L• C. Postalp.. - Esce ogni mercolcdi e venerdt. - 24 febbraio 1926. Posamezna številka 25 stotink. Izhaja: vsako sredo zjuiraj in pelek zjutraj. Stane za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » 2a inozcmstvo celo leto lir 40. Na nuročila Inez do- Poslane naročnine se tie moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kern perle. st. 15 V Gorici, v sredo 24. februarja 1926, Letoix. Nefrunkirana pisma se ne sprc'iemalo. Oglasi se racunajo po dogovoru in se placaio v naprej. List izdaja konsorci) »GORIŠKE STRAŽE*. Tisk Zadružne tiskarne v Gorici. Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in uredništvo: Mica Mameli štev. 5, — (prej Scuole). — Teles, int. štev. 308. Öbvarujmo si dobro ime! Mi goriški in tudi tržaški Sloven* c| se zelo radi ponašamo in postav; [joino s svojo narodno zavednostjo "? odločnostjo. Slovence vseh dm* Uih pokrajin smo v tern oziru zelo rndi smatruli, oziroma jih smatra; n?o še sedaj, za manj vredne, man] Zdnesljive in manj značajne. Ker /ivimo ravno v posfnih dne; yM, v dnevih duševne poglobitve ln notranjega čiščenja, hočemo sPregovoriti danes v iej zadevi kratko, odkriiosrčno besedo. Ni nikakega dvoma: mi goriški slovenci smo narodno zelo zavedni 'ft snw si med slovenskimi pokra; Unumi priborili brez oporekanja niKiodličnejše mesto. Če pogledamo v predvojne case nazaj, potern whko brez pretiravanja in brez sa; t^ohvale zapišemo, da val narodne °duševljenosti ni nikjer pljuskal tnko visoko kot med nami tu pod južnim solncem. Netivo za naše Plodno in blagoslovljeno nurodno dvlo smo črpali iz uspehov, katere Srno v težki, toda pogumni borbi do$egali. Če hočemo biti pa iskreni 2*ft nepristranski moramo priznati: UiiPehi, ki so jeklenili naše mišice, ^a v bojih nismo klonili, so bili sa; dov/ našega truda in znoja, toda Knšim razoranim njivam so vet; krat sijale ugodne zvezde in zorile kali, ki smo jih mi polagali v raz; rahljune grude. Prejšnja vladavina niim ni bila naklonjena. Kakor je P° možnosti zatirala vse druge ne? neniške narode v državi, tako je Pestila tudi nas. V svojo srečo smo ^a bili mi njenemu zasanjanemu fossil od Belt a do Adrije kot naj; °ddaljenejša točka v tistih letih še n3jmanj v oviro, zato nam je s pre; z*vljivim nasmeškom spregledala ^nrsikatero stranpoiico. Tudi dvo; T*rZnn politika naših italijanskih so? uelezanov nam je včasih pripomo; &V, da smo se zmagovito udejstvili v svobodni tekmi. Takratni gen ^nnski gospodarji so si pač mislili: ^Naj se igračkajo! Ko pride dan, Iß* zmečkamo z enim korakom.« v^i severni bratje — Korošci in ^hijerci — so že cut Hi pritisk vse; ^mške pete, zato je bilo — mimo vrugih razlogov — njihovo narod; n° delo bolj vdušeno, bolj muče; niško. Sedaj so se časi preokrenili. Vre; ^ena Kranjcem in njihovim stajer- sym sosedom so se spremenila, za; ^jalu so jim zvezde lastne narodne "^cjve nas na jugu pa je zajel val v<2Uke drugorodne države in nas vklenii v njene bregove. Nasa na* r°dna zavednosf in odločnost je H*ilvljena pred te/.ko, zgodovinsko Pfvizkušnjo. Mi, ki smo se bahavo tl'kiiU na nrsa in včasih skoro izzU vülr\o klicali svoje sorojake no druz f>l'h de/.elah na korajio, smo prišli y lemo brez cest, brez zvezd. Od* *Ur vrebiva slovenski rod na tej %!v°7/ izmučeni zemlji nječov delei s'e ni bit nikoli tako grenak, njegov ^rodni obstoj še nikoli tako ogro; ^1^ kakor je sedaj ogrožena bo? ®°čnost goriških Slovencev. Obu- ^i pa nikakor ne smemo! V net &rea se izkaie prijatelj, v težkih lfüh in dnevih moramo spričati Pred svojimi brati in pred vsem J^efom, da naša narodna zavednost ni biUi prazna pena, da je naša nas r°dna borbenost nezlomljiva in ne; yvmagljivu in naša ljubezen do Qstnega rodu in njegove samobit; rto.sf/ nepontšna. Vcmo, da se bo s vore, da ni priznal niti vidovdanske ustave, ne centralizma in da ni sprejel nobenih no^ojev, katere naj bi mu narekovali radikali. On je stopil v vlado kot mož, ki so ga radikali potrebovali ne on njih. Sporazum se ob.javi. Tako je Radie skušal prikriti javnosti pogodbo,"ker se ie bal, da izgubi volivce, ee izvejo za vsebi- no. Pašie pa se je jezil na Radiea, ker je s starimi mamečimi gesli pri* dobival novih pristašev med Bo* sanci in v Vojvodini in ker je ob- ljubljal, da bo poslal svoje volivne skrinjice tudi prav doli v Macedo? nijo. Premeteni Pašie ie zato skle* nil, da je treba pogodbo potcgniti iz žepa in jo razgrniti pred iavnost* jo. Radie ne bo več mogel potem nadaljevati svoje volivne aqitacije iv« bo obenem prisiljen biti poko* ren in bo moral pomaßati s svoji-- mi glasovi, da se izglasujeio vladni predlogi. 16. februarja je sklical Pašič svo= je poslance k seji. Tarn so poslanci pritrdili svojemu vodji, nai se sp»)= razum objavi. Zastor se ie dvignil. Vsebina. Vsa javnost je obstrmela. Kar so nasprotniki Radieu oeitali, ie tudi res. Sprejel je ob vstopu v vlado vse tiste pogoje, ki so mu jih na* rekovali. Pogodba med obema strankama, ki so jo doslei tako skrbno skrivali, je vse to dokazala. V besedilu pogodbe pravi prvi odstavek, da so se odposlanci na* rodne radikalne stranke in hrvat* ske scljaeke stranke sestali 2. ju* liia lanskega letn in ugotovili, da se obe stranki strinjata glede državne* ga edinstva, dinastiie in ustave. Tukaj se je torej Radio odpove* dal svojemu prejšnjemu bahatemu in nezdravemu republikanstvu in je priznal dinastijo Karadiordjevi* eev. Prav tako jc sprejel centrali* stieno vidovdansko ustavo, ki jo je prej tako ljuto