prijeli. Na policiji sta priznala, da sta oropala onega častnika.
* Umrl je predsednik nemškega katoliškega .Schulvereina" dr. Gašper Schwarz.
* Mlada mati, pozna ljubezen.
Iz Hoštava v Češkem lesu se poroča: Te dni je porodila 141etna slaboumna dekla Ana Ciška. Oče otroka je 89 letni Jurij Schuberl. Seveda je čisto razumljivo, da slaboumni dekli tega nihče ne verjame.
* V kazenski knjigi prve kompa-
nije X. pešpolka se nahaja sledeči odstavek: Infanterist MUller je kaznovan na tri dni zapora, ker je pri vajah posnemal svojega stotnika in se pri tem drl kakor vol.
* Salomonska razsodba. V Južni Ameriki v Chile se je zgodilo to-le: Brezvesten fant je zapeljal dekle, ki je potem pri sodišču tožilo za alimente. Toženi fant je priznal očetovstvo in sodnik se je obrnil k tožiteljici: .Iz česa se zdaj živite?* — .Sem dojilja v hiši nekega milijonarja." — .Ali ste dobro plačani? — .Imenitno." — .Torej morate biti pravzaprav svojemu volilcu hvaležni za krasno službo. — In sodba % je glasila, da mora toži-teljica fantu plačevati po dvajset de-cimos, ker je povzročil njeno krasno eksistenco.
* Praznoverni Parižani. Francoski narod je dandanes čisto gotovo najbolj kulturen narod na svetu. — Toda kljub temu praznoverstvo menda nikjer v Evropi tako ne cvete, kakor na Francoskem. V eni sami številki pariškega časopisa, katerega berejo pretežno samo izobraženi sloji, se ne nahaja nič manj kakor 31 inseratov vedeževalcev in vedeževalk En primer samo: Adreja, prava vedeževalka, najslavnejša razlagateljica kart, odlikovana z diplomo skrivnostnih znanosti se najtopleje priporoča. Dokazi na razpolago Nikaka sleparija ali goljufija. Splošno znana kot zelo poštena in zanesljiva vedeževalka. Plača se šele potem, ko je vedeževanje končano. Cena: 3, 5 in 10 frankov. Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih na razpolago. — Drugi inserat je krajši in še bolj vabljiv: Gospi Bonheuer, vedeževalka, odpre vsakemu vrata do sreče. Podeljuje nasvete, sprejema razna raziskovanja in zadene vedno pravo. — Komur se ne ljubi potruditi k vedeževalki, ta dobi lahko tudi pismenim potom vso prorokbo. .Gospa Maloda" n. pr, naznanja, da za 75 v pismenim potom vsakemu Človeku razkrije vse njegovo življenje. — Bolje se res že ne more ustreči ljudem.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plat.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Prvi slovenski fotografski atelije
D. Rovšek
v Ljubljani
Kolodvorska ulica štev. 32 a
UatanovUen leta 1890.
Najboljše odgovori »Slovencu" vsak nas prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Izvod samo 6 vinarjev
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v,Jutru4
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Dobro idoča, več let obstoječa
takoj ali z majem, eventuelno se proda tudi hiša iz proste roke.
pri lastniku: Kapiteljska ulica št. 7, I. nadstr.
Poizve se P 618
Pulte od 65 K naprej. Zastopstvo in zaloga
Pri nakupu
sukna in manufakturnega blaga
Zimsko perilo
za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte
Poziv!
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7,
Na vseh svetnikov dan, 1. novembra zjutraj ob treh je bilo ukradenih s poštnega voza med Eudolfovem in Metliko 10.000 K. V zadevi bi vedela gotovo kaj povedati okoli 25 let stara ženska, ki je tisto jutro pri odhodu pošte stala ob kraju mostu čez Krko in imela na zidani ograji culico, košaro ali zavoj. Bila je morda kaka služkinja, ki je tisto jutro zapuščala službo ali pa je šla kam v kako novo službo. Na glavi je imela ruto.
Občinstvo se prosi, da naznani podpisanemu sodišču služkinje, osobito iz Rudolfovega in okolice, pa tudi drugod, ki so dne BI. okt. ali 1. novembra zapustile službo in da naznani vsak slučaj, če bi kaka sumljiva oseba menjala bankovec za 1000 K, in če je kaka taka ženska z rumeno naglavno ruto odšla v Zagreb ali v Eeko (Sušak).
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. IV.,
dne 18. novembra 1911.
Ceniki zastonj in franko.
Ctk, Konfekcije za dame in deklice ter narejenih gjj	oblek in raglanov za gospode in dečke,	jg m Ogromna izbira najnovejšili komadov v vseh g :=^: najmodernejših barvah in krojih. =
***>	Cene	brez	konkurence.
gf Angleško skladišče oblek	^
| O. BERNATOVIČ j
gjj Ljubljana, Mestni trg 5 jg
»mmm m m m m « « «
::	2£c32Q.aon.	::
»Ljubimca beneška"
bo kmalu končan in potem pričnemo takoj priobčevati nov, ravnotako zanimiv roman, na kar že sedaj opo zarjamo vse cenjene čitatelje ,,Jutra".
Najprimernejša igra za manjše odre
je	Učiteljska	tiskarna, Frančiškanska ulica št 8.
  Jss regteftrovana zadruga z omejenim jamstvom	 i.	-
priporoča m&p bogato tafogo aajnovejSb tiskovin za šole, krajne Šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna »prejema vsa v riunfa* ta Mngnfcto stentas spadajoča dela ter jfb tvršafc točno, okusno in po sohdnih cenah. — Tiskanj« Šolskih fenjpg in ča*opi9m
Z-jMrtauo MOožmAžrfcrrou	3^aJxoodl®xrL©3^©	čxto&
3LAtogrxaJ5oa*
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Preostale izvode romana
„ŽENA“
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „ Jutru \ prodaja uprav-ništvo „Jutra" mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira.
Sprejoau zavarovanja človeikega življenj« p« najrMMvntnejiik komUna-djafc pod take ugodnimi pogoji, ko —kem draga lavaiovalatac.
Vo> Bati tfeMHk m nudoljajo nvato-dosadaj m g* j«
K 2,40671»--.
»S L A V I J A
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Reserve in (ondi K 54,000.000. Izplačan« odškodnine la kapitalije K 100,856.860'U. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica aaie driavc i vseskozi slovansko - narodno upravo.
■	"	Vo«	pojainiia	dajo:	—	..... ............i. ,
Generalno zastopstvo ▼ Ljubljani v Gosposki ulici it 12.
Plaarno ao v lastni bani«! UH.	m
Zavaruj« poslopja la pmniCnli« ptoO polarnim ikodam po Mjni2jih muh Zavaruj« proti tatvini, rubitja ogled«) In okOMidk ploU.
Škodo eenjuje takoj la aajkulaatoa^o Uživa MjboJj« ^
Dovoljuj« k podporo V
dobička ki oMsokortakM
namon«.
Rez. fond nad K 800.000.
K 8,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva, ulica. štev. 2, (lastna hiša)
! Podružnice v Spljetu, Celčvcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'|21„