napadal. Nadaljnji odstavek pravi, da pri* znajo radieevci, da so Srbi in Hr= vatje dejansko en narod. To je tu* di točka, ki jo Radie prej ni pri* znaval. To so glavne točke vsebine. Naj* prej pa govori pogodba, da bo no* vo vlado sestavil Nikola Pašie in našteva, kaj mora nova vlada ta* koj izvršiti. Ta pogodba ie bila podpisana 16. julija. Po pogodbi so radicevski poslan« ci prisegli, Radio in nekai ožjih njegovih prijateljev so postali mi* nistri in zavezništvo med najveejo hrvaško in srbsko stranko je bilo zvarjeno. Po objavi. Stjepanu Radieu ni nič kaj všec, da je prišla pogodba na dan. Pri* jatcljstvo med obema zaveznikoma se bo še bolj ohladilo. Nekateri že trdijo, da ie Pašič to namenoma na* redil, ker bi rad v vlado boli sigur* ncga zaveznika kot ie Radie. S svojim zadnjim nastopom proti papeževemu poslaniku v Belgradu monsinjorju Pellegrinettiju, kate** remu mora zdaj vlada daiati za žalitve zadošoenja, se ie Radie moono zameril pri nekaterih radi* kalih. Pravijo, da s takimi nastopi vlado samo v zadreöe spravlja. Objava sporazuma naj bi torej bila nekak opomin Radieu, nai bo bolj tiho. Toda naj bo že kakorkoli, po* kazati se bo itak kmalu moralo, ka* ko stoje stvari med Pašičem, Radi* čem in radikali. Toda, oemu se mi vtičemo v to ne prav razveseljivo poglavie jugo* slovanske notranje nolitike? Raje bi pisali, da so se vsi triie bratje združili v bratskem obiemu. To se bo zgodilo tisti dan, ko ne bodo več mešetarili za sporazum stran* karski voditclji, ki si hooeio Ie pri* praviti lestvo, da splezaio do časti, slave in udobnosti. Srbi, Slovenci in Hrvatje so krvaveli za svojo svo* bodo. Zaslužili so si vsi true enako svoio državo. Zato moraio vsi trije enako gospodariti v skupnem do-- mu. V tej skupnosti bo moč drža* ve ob Jadranu. Do te skupnosti mo* ra priti brez politionih kupeii, ki se delajo brez vednosti in proti volji ljudstva. Tega dneva čaka ves rod južnih Slovanov. DNEVNE WESTI V obvestilo. Da bi bolj oddaljeni kraji bolj redno dobivali naš list kot doslej, smo tako uredili: »Goriska Stra/.a^ bo odslej izhajala ob sredah in ob petkih zjutraj. Za Gorjane in Bri; ce, ki so dobivali sobotno »Stražo« šele v pondeljek ali torek, bo to ugodnejše. Temu primerno naj tudi dopisniki pošiljajo svoje dopise. Romanje v Lurd. V dneh od 6. do 17. aprila t. 1. bo iz Jugoslavije romanje v Lurd. Romanju se lahko pridružijo tudi Slovenci iz Julijske Benceije. Vlak bo vozil iz Ljubljane preko Jesenic in Gorice v Milan, Genovo, Mar* sille, Toulouse, Lurd — nazaj čez Limoges, Paray de Monial, Lyon, Modena, Turin, Milan, Trst, Go* rica, Ljubljana. V Lurdu bodo ostali romarji 3 do 4 dni. V Paray de Monial bodo izroeili v svetišču presv. Sroa »Zlato kniigo« sloven* skih družin, ki so se nosvetile presv. Srcu Jezusovemu. Čas je ugoden. Stroški vožnje in preskrbe: III. raz* red 2600 Din, (okrolo 1130 lir), II. razred 3600 Din (okroglo 1560 lir). Kdor se misli romanja udeležiti, nai sporoči nemudoma (do 1. mar* ca) stolnemu župnemu uradu v LjubljanL Za vpbcilo denarjW se bo vsakemu poslala položnica. Tehnični finančni urad se bo s prvim marcem preselil iz svojih dosedanjih prostorov v via Brigata Pavia v Gosposko ulico (Via Carducci) St. 6. Obolel je č. g. Stefan Pajntar, kurat v Lo* kovcu. Zdravi se v bolnišnici usmi* ljenih bratov v Gorici. Podvreoi se je moral operaciji na nogi. Grc mu na bolje. Želimo mu skoraišnjega okrevanja. Stran 2. »QORISKA STRA2A« Osmina in ohcet. Zdaj bp šele huda, zdai! Osmina in ohcet je bila v Černičah pri Ker* ševanu. »Žalujoči ostali« so bili tako žalostni in obenem vescli, da so poslali po urednika »Edinosti« in se skupno topili v žalosti, ker je pač bila osmina. Polna lepe hva? lcžnosti je »Edinost« napisala ka? kor se snodobi, dopis o ccli pojedi? ni in govorancah, ° vinu in skladu za »Mali list«. Druga zamcra je pa hujša od pr? ve, pravijo. Ko je že »Edinost« ve? dela za osmino in ohcet »žalujočih ostalih«, bi vsaj lahko namignila še nekaterim, naj le skupno potočijo solzo žalosti. Nos vihajo, ker so bili vabljeni, a jih ni »Edinost« o? menila: konjski mešetar Matic iz Rihenbcrka. Pravi, da je bi.l zme? raj za edinost, mir in slogo in je rad imel gospode iz Trsta. Toda zdaj so oblast drugi in drži zmeraj z oblastjo. O š t i r Stanko. iz Rihenberka, narodnjak in edi? njaš se tudi jezi, ker gä »Edinost« pri črniški ohceti ne omenia. Saj jo pridno bere, ko nima več »Nove dobe«. Ž u - a n Tinta iz Anhovega se tudi jezi na kratko? vidnega dopisnika »Edinosti«. Saj tudi on žaluje in spada na osmino, eeprav je bil njega dni navdušen cdinjaš. Morda je pa »Edinost« v naglici samo te izpustila in jim bo v pri? hodnji številki dala zadoščenje, ker jih ni omenila. Učiteljski shod. Pretekli teden so dobivali posa? mezni učitelji povabila na neko zborovanje, ki se bo vršilo v sobo? to dopoldne v Gorici. V vabilih je bilo pisano, da bo predavanjc go* spodarske vscbinc. V ta namen so didaktični ravnatelji tudi odredili, da ne bo v soboto pouka. Učiteljstvo se je zbralo v soboto v dvorani hotela »Angelo d' oro«. Tu je najprej poslušalo predavanje o žitni bitki. Ko je bilo to končano in so hoteli navzoči že iti na pred? poldansko malico, vstopiio v dvo? rano mestni komisar, podprefekt, pokrajinski fašistovski tajnik in profesor Garassini. Slednji povza? me besedo in govori v dolgem go? voru o »Narodu, soli in sindaka? lizmu«. Ko je skončal sta se z mest? nim komisarjem Bombieem iskreno poljubila. V svojem govoru je go? vornik dokazoval, da nima jo ne rdeče, ne bele (katoliške) in ne slo? venske učiteljske zveze pravice do obstoja. Sme biti le ena učiteljska organizacija in ta je fašistovska. Vabil je vse učitelje in učiteljice, naj se vanjo vpišejo. Po govoru ni bilo nobene debate. Večina učitelj? stva se je priklonila gospodom in odšla. »Imejte obzir do naših malih« je ime novemu društvu v Parizu. Namen društva je: Boj vsem ne? nravnim izložbam itd. na cestah in trgih. Program pravi med drugim: Mi in naši otroci imamo pravico hoditi po ulicah in trgih, ne da bi nas "ri tern žalili umazani oglasi in nemoralne reklame v izložbah itd. Mi skrbimo za snago v svojih hišah, potemtakem moraio biti tu? di ceste eiste. Ne bomo mirovali, doklcr ne izgine iz nasih cest vse, kar jc kvarno dušam naših malih! Jubilej slovenskega igralca. V soboto in nedeljo je odlieni slovenski dramski igralec v Ljub? ljani Anton Danilo praznoval pet? desetletnico odkar je prvič nastopil na odru. Kot priprost rokodelček je danes priznani umetnik nasto? pal v »Rokodelskem domu« v Ljub? ljani. V družbi navadnih krščan? skih rokodelskih vajencev in po? moenikov je Danilo spoznal svoj poklic in dozorel v spoštovanega in prvega slovenskega igralca. Mir v Društvu narodov. Ko je Nemčija vložila prošnjo za sprejem v Društvo narodov se je takoj oglasilo več držav med nji? mi tudi Poljska, da morajo dobiti stalnega zastopnika v vrhovnem odboru. Angleži in Francozi so si bili posebno hudo v laseh, ker so Francozje na vsak način hoteli, da dobijo tudi druge države svojega zastopnika ,da bi odtehtali važnost nemškega glasu. Spor se je zdaj po? legel, ker je Nemčija povedala, da umakne svoj pristop, če dobi še katera država stalnega zastopnika. Svarilo slovenskim dekletom. »Slovenec« je priobčil nastopno pametno svarilo, ki je tu podajemo v opomin nekaterim neprevidni? cam, ki bi morda tudi iz naših kra? jev šle brez pomisleka za sreeo v Francijo. Neredko se zgodi, da se dogovo? rita fant v Franciji in dekle v Slo? veniji, da se hočeta poročiti. Dekle v dobri veri dobi potni list in se brez vsega nadaljnjega pripelje v Francijo v nadi, da bosta že čez ne? kaj dni stala pred oltarjem kot že? nin in nevesta. Bridka prevara! Pred cerkveno poroko morata skle? niti po francoskih postavah civilni zakon. Tu pa nastane velika ovira. Dokler ne biva dekle tu najmanj šest mesecev, je civilna in torej tudi ccrkvena poroka nemogoča. V tern času pa pridejo same sitnosti in težavc. Stanovanja jima nočejo nakazati. Ako dekle ne gre služit, ima vsak teden policaja na vratu, da mora iti delat k prcmogokopu itd. Le na en način je mogoče skraj? šati dobo šestih mesecev: da dekle prinese s seboj izkaz o že izvršenih oklicih. Naj bi vendar nobena ne šla v tujino brez tega dokumenta! Povsod enaki. Med vsem slovenskim ljudstvom je dobro znana Mohorjeva družba, ki je imcla pred vojno svoj sedež v Celovcu, zdaj pa v Prevaljah v Jugoslaviji. Kaj je ta družba s svo? jim dobrim berilom naredila za slo? vensko kulturo, se niti ne mcremo zavedati. Toda ker je krščanska družba je svobodomiselcem trn v peti, pa če tudi je vršila desetlctja in desctletja odlično narodno delo. Zato so svobodomiselci v Ljublja? ni ustanovili proti njej »Vodniko? vo družbo«, ki bo tudi izdajala knjige. Kakšne, si lahko mislitc. Hočejo razdreti krščansko in na? rodno ustanovo, potem pa vpijejo kot povsod, da delaio za narod. Tri struje. Te tedne se bi morala vršiti po? krajinska zborovanja fašistovske stranke. Po nekod so jih odložili, ker je med posameznimi pokrajin? skimi voditclji izbruhnilo nesoglas? je. Že pred par tedni je tržaški po? slanec Amicucci nastopil proti te? mu, da bi nekateri pokrajinski vo? ditelji pritegnili nase vso oblast v pokrajini. On vidi v tern nevarnost za enotnost in moč fašistovske stranke. Pritrdil je njegovi misli tudi najuglednejši fašistovski dnev? nik Mussolini jev »Popolo d' Italia«. Nasprotna struja ki skuša do? biti Farinaccija na svojo plat — pa še vedno trdi, da morajo imeti po? krajinski tajniki najvišjo moč. Fa? rinacci sam je mnenja, da bi pre? fektje ne smeli biti zgolj vladni uradniki, ampak bi morali priti na to mesto izraziti fašisti. Tretja skupina na hoče obe krili spet spraviti na neko sredino. Tirolska poslanca obtožena. Pravdni minister zahteva, naj mu zbornica izroči tirolska poslanca Tinzla in Sternbacha, da naperi proti njima tožbo. Dolži ju, da sta imela javna zborovanja brez poli? cijskega dovoljenja. Na Grškem spet vre. Odkar rožlja na Grškem dikta* tor Pangalos ne more dežela do mi* ru. Punt za puntom vstaja, da bi vrgel krvavega samosilnika. Zdaj so baje spet odkrili novo zaroto proti Panaglosu, ki jo je vodil prej* šnji notranji minister general Kon* dylis. Toda ta je s težko roko uda* ril med nje in pregnal vse ministre prejšnje vlade na otok Santorin sredi Egejskega morja. Danska manjšina v Nemčiji. . Že v svojem odgovoru Mussoli* niju je nemški zunanii minister Stresemann obljubil, da bo vlada kmalu izdala postavo za narodne man j sine. Te dni je že izšla prva naredba, ki priznava danski narod* ni manjšini v Slezvik?Holsteinu do* mace sole. Kjer je vsaj 24 danskih otrok in njih starši prosijo za so* lo v materinščini, se mora sola od* preti. Kjer je pa vsaj 10 danskih otrok, si smejo otvoriti Danci za* sebne sole, ki ^>a bodo dobivale dr* žavno podporo, Smejo tudi odpreti zasebne srednje sole, ki bodo isto* tako dobivale državno podporo. Pouk v vseh teh šolah se mora vr* šiti v danskem jeziku, le nemščina je obvezen predmet. Učitelie ime* nujejo nemška oblastva. a morajo biti potrjeni tudi od staršev. Na* stavljeni smejo biti tudi taki uči* telji, ki so skončali"učiteliišče na Danskem. Take šolske svoboščine imajo danske narodne manišine na Nemškem. Kdo je kriv? Ameriški parlamcnt še zdaj no* če pristati na pogodbo zastran ita* lijanskih vojnih dolgov. Včerajšnji »Piccolo« pa pove, kdo ie tisti, ki šunta proti naši državi in iih našte* va po vrsti: 1. Tajna družba Ku* Kux?Klan; 2. demokratska stranka; 3. Nemcem naklonjena struja v severnih pokrajinah; 4. framasoni. Saj jih je res zadosti. Vedno bolj smrdi. Sleparije na Madžarskem s pona* rejanjem denarja še ni konca. Vsak dan pride še kaj na jasno. Dunajski list »Vorwärts« pravi, da so bile pri slepariji, ki ima veliko politično ozadje, vdeleženc v veliki meri tu* di francoske nacionalistične dru* žbe. Te so hotcle vreči socialistic* no in miroljubno vlado, zato so se zvezale z madžarskimi nacionali* stičnimi sleparji. Te sorte naciona* lizem, ki bi kmalu zagodel v Evro* pi krvavo polko, je res hudičevo seme. VACLAV BENEŠ - T^EBIZSKY Dve pouesti Karlštejnskega vrana Iz češčine prevel dr. Fcan Bradač. Lahko tudi rečeta, kaj sta izve? dela od njega na škripcu, na pri? mer, kam meri Torstenson; lahko si napišeta cclo pismo, ki sta ga pri njem našla ... Sedaj sta ritmojstra in lahko postaneta oberstvahtmoj? stra! Leta za to že imata, razum tudi, in vaš oče bi to rad videl.« »In kako misliš izvesti eksekuci* jo?« »Prav na kratko — z vrvjo!« »Samo akti! — Akti! — Te mo? rava imeti pri svojem poročilu.« Tu je zažvenketalo okno in se od? prlo, dve šipi sta raztreskani zle? teli na mizo, za katero so sedeli trije Sektatorji. Vsi so pobledeli, da so bili kakor prt, pogrnjen čez mizo. Mlajši sin je prijel svetinjico pod suknjičem, starejši je debelo gledal, oče pa je vzel izza nedrja listek na svilenem traku, na kate? rem je bila napisana zakletev proti vsem hudičevim naklepom, proti vsem zemeljskim in peklenskim močem ... Znal jo je sicer prav do? bro na pamet, toda pri tern prestra? šenju bi mogel izpustiti kako bese? dico in morda baš tisto, ki je naj* bolj učinkovita? Tako jih je strašil črni vran prvi večcr. Nihče ga ni opazil, ko je se? del na prizidku nad oknom; in ka? dar so nesli najboljši grižljaj k us? torn ali pa nagibali čašo, je udaril s kljunom in perutmi po oknu, da jim je jed in čaša skoraj zdrknila na tla. In potem jim ni dal miru, dokler se niso razšli. Strašil jih je s tern, da je potrkal, ko so legli, zdaj na to, zdaj na ono okno. Vso noč ni nihee od njih zatisnil očesa. Na »dolgi milji« za Knežjo vasjo sta taborila dva polka švedske pe* hote z nekolikimi oddelki konje* nice. Ta vojska se je imenovala »šved* ska« samo po praporjih. Pravih Švedov je bilo pri posameznih stotnijah po šest, kvečemu po de* set; niti med časniki niso bili sami Švedi. Mladih, golobradih ljudi ni bilo med njimi. Niti brkov in slo? vite španske brade ni bilo mogoče pri njih razločevati, brez katere si ne moremo predstavljati vojaka iz tridesetletne vojne. Obraz so imeli ves zarastel: britva se njihove goste brade ni dotaknila dobro leto, ka* kor da so se po starodavnem Na= zarejskem običaju zaohljubili. Le tu pa tarn so si drug drugemu rezali brado s sabljo, ko že niso vedeli, kaj bi počeli. Med konjeniki je bil opaziti mlad obraz, na katerem je poganjal prvi puh, a vselej zraven starega, sivega jezdeca. Brez dvoma je bil oče s sinom. Starejši je tudi več? krat pokazal z roko na levo ali des? no kakor da pripoveduje mladeni? ču, katera vas je tole, katera cer? kev tamle, in zopet, kako se ime? nuje razvalina, ki se dviga zadaj za njima, kakor da sta odnekod iz tega kraja. In mladenič se nikakor ni mogei spomniti, da je tu nekdaj živel, da je v prvih otroških letih poznal tu vsako stezo, celo tisto, ki jo je preraščala trava, da je vedel za vsak mejnik, za vsako jablano n hruško . . . Marsikateremu je gle* dala iz vsake gube suknjiča revšči? na, celo iz tistega širokokrajnika in iz jahalnih čevljev, ki so tu pa tarn prav na široko »zijali«. Ovrat? niki so jim prehajali že v rjavo barvo. Samo mlajši so bili, kakor da jih olupiš! Tako lepo se jim je vse ^rilegalo in meči ob boku so se jim svetili, kakor da so iz čistega zlata. Očetje so si ogledovali svoje sinove s smehljajem na licih in s solzami v starih očeh. Saj jim iz prejšnjih časov ni ostalo drugega kot tale sinček. Trije starejši in dva mlajša so stali pod visokim topolom ter se vneto pogovarjali. Pet korakov vstran so bili zapičili v tla kol in tu so imeli privezane konje. Govo? rili so češko. »Tamle za temi griči! — Poglejte dobro! — Eden višji, dva nižja in potem dolg greben. — Škoda, da ni bolj jasno!« Mladeniča sta upirala svoj pogled v to stran, kamor jima je kazal stric. Videla sta res tri griče, enega višjega, dva nižja in dolg greben, toda ničesar drugega. Megle so se vsak hip zgostile nad obzorjem. »Ce so do tja le štiri ure hoda, bi se bil že lahko davno vrnil!« je de* jal eden obeh mladeničev, ki je ne* prenehoma zrl na označene višine. »Kaj, ko bi šli pogledat za njim!« je pripomnil drugi. »Da bi videl vsaj enkrat v svojem življenju tisti stari, slavni Karl* štejn! — Kdo ve, kdaj pridemo zo* pet v te kraje. Morda nikoli vee!« »Kaj malo veselega bi tarn videl, dečko! — Močne okope s strelnimi linami, ki jih zarašča mah, seženj debelo zidovje temne hodnike in novsod cele plasti prahu, ki se dvi* ga pri vsakem koraku in lega na nljuča, da bi se človek mogel za* dušiti!« »Da bi jih le zadušil!« je dejal drugi konienik, že star mož. »Na Karlštejnu je baje nekdanja v glo* bokem vodnjaku prav na dnu in na vratu ima kamen, da je ne bi kdaj dvignili z zajemalom. Kaj bi videli ondi, mladeniči? Po neno*- trebnem bi se jezili!« (Dalje.) »QORISKA STRATA. Stran 3. Mestne novice. »Mladika«. V sredo zvcčer ob običajni uri je fantovski večer. V razgovor pride zanimivo vprašanje o nacionali* zmu. Bodite točni! Shod društva Skalnica. Društvo Skalnica bo imelo v ne* deljo dne 28. februarja ob 4. uri popoldne v cerkvi sv. Ivana svoj shod. Vabimo vse društvenice, naj se prav gotovo udeležijo. Predsedništvo. GOSPODARSTVO. Za izseljence. Generalni komisariat za izseljen* ce namerava otvoriti 8. marca t. 1. v soli v Ločniku zidarski in cemcn? tarski tečaj za vse tiste, ki se na* meravajo izseliti v tujino in ne zna? jo nobcnega rokodelstva. Pouk se bo vršil na omenjenem kraiu vsak pondcljek, sredo in četrtek od 5. ure in pol do 8. ure in pol zvečer. Pouk je brezplačen. Vpisovanje traja od 22. febr. do 5. marca in si? cer pri zavodu za pospeševanje o* brti v via Morelli 37 ali pa pri žu? panstvih v Št. Andrežu, Podgori, Ločniku in pri nckaterih drugih furlanskih občinah. Novi zakon o spuščevalnicah za bike. Znani kmetijski strokovnjak g. M. Klavžar je priobčil v zadnjem »Gospodarskem listu« pod zgor? njim naslovom daljšo razpravo, ki je za naše živinorejcc odličnc važ? nosti. Radi pomanjkanja prostora ne moremo ponatisniti članka v ce* loti, temveč posnemamo samo naj* važnejše odstavke. Kdor pa hoče biti o zadevi točno poučen, naj vzamc v roko februarsko številko »Gospodarskega lista«. G. Klavžar piše med drugim: O zgornjem zakonu je izdala fur* Ian ska živinorejska komisija slede* ča pojasnila: 1. Vsi v pokrajini nahajajoči se biki, naj so hist koüarkoli, bodo morali biti potrjeni, ako se bodo rabili za javno ali zasebno spušča; nje. To pomeni, da bodo morali pri? gnati svoje bike pred pregledoval? no komisijo ne le lastniki bikov, namenjcnih za javno spuščanje, am* pak tudi zasebniki, ki nameravajo uporabljati svoje bike za plemeni* tev lastnih krav in junic. Živino* rejci, ki imajo nad deset mesecev stare bike, bodo morali torej vlo/iti pri furlanski živinorejski komisiji prošnjo (na papirju kolckovanem z dvema lirama^ za pregled bika. 2. Krujevna porazdelitev pasem. V furlanski pokrajini so določene za posamezna živinorejska okrožja sledeee pasme: a) rdeče * cikasta furlanska (si* modolska) pasma za srednjo, vzhodno in nizko Furlanijo ter za bivši vipavski sodni okraj; b) siva pasma za skrajni zapadni del Furlanije; c) rjava š vicar ska pasma za Kar* nijo, za srednje ozemlje Goriškega (srednja soška dolina, Brda, Kras in vipavska dolinaj; č) belanska pasma za sodne ok* raje Gemona, Tarcento, Čedad, Tr* biž, Tolmin in Idrija. Ni torej dovoljeno, da se rabijo za javno in zasebno spuščanje biki, ki ne spadajo k zgoraj omenjenim pasmam. V obmejnih krajih dveh pasem bo uredila dotične govedorejske razmerc pokrajinska živinorejska komisija od slučaja do slučaja. Vse to pa ne izključuje možnosti uporabe drugih govejih pasem v poskusne namene, ako jih smatra za umestne pokrajinska živinorej* ska komisija. Seveda gre v teh slu* eajih le za izjemne koncesije, ki se morajo poprej v splošnem interesu se le natančno proučiti v vseh svo* jih podrobnostih. 3. Nepotrjeni biki. Zakon prednisuje, da se morajo rezati (skopiti) vsi biki, ki niso bili potrjeni in ki jih niso izločili biko* rejci v roku, ki ga je doloeila pre* gleciovalna komisija. S tern se hoče zanesljivo zabra* niti uporaba nesposobnih bikov za spuščanje. Bikorejcem se bo dovo* lil od slučaja do slučaja rok, da se jim olajša vnovčenje nepotrjenih bikov. Ako ne bodo biki izloeeni v predpisanem roku, bo ukrenila po* krajinska živinorejska komisija po* trebne korake (ovadba karabiner* jem), da se nedostatek takoj od? pravi. Ker je skočnina precej visoka, imajo živinorejci vso pravico do zaščite proti zlorabam od strani bikorejeev, pokrajinska živinorej* ska komisija pa je dolžna take zlo* rabe zabraniti. 4. Skočnina in število potrebnih bikov. Za sedaj je določena skočnina 40 lir za krave in junice rdeče * cikaste furlanske (simodolske) pasme in 25 lir za krave in junice vseh drugih pasem. Ta skočnina se bo pa zni* žala ali zvišala, kadar bo to potreb* no. Tako določena skočnina je ve* ljavna za štiri mesece v krajih s ce* loletno spuščevalno dobo in za dva meseca v hribih, kjer traja spušče* valna doba le nekoliko mesecev. Vsakemu biku se mora odkazati 150 krav v krajih, v katerih se pri* puščajo krave celo lcto in 80 v kra* jih, v katerih traja spušeevalna do* ba le nekoliko mesecev. Štetje go* veje živine se bo vršilo v posamez* nih občinah vsako drugo leto. Ne bo dopuščena ustanovitev novih spuščevalnic v krajih, v ka* tcrih je zadostno število potrjenih bikov. Ti ukrepi predstavljajo korenito obnovitev pravilnika in ključ go* vedorejskega vprašanja v furlan* ski pokrajini. Bikorejci in zivinorejci se mora* jo prepričati, da jc le od njih med* sebojnega sodclovanja odvisno zboljšanje govedorcje in večji do* hodek naših hlevov. 5. Prisilne zadvutfe. Za slučaj, da bi ne poskrbeli v občinah ali v skupinah občin živi* norejei sami za potrebno število bi* kov, bo zaukazal prefekt ustanovi? tev obvezne zadruge za nakup in oskrbovanje vseh potrebnih bikov. Ta odredba svetuje našim živi* norejeem, da se požurijo z ustano* vitvijo spuščevalnic, ker pomenja intervencija oblastcv v takih sluča? jih veliko večji strošek, ne da bi bil s tern zagotovljen dober uspeh in to v občutno škodo vseh gove* dorejeev dotične občine. Prisilna sredstva so vedno zopr? na, tudi če so potrebna. Zakaj pa jetreba prisilne akcije, da se iz* vrši to, kar je živinorejcem v njih lastno korist? 6. Globe. Bikorejci so dolžni ne le imeti po* trjene bike, ampak tudi pridno za* pisovati skoke v predpisani za? pisnik o spuščanju, zahtevati pred* pisano skočnino, ki jo doloea pra* vilnik, paziti za dobro razkuženje bikov in zavrniti vse bolne in bo? lezni sumljive krave in vse pod 20 mesecev stare junice. Prcstopki teh predpisov sc ova* dijo sodniku in se kaznujejo z glo* bami od 500 do 2000 lir, torej z de* setkrat večjimi zneski, kakor so se plačevali do sedaj. Novost posebne važnosti se tiče oplojenja junic. Ta odredba je ne? obhodno potrebna, da se okrepijo naše goveje pasme in da se njih ži? va teža in njih dohodek kolikor mogoee zvišata. Ni človeško in tudi ne gospo* darsko prisiliti k vstvarjeniu novih bitij živinčeta, ki niso še razvita. Prezgodnja oploditev je enaka hu? di bolezni, žival občuti nicne posle* dice celo svoje življenje. Vsled te bolezni zastane žival v svoiem raz* voju in oslabi v svojih poglavitnih funkcijah. Taka žival bo vedno ncžna in bo dajala le malo dohodka. Ti po? greški morajo izginiti v pokrajini kakoršna je naša. 7. Kako se bodo vršila pregledo; vanj a. Pregledovanja za potrjevanje bi? kov so redna, izredna in posebna. Redna pregledovanja se vršijo en? krat na leto. Za pasme, ki se gojijo v hribih, kjer je navada, da sc že? nejo biki na planine, se bo moglo vršiti naknadno redno pregledova* nje pred odgonom na planine. Izredna pregledovanja so perio* dična in se morejo napovedati vsa* ke štiri mesece po splošnem pre* gledovanju v krajih, v katerih je živina celo leto v hlevih. V goratih krajih pa, kjer gonijo kmetovalci svojo živino na planine, se vršijo taka izredna pregledovanja le en* krat na leto in sicer 2—3 mesece po rednem pregledovanju. Posebna pregledovanja ali pre* gledovanja na domu se bodo dovo* ljevala le izjemoma: v hribih za kraje, ki so težko dostopni in v ra* vani za oclrasle bike, ki so nemirni ali nevarni. ' Redna pregledovanja so brez* plačna; za izredna pregledovanja je preclpisana taksa 30 lir, za po* sebna po 50 lir za glavo. Batuje. (Runa smrt.) Zadnje megle puste, hude zime so izginjale, ko se je jelo v naravi žc vse probujati v živ« Ijenje in ogrnile so v svoj sivi plašč mlstdo življenje še ne štiri? najstlctne Milene Vetrih, nade* budne ueenke osmega razreda tu* kajšnjc sole. Milena! Aar Tvoje de? kliškc mladc duše je komaj priča* koval prihoda pomladi. Dan za dncm, ko si stopala v solo, kamor Te je vabil šolski zvoncc, ki sedaj tako žalostno doni, si že iskala znanilcev novega življenja. Čakala si zvončkov in trobentic, podleskov in vijolic, a predno je vse to vzkliv lo, si odšla k Vcčncmu vživat lepšo in večno veselo pomlad! Zapustila si v solzah neutolažljive svojce in vse, ki smo Te ljubili! Moli za nas! Rihemberg. Sorodniki našega nekdaj tako mogočnega črnosrajčnika Cigoja nam sporočajo: Z zacudenjem smo brali v »Stra/i«, da se je tudi naš Cigoj prišel pritožit, ker ni bil ime? novan med žalujočimi preostalimi ob priliki naznanila Pisentijeve po* litične smrti. Ugovarjamo, da bi se besede našega sorodnika Cigoja jemale v poštev, kajti on je že me? sece in mesece političen mrtvec, njegov glas ne more več prodreti v javnost in na njegovem grobu zmrzuje roža popolne pozablje* nosti. Brje pri Rihembergu. V četrtek dne 18. t. m. ic umrla po kratki, težki bolezni ga. Angela Ličen, rojena Kodrič, sestra č. g. Ivana, kurata v Opiitjemselu. Bila je blaga žena in dobra mati. Za* pušča žalujočcga soproga in 2 ne? dorasla otročiča. Pokoj nieni duši, prcostalim, zlasti g. kuratu, naše iskreno sožalje. Kojsko. Na penelnico okro«! 11 ure do? poldne si je po^nal dve krogli iz karabine v sree in si tako pretrgal nit življenja 23 letni Ivan Stekar iz Huma. Vzrok žalostnemu koncu nesreenega fanta je bila nepremiš? ljena ljubezen. Ta nrevroči milič* nik je bajc grozil svoj emu deklctu. Varnostno oblastvo mu jc radi tega odvzelo izkaznico. Iz strahu pred nostavo se je umaknil kazni in ža? lostno končal. Bog mu bodi milost* ljiv! Toda ubogi oče, uboga mati! Kojščanska in števcrjanska mla* dina, ali hočeš po isti noti? Starši! Zadnji čas je, da spregledate! Drežnica. Naše »Prosvctno društvo« nam je priredilo v ncdeljo 14. t. m. ve? selico. Poleg drugih točk so igrali burko »Zaklad«, ki jc povzročila mnogo smeha; nadvsc imenitno pa so vprizorili trodejanko »Na viso* kem«. Igralci in igralke so prav častno rešili svoje vloge. Izginilo je tisto el?kanje, kar je tudi prav. Nisem mislil, da zamorejo Drežen? čani toliko doseči na odru. Hvala vam vsem, ki se trudite za cast ob* cine in ponos naroda. Zelimo, da nas kmalu zopet razveselite. Opazovalec. Kaj je novega na deželi? Kanal. Dramatični krožek v Kanalu je praznoval Danilovo petdesetletnico na ta način, da je igral njegovo igro »Dimež«. — Igrali so ti mladi igral? ei na debelo ncdeljo in pustni to* rek. Obakrat je izpadla igra zelo dobro. Živahne slike so bile zelo dobro aranžirane. Igro je režiral g. L. Nanut. Obakrat je nastopil na odru tudi kanalski cerkveni meša* ni pevski zbor pod spretnim vod? stvom g. Kuštrina. To krasno petje je želo obilo pohvale. Na nedeljski prireditvi je nastopil tudi pevski zbor prosvetnega društva iz Plavi pod vodstvom g. J. Čefarina; peli so prav dobro. Ukve. Odlieni neznani poročevalec, ki piše v casopisih neslanosti proti občinskemu odboru v splošnem in posebno še proti podpisanemu, je naprošen, da odgovori na sledeče: 1. Naj pojasni in opraviči občin* skemu odboru in ljudstvu ogromni primankljaj v zaključnih računih (krog 40.000 lir), katerega je zapus* til odslovljeni komisar, pri svojem delovanju izborno podpiran po odličnem j,. nadobčinskemu tajniku vitezu Zoz. 2. Naj pojasni in opraviči nepra* vilnosti in nerednosti ^ri prejšnji unravi, katere so dognali pri obči* nah Ukve, Naborjet in Žabnice od kr. Prefekture nalašč zato poslani gosnodje in noiem naj govori tudi o znanih ukrepih, ki jih 'e storila višja oblast glede enega izmed od* ličnih uradnikov. To sta dve za* devi, ki mu nudita obširno polje za razpravljanie. ^upan: Kolerič. Iz sipohego sveta. Nazadovanje francoskega prebivalstva. Francosko prebivalstvo šteje 39 milijonov 200.000 ljudi. Lani je bilo rojenih v prvem četrtletju 200.000 otrok, umrlo je pa 204.500 ljudi. Na 100 rojstcv je prišlo v imenovanem četrtletju 1Ö2.3 smrtnih slučajev. V Parizu je razmerje 100 proti 108. Splošno so pokrajine na severu in vzhodu boljše kakor pa druge. Strojepisje in poraba energije. Pri triminutnem pisanju na stroj potrebuje oseba, ki piše srednje hi* tro, za to delo 2 kaloriji. Če piše dalje časa, postane delo radi utru* jenosti tcžje in manj ekonomieno in zato poraba sile veeja. Po osem* urnem delu znaša poraba toplote 900 kalorij, kar je — preračunjeno v drugo delo — enako kot če bi vsa* ko uro 5500 krat dvignil en kilo* gram en meter visoko. Strojepisje torej nikakor ni lahko delo; zato je dobro, da vsaj po 2—3 urah dela prenehamo z njim za nekai časa. Novi bankovei. V najkrajšem času bodo prišli v promet novi bankovei po 5, 10 in 25 lir. Natiskali jih bodo za 2100 miljonov lir. Vtisnjeno pa bodo imeli podobo fašistovskega svežnja in sekire. L Stran 4. »OORISKA STRATA. škof s severnega tečaja. Na skraji'jcm robu sevrerne Ame* rike v Kanadi ob reki Mackenzie biva dr. L-:cas, protestantski škof, ki ie najbolj severni dušni pastir. Nje^ova škofija «e^a do severnega tecaja. To je caromno prostriiDsl vo 600.000 anglcskih kvadratnih milj- kodcr prebiva 6000 Eskimov. Če hoče ta tečajni škof priti do svoje* ga najblizje.i'a soseda ,mora dneve in dneve notovati s sanmi proti jugu. Železniška postaia pa je od= daljena od njetfoveüa sedcža kar 1000 milj. Če hoče torej škof na vlak, se mora odpraviti z doma /e šest tednov prej. da ga ne zamudi. Nagrada za vlomilca. To se pa še ni zgodilo. V grofiji Devonshire na Angleškcm ne mo* rejo na noben način odpreti neke jeklcne banöne blagajne, v kateri je shranjenih dosti dragocenih \U stin. Blagajničar je nenadoma umrl in ni zapustil nobenega navodila, kako se skrivnostna vrata odpro. Vsi ključavničarji so že poskušali. Zdaj se obračajo na vlomilcc po poklicu. Kakor vidimo ie vsak po? klic koristen. Hiša duhov. V angleški obeini Finchampstead stoji na samotnem kraju pol raz? padla hiša od koder se čuie vedno neko stokanje in ropot. V Hudstvu živi vera, da morajo v hiši strašiti duhovi. Občinski svet se ie hotel prepričati, kaj je na tern in pošlje v London po učenjaško komisijo. Učenjaki res pridejo in gredo v hišo. Okrog in okrog je pa policija varovala hišo pred velikansko množico radovednežev. Vaščani so čakali ves dan in vso noč, da bi gospodje prišli ven in jim povedali, kaj so videli. Šele naslednji dan so se ti prikazali, sedli na avtomobile in ne da bi črhnili besedico izginili po cesti proti Londonu. Liudje se zdaj šc bolj ogibljejo skrivnostne hiše. Težko je biti župan. Kot povsod vlada tudi na Polj* skem velika brezposelnost. V me* tu Kališu so brezposelni zahtevali, naj jim županstvo zviša podporo za brezposelne. Toda župan je pros? njo zavrnil. Brezposelni so pa vdrli na županstvo in ubogega župana do krvi stepli. V tisoč jezikih ... Madžarski duhovnik Kertesz je izročil sv. očetu zbirko Očenašev v 1000 jezikih. Veličastvo Kristu* sove cerkvel Darovi. Za Slovensko sirotišče: Po preč. g Ed. Ferjančiču v Tolminu daro val Ncimenovani 50 L; N. N. 4 L. Srena hvala in Bog plačai! Preklic*) SiritE „Gopiško Stražo" Št 3874/XI. OBCINA CERKNO (Okrožje Idrija) Razglas. Daje se na znanje, da sc na sred* postni pondeljek dne 8. marca t. 1. vrši prvi živins:ki sejem v obeini Cerkno. Nadalnji živinski sejmi se vršijo: zudnji pondeljek meseca maja, prvi pondeljek meseca septem* bra, prvi pondeljek meseca novem; bra. Ako na kak gorenji dan pade praznik, se sejem vrši naslednje* ga dne, ki ni praznik. Sejmi za mlade prešiče se vršijo v tukajšnji obcini vsako nedeljo in praznik od 15. marca do konca meseca maja. Gorioznaeeni letni sejmi se bodo redno vršili tudi v nadaljnjih letih. Cerkno, dne 21. februarja 1926. Župan: E. Rojic. ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskre* nega sočutja povodom bridke iz* gube našega očcta mm mm izrekamo tern potom najiskrenejšo zahvalo. Hvala vsem, ki so v tako obilnem številu spremili pokojnika k vcčnemu poeitku. Posebno se za* hvaljujcmo prcčastitemu gospodu župniku Štrancarju, ki je tolažil ob bolezni in smrti nasega ljubljcnega očeta, enako pevcem »Prosvetnega društva« za ganljive žalostinke in vsem faranom, prijateljem in znan* ccm, ki so v tolikem številu poeas* tili spomin ranjkega očeta. — Bog naj vsem stotcro poplaea. Rilwmberg, dne 20. februarja 1926. Druzina Rojic. ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja povodoin nepričakovane, boleče izgube nepozabne, ljubljene soproge in mamice Helene Siepančič roj. Bavcon izrekava tem potom vsem sorodnikom. prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujeva se vsem onim, ki so izkazali nepozabni pokojnici na poslednjem potu zadnjo cast. Posebno zahvalo izrekava preč. gg. župniku A. Gerbecu in Josipu Jugu, kat. v Gorici, za njuno tolažbu v času bolezni, nadalje g. did. ravna- telju Ceschiji, si. učit. osobju in šolski mladini šempeterske sole ter g. pe- vovodju Reščiču. St. Peter, 20. feb. 1926. Vincenc, soproic. Marlja, hči. ZAHVALA. Zatopljeni v globoko žalost, ki nas je objela ob nenadomestni izgubi ko je zapustila to solzno dolino naša preljuba soproga, mama, sestra, itd. Angela Ličen jrpj. Kodrič se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so naši predragi pokojnici stregli v hudi bolezni, preč. g. župniku za podelitev sv. zakramentov, in vodstvo po- greba, čislanetnu pevskemu zboru za ganljive žalostinke pred hišo žalosti in na pokopalisču. darovalkam venca in vsem, ki so se udeležili pogreba. Brje (Rlhenberg) 20. /ebr. 1926. Žalujoči sorodniki. Podpisani preklicujem vse žalji= ve besede, ki sem jih dne 6. decem* bra 1925 izrekel v gostilni Marije Batistie v Gorenji Vrtojbi proti gospodu Lasiču Francetu pok. Iva- na iz Gorenje Vrtojbe St. 137 ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenske ovadbe. Gorenja Vrtojba, 19. II. 1926. Gulin Alojzij pok. Ivana iz Gorenje Vrtojbe 138. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. VABILO na redni občni zbor Kmečke banke, registrovane zadruge z omejeno za= vezo v Gorici, ki se bo vršil v ce* trtek, dne 18. marca 1926 ob 13.30 uri v Gorici, Piazza De Amicis 12/1. s sledeeim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzor« stva. 3. Potrdilo računov za leto 1925. in sklepanje o razdelitvi čistega do* bička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bilo navzoče zadostno število članov, se bo vršil občni zbor 1 uro pozneje z istim dnevnim redom, ne glede na število navzočih članov in zne* ska deležev, ki so zastopani. ~ Odbor. Iščem mladega in pridnega hlap? ca za vsa kmečka dela. Plača po zmožnosti. Naslov pove uprava lista. Hlapca sprejmejo v stalno službo za njivo in vinograd v Gorici. Več pove uprava »Goriške Straže«. Zdraunih za zobe in usta Dr. LOJZ KR9IBHEB sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. ZDRAVNIK Dr. Just Bačar Gorica, Viale 24 Maggio St. 9 Zdravljenje s Sollux-zarki in ultravijoletnimi žarki. HH3IBE Prof. Janez Kers. Vreže: „Metodiha batolišliBga verouka" Knjiga je praktična za gg. duhovnike, ker so v njej zbrana najvažnejša navodHa in pravila za uspcšno, metodično pravilno poučevanje. Dr. Janez Ev. Krek: ßß Socializem €€ Iz te knjijre narn Kovori na.^ dr. Krck ves, kakarscn je bil, z vsemi vrlinami, pa tudi z vsemi nepopolnostmi, brez kaierih ni noiben človek. Kdor hoče razumeti naš čas, razu- ineti Rusijo. Nemčijo, Anglijo itd.. mora po- znati razvoj socializma. Zato nam je ta knjfifa potrubna skoraj kakor vsakdanji kruh. Dr. Jeraj: „Vzor človek ali osebnost kot ideal" Cemu živim? Kako naj dosežcm namen svojejra življenja? Vsak misleči človek si mora staviti ta vprašanja. Na vse to dobimo točne odKovorc v imenavatii knjii^i. „Mati vzgojiteljica,, Ta toli priporočena knjisa uči posebno vzffojeslovje in sicer o-boje: kako se vzreja telo in kako se vzjffaja duša. Zato je želeti, da bi se naše žene — matere kolikor mogo- če dosti posluževale te tako potrebne in po- membne knjige. Dr. Ušeničnik: „ Socialno vprašanje " S to knjigo je avtor želel podati naši mla- dini liGkak kompendij o socialnem vpraša- nju. v onem smislu, ki ga je poveril naši or- «anizaciji dr. Ev. Krek še v prvih letih nje- nejra razvoja. Ker bo ta knjiga vsem dobro- došla, jo najtopleje priporo.čamo. Iv. Kalan: „Pozdrav iz domovine" Ta knji^a je nekako pismo. pisano vsera Slovencem, ra^kropljenim širom sveta. Skr- bite vsi, ki Vam je na sreu blagor naših rojakov, da to psmo dobijo vsi. prav vsi. Naj Kre iz rok v roke, od moža do moža, od žene do žene. Skrbite, da obišče in po- zdravi vse naie slovenske trpine. Misijonska knjižnica 1. zvezek »Misijonske misli« 2. zv. »Jezusova oporoka« 3. zv. »Misijonska prireditev« S temi knjigami se hoče širiti razumeva- nje misijonstva in vnemati ljubezen do mi- sijonov. Vsakdo bo našel v njej mnogo po- bude za misijonsko delo. Zlasti jo priporo- čanio jtg. duhovnikom. Mar. družbam in drugim organizacijam. Hatollška knjlprna v Borici, Gosposki ulica \\. I na Montu PI as a in najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun,zajcev^mačk, veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam FASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Delavnlca za strojenjB in bauanje —^ Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH ^ GORICA - Via Carducci 6 - GORICA - Pozor na izpremenjeni naslov I KOI TROPINOVEC, pristni, dobite vedno v vsaki množini pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu TeodL Hribar (nasi.) CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) VEliha zbIoqo Ccšfeega platna iz znane towarnc Iigmchapt X ßsymann, »sakn- vpstno blago za popočtncs kahor tudi vsliks lOi'm mošlup in žsnshega suftna. Blago solidnol Cene zmernel